PDF formatu - BotaniÄno druÅ¡tvo Slovenije
PDF formatu - BotaniÄno druÅ¡tvo Slovenije
PDF formatu - BotaniÄno druÅ¡tvo Slovenije
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
6<br />
Pet e r Gl a s n o v i ć: Prispevek k poznavanju flore Slovenske Istre<br />
2 Rezultati z diskusijo<br />
Adiantum capillus-veneris L.<br />
0447/4 Slovenija: Primorska, Izola, Jagodje, ob vhodu v predor Šalet, s strunjanske smeri.<br />
Leg. P. Glasnović, pomlad 2006.<br />
Venerini laski so verjetno eden najbolj nežnih in prepoznavnih predstavnikov flore<br />
praprotnic v Sloveniji. Večina podatkov pri nas je iz Slovenske Istre (Jo g a n 2001), vendar jih<br />
kljub ugodni klimi in podlagi ni veliko. Morda je bila vrsta v preteklosti bolj razširjena, saj<br />
Ma rc h e se t t i (1896-1897) piše, da je pogosta na vlažnih in senčnih stenah starih vodnjakov.<br />
Vrsto sem prvič srečal na zanimivem, že znanem rastišču (Fl a n d e r 1991), vlažni flišni<br />
brežini ob morski obali med Izolo in Strunjanom. Spomladi 2006 sem jo našel pri vodni<br />
pipi zbiralnika ob nekdanji trasi železnice med Trstom in Porečom, t.i. Parenzane, v bližini<br />
predora Šalet nad Izolo.<br />
Erica arborea L. - Nova vrsta v flori <strong>Slovenije</strong> / New species for the flora of Slovenia<br />
0548/1 Slovenija: Istra, dolina Dragonje, Novi Brič, na severnih pobočjih, 160 m n. m.<br />
Leg. P. Glasnović, februar 1999 (LJU).<br />
Drevesasta resa je tipična rastlina sredozemskega florističnega prostora, ena od sestavin<br />
vednozelenih sredozemskih sestojev. Razširjena je ob celotnem Sredozemlju z izjemo Cipra<br />
in skrajnih vzhodnih predelov, kjer uspeva še nekaj po rastišču in habitusu podobnih vrst. Je<br />
grm ali manjše drevo, ki zraste od 1 do 4 m etrov v višino. Ima zimzelene, erikoidne liste,<br />
cvetovi so beli in značilne zvonaste oblike. Cveti v maju in juniju.<br />
Februarja 1999 sem ob obisku severnega pobočja vrha Novi Brič (312 m) nad dolino reke<br />
Dragonje naletel na skupino zanimivih grmastih rastlin, ki so v višino dosegale okoli dva<br />
metra. Po listih so me rastline spominjale na rod Erica, in sicer na vrsto Erica arborea. Nekaj<br />
delov rastline sem herbariziral in izročil N. Joganu, ki je mojo domnevo tudi potrdil.<br />
3. maja 2003 smo z Branko Trčak in skupino študentov znova obiskali rastišče in rastline<br />
našli v polnem cvetenju. Našteli smo pet primerkov različnih velikosti. Rastline smo tudi<br />
fotografirali.<br />
Območje Novega Briča je lovišče, ki ga upravlja lovska družina Šmarje. Na določenih<br />
mestih so postavljene tudi lovske opazovalnice in krmišča. Nekaj grmov drevesaste rese sicer<br />
rase v bližini ene od opazovalnic, vendar so mi lovci zatrdili, da oni rastline tam namerno niso<br />
sadili, npr. kot krmo divjadi.<br />
Najbližja slovenska otočka evmediteranske flore sta Stena pri Dragonji in Sv. Štefan,<br />
oddaljena približno 5 km zahodno od opisanega nahajališča, vendar drevesasta resa za ti dve<br />
lokaliteti ni navedena. Vrste ne navaja niti St e fa n i (1895), ki je to območje raziskoval v drugi<br />
polovici 19. stoletja. Ma rc h e se t t i (1896-1897) za vrsto pravi, da je pogosta v južni Istri ter<br />
da severno mejo razširjenosti dosega ob reki Mirni, kjer jo je profesor P. Callegari našel v<br />
kraju Punta Dente v bližini Tara. Lokaliteto Punta Dente v bližini Novigrada v istem obdobju<br />
navaja tudi Po s p i c h a l (1897-1899). Ma rc h e se t t i (1896-1897) za vrsto pravi tudi, da je pogosto<br />
gojena kot okrasna rastlina v parkih ( kot primer navaja Miramare pri Trstu (Trieste)). Po l d i n i<br />
(1991) vrste za Furlanijo Julijsko Krajino ne navaja, najbližja nahajališča v Italiji po podatkih<br />
Pignat t i ja (1983) so v okolici Padove (Colli Euganei) ter ob severno italijanskih jezerih