11.07.2015 Views

Prednosti jedrske energije za Slovenijo - Gen energija, doo

Prednosti jedrske energije za Slovenijo - Gen energija, doo

Prednosti jedrske energije za Slovenijo - Gen energija, doo

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

»proizvodnja električne<strong>energije</strong> v Sloveniji«Električno energijo proizvajamo v Sloveniji na več načinov,ki se medsebojno dopolnjujejo. Trije glavni viri <strong>za</strong> pridobivanjeelektrične <strong>energije</strong> so jedrska, fosilna (premog, nafta, plin)in vodna <strong>energija</strong>.V Sloveniji obratuje ena jedrska elektrarna,4 termoelektrarne, 17 hidroelektrarn invečje število malih hidroelektrarn. Skupnainstalirana moč vseh elektrarn znaša približno2800 MW. V <strong>za</strong>dnjem času je bilo postavljenihtudi nekaj manjših sončnih elektrarn zrazmeroma majhno instalirano močjo. Skupnaletna proizvodnja vseh elektrarn v Slovenijiv povprečju znaša 13.000 GWh.Jedrska <strong>energija</strong> v SlovenijiNuklearna elektrarna Krško (v nadaljevanjuNEK) proizvaja dobrih 40 % električne<strong>energije</strong> v Sloveniji, polovico svoje proiz-vodnjepa pošilja na Hrvaško, ki je polovičnasolastnica elektrarne. V Sloveniji je dobra petinavse porabljene električne <strong>energije</strong> pridobljeneiz <strong>jedrske</strong> <strong>energije</strong>. Poleg ekonomičnostiin varnosti je poseben pomen te <strong>energije</strong>v tem, da med obratovanjem ne povzročaizpustov ogljikovega dioksida.PremogPremog je v Sloveniji še vedno pomembenvir <strong>energije</strong> in prispeva k njeni energetskineodvisnosti. Žal pa ima tudi pomanjkljivostiz vidika varstva okolja. Ob zgorevanjupremoga nastanejo dimni plini. Med njihovimisestavinami je najbolj problematičentoplogredni plin ogljikov dioksid, ki ga s sedanjimitehnologijami ni mogoče ekonomsko<strong>za</strong>jeti in skladiščiti. Druge sestavine soše žveplov dioksid, dušikovi oksidi in delci(prah), ki jih je delno mogoče izločiti iz dimnihplinov, nekaj pa jih termoelektrarne skozidimnik sproščajo v ozračje.Zemeljski plinVečino zemeljskega plina uvaža Slovenijaiz Rusije, približno tretjino iz Alžira in manjšekoličine iz Avstrije. Večji delež uvoženegaplina porabijo industrija, storitvene dejavnostiin široka potrošnja, manjši delež pa proiz-vodnjaelektrične <strong>energije</strong>. Prednost plinapred premogom je njegova relativna čistostzgorevanja, pomanjkljivost pa odvisnost oduvo<strong>za</strong> in visoka cena.Vodna <strong>energija</strong>Vodna <strong>energija</strong>, ki jo je v Sloveniji možnouporabiti <strong>za</strong> ekonomično proizvodnjo električne<strong>energije</strong> ob upoštevanju <strong>za</strong>htev <strong>za</strong> varstvookolja, je že skoraj v celoti izkoriščena.Med drugim je smiselno izkoristiti še spodnjoSavo, kjer je v načrtovanju, gradnji in obratovanjuveriga elektrarn, ki bodo skupaj pokrivaleokoli 7 % slovenskih potreb po električnienergiji, vendar bodo zelo pomembne z vidikaobratovanja, stabilnosti elektroenergetskegasistema in izpolnjevanja okoljskih <strong>za</strong>vez.UvozSlovenija <strong>za</strong>dnja leta uvaža povprečno večkot petino vse porabljene električne <strong>energije</strong>.Delež uvožene elektrike je velik in pomeniodvisnost od političnih in gospodarskihrazmer v drugih državah. Uvozne potrebe jevedno težje realizirati <strong>za</strong>radi splošnega povečevanjaporabe električne <strong>energije</strong> v Evropiin tudi <strong>za</strong>radi ustavitve večjih energetskihobjektov v jugovzhodni Evropi.Poleg tega so nekatere termoelektrarne vSloveniji odvisne od uvo<strong>za</strong> premoga, nafte inzemeljskega plina.Energija vetra infotovoltaična <strong>energija</strong>Potencial <strong>za</strong> izkoriščanje vetrne <strong>energije</strong>je v Sloveniji razmeroma majhen, saj pri nasne pihajo stalni vetrovi, kakršni so značilni<strong>za</strong> obale Atlantskega oceana ali Severnegamorja. Na Primorskem sicer načrtujejomanjše število vetrnih turbin, vendar je reali<strong>za</strong>cijatega projekta omejena z visokimistroški, nepredvidljivim režimom obratovanjain ekološkimi omejitvami.V Sloveniji je bilo v <strong>za</strong>dnjem času postavljenihveč manjših sončnih (fotovoltaičnih)elektrarn, toda njihov prispevek k elektroenergetskibilanci je <strong>za</strong>nemarljiv.zgodba o uranuSončni sistem je podanašnjih spoznanjihnastal iz medzvezdnegaoblaka prahu, ki jeostal po eksplozijisupernove. Kasneje seje oblak skrčil v disk, iznjegovega osrednjegadela je nastalo Sonce,iz ostanka pa planeti.V planetu Zemlja so seelementi razporediliglede na svojo gostoto:najtežji elementi, kotnpr. uran, železo, nikeljso večinoma potonili vsredico, lažji so ostali vzunanji lupini.p r o i z v o d n j a e l e k t r i č n e e n e r g i j e v S l o v e n i j i5

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!