Opisna sortna lista za koruzo 2013 - Fitosanitarna uprava RS

6 | OPISNA SORTNA LISTA ZA KORUZO 20133. GOSPODARSKO POMEMBNE LASTNOSTI HIBRIDOVKORUZEKoruza je nedvomno kmetijska rastlina, s katero je pridelovanje krme v naših rastnih razmerahnajbolj gospodarno. Vzrok je v zelo velikem potencialu za pridelek hranilnih snovi in energije terv cenenosti pridelave. V pogojih intenzivnega pridelovanja koruze je pomen izbora primernegahibrida še večji, saj ob nespremenjenih pridelovalnih stroških omogoča povečanje količine inkakovosti pridelka. Večja vlaganja v pridelavo zahtevajo tudi temeljito presojo pri izboru hibridov,ki bodo ta vlaganja poplačali z visokim in kakovostnim pridelkom. Visok genetski potencialsodobnih hibridov koruze pa je mogoče izkoristiti le, če so zagotovljeni drugi dejavniki v pridelavikot so uravnoteženo gnojenje, varstvo pred pleveli in škodljivci, namenu rabe ter talnim inpodnebnim razmeram primerna gostota, spravilo v optimalnem času ter ustrezno shranjevanjeoziroma konzerviranje pridelka.Osnovni kriteriji, ki opredeljujejo izbor primernih hibridov, so rastne razmere pridelovalnegaobmočja, načini rabe pridelka, obratoslovni vidiki pridelave in agronomske lastnosti hibridovkoruze. Skladno s toplotnimi razmerami pridelovalnega območja in načinom rabe pridelka jepotrebno izbrati hibride primerne dolžine rastne dobe oziroma ustreznega zrelostnega razreda.Če se želimo pri pridelavi zrnja izogniti vse višjim stroškom sušenja, moramo izbrati ustreznozgodnejše hibride z zrnjem v tipu zobanke. V primeru, da je pridelek zrnja namenjen prodaji natrgu, pa je potrebno upoštevati, da je vsaj v zadnjem času cena zrnja poltrdink višja od cenezrnja zobank. Pri pridelovanju silaže iz cele koruzne rastline mora posevek doseči primernozrelost za siliranje preden nastopi nevarnost slane. Z vidika zmanjšanja tveganja pri pridelovanjuzaradi dejavnikov okolja (na primer suša), pa tudi zaradi razporeditve delovnih opravil ob spraviluna daljše časovno obdobje, je bolj primerno pridelovati več hibridov različne dolžine rastnedobe kot enega samega.3.1 Način hibridizacijePo načinu hibridizacije ali križanja so najbolj pogosti dvolinijski hibridi (potomstvo križanjadveh čistih linij), trilinijski hibridi (potomstvo križanja čiste linije in hibrida) in štirilinijski hibridi(potomstvo križanja dveh hibridov). Med hibridi na našem trgu močno prevladujejo dvolinijskihibridi. Pri njih je heterotični učinek najbolj izrazit in so zato praviloma rodovitnejši od ostalihtipov hibridov. So pa sorazmerno zahtevni glede pridelovalnih in vremenskih razmer. Trilinjskihibridi so pomembno bolj prilagodljivi rastnim razmeram in zato tudi bolj plastični, njihovpotencial za pridelek zrnja in silaže pa je nekaj manjši kot pri dvolinijskih hibridih. Novejšištirilinjiski hibridi so zelo redki, njihova odlika pa je predvsem velika prilagodljivost različnimrastnim razmeram.3.2 Tip zrnjaPo tipu zrnja ločimo dve osnovni zvrsti koruze in sicer zobanke in trdinke. Med njima je večmešanih tipov. Vsi v Sloveniji preizkušeni hibridi koruze so razvrščeni v 6 skupin glede narazmerje klenega in moknatega enodsperma v koruznem zrnju. Zobanke so najbolj razširjenazvrst koruze. Praviloma so rodovitnejše od trdink in drugih mešanih tipov in imajo daljšorastno dobo. Trdinke imajo klen in zbit endosperm ter povečano vsebnost karotenoidov indrugih rastlinskih barvil. Zato so bolj primerne za prehrano določenih vrst živali (perutnina) in