100 Glede varÄne ogrevalne tehnike je pravi ... - Revija Energetik
100 Glede varÄne ogrevalne tehnike je pravi ... - Revija Energetik
100 Glede varÄne ogrevalne tehnike je pravi ... - Revija Energetik
- No tags were found...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
September 201320let101Toplotnačrpalkaslika Slika 33: Solarni kompaktni modul SOLAR KOMPLETNadal<strong>je</strong>van<strong>je</strong> sestavka s 62. straniVetrne turbinestolpa, primerne kontrolne sisteme, število rezil vetrnice inobliko vetrnice zagotovimo z aerodinamičnim modeliran<strong>je</strong>m.Vetrne turbine energijo vetra spreminjajo v elektrikoza distribucijo. Konvencionalne turbine s horizontalnoosjo so sestavl<strong>je</strong>ne iz treh osnovnih komponetnt. Vetrnicapredstavlja približno 20% stroškov in energijo vetra pretvarjav rotacijsko energijo nizke hitrosti. Generator, ki <strong>je</strong>sestavl<strong>je</strong>n iz električnega genaratorja, elektronike za upravljan<strong>je</strong>turbine in običajno tudi menjalnika ter predstavljapribližno 34% stroškov, pretvarja rotacijsko energijo nizkehitrosti v rotacijsko energijo visoke hitrosti, ki <strong>je</strong> primernaza ustvarjan<strong>je</strong> električne energi<strong>je</strong>. Tretja komponenta <strong>je</strong>stolp, ki nosi vetrnico in generator ter predstavlja približno15% naložbe. Kot primer lahko pogledamo tipično 1,5 MWturbino: stolp <strong>je</strong> visok 80 metrov, betonski temelj pa tehta26.000 kg. Sistem vetrnice <strong>je</strong> težek 22.000 kg, ohiš<strong>je</strong> z generator<strong>je</strong>mpa 52.000 kg. Vznož<strong>je</strong> ima premer 15 metrov.Vetrne turbine lahko zajamejo največ 59% celotne vetrneenergi<strong>je</strong>. Učinek vetrne turbine glede na hitrost vetradodatno zmanjšajo tren<strong>je</strong> rotorja ter izgube pri generatorjuin konverterju. Moč turbine tako predstavlja približnotretjino hitrosti vetra.Vetrne turbine delimo glede na os in sicer poznamoturbine s horizontalno ter turbine z vertikalno osjo. Vetrneturbine s horizontalno osjo imajo propeler in generator navrhu stolpa, usmer<strong>je</strong>ne pa morajo biti proti vetru. Več<strong>je</strong>vetrne turbine uporabljajo senzor<strong>je</strong> in servo motor za pozicioniran<strong>je</strong>propelerja glede na veter. Propeler mora bitizelo trden in postavl<strong>je</strong>n nekoliko pred stolpom, da se izognemoudarcu v stolp pri močnem vetru. Vetrne turbine,ki jih uporabljamo pri komercialni proizvodnji električneenergi<strong>je</strong> so običajno s tremi rezili in se v veter usmerjajoz računalniško nadzorovanimi motorji. Te vetrnice dosegajohitrosti vrtenja preko 320 km/h, so zelo učinkovitein imajo nizek vrtilni moment, kar jih dela bolj zanesljive.Dolžina posameznega rezila <strong>je</strong> 20 do 40 m, ponekod pa ševeč. Stolpi so visoki od 60 do 90 metrov. Vetrnice se vrtijoz 10 do 22 vrtljaji na minuto. Nekateri modeli delu<strong>je</strong>jo prikonstantni hitrosti, vendar se s spremenljivo hitrostjo, ki jodosežemo z uporabo prestavnega sistema, lahko povečaučinkovitost za<strong>je</strong>manja energi<strong>je</strong>. Vse turbine so tudi opreml<strong>je</strong>nez zaščitnimi sistemi, ki prepreču<strong>je</strong>jo poškodbe vetrnicepri močnem vetru.Drugi tip vetrnih turbin ima vertikalnoos in glavni propeler postavl<strong>je</strong>nvertikalno. Glavna prednost teh sistemov<strong>je</strong>, da turbina ne rabi biti postavl<strong>je</strong>nav smeri vetra.To <strong>je</strong> pomembno predvsem na lokacijahk<strong>je</strong>r se smer vetra zelo pogosto spreminja. Osnovnaslabost tega tipa pa <strong>je</strong> nizka hitrost vrtenja ter posledičnoveč<strong>je</strong>ga vrtilnega momenta in s tem niž<strong>je</strong>ga koeficientamoči. Pri vertikalni osi generator in prestavni sistem lahkopostavimo bliž<strong>je</strong> tlom kar močno olajša vzdrževan<strong>je</strong>.
Change language