Prednosti jedrske energije za Slovenijo - Gen energija, doo
Prednosti jedrske energije za Slovenijo - Gen energija, doo
Prednosti jedrske energije za Slovenijo - Gen energija, doo
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
»proizvodnja električne<strong>energije</strong> v Sloveniji«Električno energijo proizvajamo v Sloveniji na več načinov,ki se medsebojno dopolnjujejo. Trije glavni viri <strong>za</strong> pridobivanjeelektrične <strong>energije</strong> so jedrska, fosilna (premog, nafta, plin)in vodna <strong>energija</strong>.V Sloveniji obratuje ena jedrska elektrarna,4 termoelektrarne, 17 hidroelektrarn invečje število malih hidroelektrarn. Skupnainstalirana moč vseh elektrarn znaša približno2800 MW. V <strong>za</strong>dnjem času je bilo postavljenihtudi nekaj manjših sončnih elektrarn zrazmeroma majhno instalirano močjo. Skupnaletna proizvodnja vseh elektrarn v Slovenijiv povprečju znaša 13.000 GWh.Jedrska <strong>energija</strong> v SlovenijiNuklearna elektrarna Krško (v nadaljevanjuNEK) proizvaja dobrih 40 % električne<strong>energije</strong> v Sloveniji, polovico svoje proiz-vodnjepa pošilja na Hrvaško, ki je polovičnasolastnica elektrarne. V Sloveniji je dobra petinavse porabljene električne <strong>energije</strong> pridobljeneiz <strong>jedrske</strong> <strong>energije</strong>. Poleg ekonomičnostiin varnosti je poseben pomen te <strong>energije</strong>v tem, da med obratovanjem ne povzročaizpustov ogljikovega dioksida.PremogPremog je v Sloveniji še vedno pomembenvir <strong>energije</strong> in prispeva k njeni energetskineodvisnosti. Žal pa ima tudi pomanjkljivostiz vidika varstva okolja. Ob zgorevanjupremoga nastanejo dimni plini. Med njihovimisestavinami je najbolj problematičentoplogredni plin ogljikov dioksid, ki ga s sedanjimitehnologijami ni mogoče ekonomsko<strong>za</strong>jeti in skladiščiti. Druge sestavine soše žveplov dioksid, dušikovi oksidi in delci(prah), ki jih je delno mogoče izločiti iz dimnihplinov, nekaj pa jih termoelektrarne skozidimnik sproščajo v ozračje.Zemeljski plinVečino zemeljskega plina uvaža Slovenijaiz Rusije, približno tretjino iz Alžira in manjšekoličine iz Avstrije. Večji delež uvoženegaplina porabijo industrija, storitvene dejavnostiin široka potrošnja, manjši delež pa proiz-vodnjaelektrične <strong>energije</strong>. Prednost plinapred premogom je njegova relativna čistostzgorevanja, pomanjkljivost pa odvisnost oduvo<strong>za</strong> in visoka cena.Vodna <strong>energija</strong>Vodna <strong>energija</strong>, ki jo je v Sloveniji možnouporabiti <strong>za</strong> ekonomično proizvodnjo električne<strong>energije</strong> ob upoštevanju <strong>za</strong>htev <strong>za</strong> varstvookolja, je že skoraj v celoti izkoriščena.Med drugim je smiselno izkoristiti še spodnjoSavo, kjer je v načrtovanju, gradnji in obratovanjuveriga elektrarn, ki bodo skupaj pokrivaleokoli 7 % slovenskih potreb po električnienergiji, vendar bodo zelo pomembne z vidikaobratovanja, stabilnosti elektroenergetskegasistema in izpolnjevanja okoljskih <strong>za</strong>vez.UvozSlovenija <strong>za</strong>dnja leta uvaža povprečno večkot petino vse porabljene električne <strong>energije</strong>.Delež uvožene elektrike je velik in pomeniodvisnost od političnih in gospodarskihrazmer v drugih državah. Uvozne potrebe jevedno težje realizirati <strong>za</strong>radi splošnega povečevanjaporabe električne <strong>energije</strong> v Evropiin tudi <strong>za</strong>radi ustavitve večjih energetskihobjektov v jugovzhodni Evropi.Poleg tega so nekatere termoelektrarne vSloveniji odvisne od uvo<strong>za</strong> premoga, nafte inzemeljskega plina.Energija vetra infotovoltaična <strong>energija</strong>Potencial <strong>za</strong> izkoriščanje vetrne <strong>energije</strong>je v Sloveniji razmeroma majhen, saj pri nasne pihajo stalni vetrovi, kakršni so značilni<strong>za</strong> obale Atlantskega oceana ali Severnegamorja. Na Primorskem sicer načrtujejomanjše število vetrnih turbin, vendar je reali<strong>za</strong>cijatega projekta omejena z visokimistroški, nepredvidljivim režimom obratovanjain ekološkimi omejitvami.V Sloveniji je bilo v <strong>za</strong>dnjem času postavljenihveč manjših sončnih (fotovoltaičnih)elektrarn, toda njihov prispevek k elektroenergetskibilanci je <strong>za</strong>nemarljiv.zgodba o uranuSončni sistem je podanašnjih spoznanjihnastal iz medzvezdnegaoblaka prahu, ki jeostal po eksplozijisupernove. Kasneje seje oblak skrčil v disk, iznjegovega osrednjegadela je nastalo Sonce,iz ostanka pa planeti.V planetu Zemlja so seelementi razporediliglede na svojo gostoto:najtežji elementi, kotnpr. uran, železo, nikeljso večinoma potonili vsredico, lažji so ostali vzunanji lupini.p r o i z v o d n j a e l e k t r i č n e e n e r g i j e v S l o v e n i j i5