Tone Horvatič s partnerko Mojco Spende, hčerko Zalo in sinom Tilnom. V lionizmu me vodi srce, takoda verjamem, da bo avstralskakonvencija za Slovenijo nekajposebnega.žino, saj bodo z mano tudi partnerka Mojca,najina petletna Zala in dveletni Tilen.Pot v Avstralijo bo torej poseben logističniizziv. Konvencija me toliko ne skrbi. V lionizmume vodi srce, tako da verjamem, dabo ta konvencija za Slovenijo nekaj posebnega.Prvič bo namreč za visok položaj v tejmednarodni organizaciji kandidiral Slovenec.Glede na to, da gre za Janeza Bohoriča,sem na to še posebej ponosen. Pripravljamopa tudi širšo prisotnost Slovenije vsklopu konvencije. Konvencija, ki je tradicionalnoenkrat letno – letos je že triindevetdeseta–, je priložnost, da se pridobiširša dimenzija, saj je LCI največja humanitarnaorganizacija na svetu. Ker v svetužal problemov ni vedno manj, ampak jih jecelo iz leta v leto več, je dobro, da so tudina globalni ravni organizacije, ki združujejomilijone ljudi in jim tako uspe zbrativečje vsote denarja. V primeru katastrofalnihnesreč je nujno, da tako zbrana sredstvausmerijo v kraje, kot je bil na primerHaiti, ali k tistim, ki jih je prizadel cunami.To pa velja tudi za manjše nesreče, naprimer naši Železniki in Posočje so dobilisredstva iz tega sklada.Nekega dne bo konvencija prišla tudik nam. Pri nas letos praznujemodvajseto obletnico lionizma. Kakogledaš na razvoj gibanja v Sloveniji?Dvajset let ni tako kratka doba, samsi član že deveto leto.<strong>Lion</strong>izem v Sloveniji je pokazatelj, da naseradi gledamo precej kritično, a se radi družimoin radi tudi pomagamo. Ni nam vseeno,kako živijo soljudje. Izjemno sem ponosen,ko slišim, da se organizacija Rotarydobro širi po Sloveniji. Tudi slovenski Unicefje v primerjavi z drugimi globalno izjemnouspešen, kar pomeni, da moramo bitiSlovenci zelo ponosni sami nase in večkratgledati drug drugega s ponosom. Ljudjeiz globalnih organizacij, ki pridejo naobisk v Slovenijo – to se zgodi pogosto –, sonamreč zelo presenečeni, da tako majhnadržava premore toliko srčnosti in prijaznostido soljudi.Zanimivo: zelo pozitivno gledaš namajhnost naše države, ki je tako stereotipnain po večini razumljena negativno.Negativen pa je tudi predznakstresa, ki je pri tvojem tempuin številnih obveznostih neizogiben.Kolikor vem, si dejaven na več področjih;spogledoval si se s politiko,si občinski svetnik, sediš v nadzornemsvetu RTV Slovenija, si vodilni vpodjetju ... Kako obvladuješ stres?Moram priznati, da je stres postal že takoobičajen, da ga telo potrebuje za normalnodelovanje. Je pa res, da sta ključna za bojproti stresu otroka. Sta zelo pridna in prijaznater aktivna, tako da po tej plati lepokompenzirata predvsem sedenje na sestankihin v avtu. Zala je izjemno radovedenotrok, ki mora vse poskusiti, še najrajšipa plezalne stene in gugalnice na otroškihigriščih. Tako je razgibavanja tudi za očijakar nekaj. Tilen pa je podlegel nogometnievforiji, tako da redno brcava žogo, še najrajšisicer v dežju, ker rad kombinira luže inžogo. Mogoče bomo pa v naši družini dobiliigralca ragbija. (Smeh.) Stres je sevedatežava, in dokler ni bilo otrok, sva z Mojcopredvsem potovala, ker je svet dejansko zelolep. Ljudje so prijazni in stres na potovanjihizgine zelo hitro. Dober ubijalec stresaje tudi golf – sam grem malokdaj čez celotnoigrišče, se pa pogosto sučem okroggolf igrišč. Vsa ta zelena barva in prepovedglasne uporabe mobilnih telefonov sta zelokoristni pri antistresni terapiji.Omenil si zeleno barvo; tu na steniprostora, v katerem preživiš precejčasa, vidim modro, vidim morje. Ljubezen?Hobi?Težko bi posebej izpostavil še kakšen hobi.Sem nemirnega duha in velikokrat poskusimkaj novega. Jadranje je ena izmedmorskih aktivnosti. Pri morju najbolj obožujemvonj in šumenje valov, kar me zelopomirja in mi polni baterije. Morje mi nepredstavlja plaže, plavanja in omamnih vonjavkrem za sončenje. Rajši imam ta drugi,naravni del morja.Kakšen je tvoj odnos do Zemlje, doplaneta, ki nas gosti in na ves glaskliče po večjem spoštovanju ... kajnarediš za to?Vprašanje mi takoj vzbudi slabo vest, predvsemzato, ker veliko časa preživim v avtu,saj sem službeno razpet med tri lokacije. Tusi bolj zaslužim kakšno črno piko, kot da bibil vzor. Predvsem otroke se trudimo vzgajativ tem duhu in veliko časa preživimo vnaravi. Prevažamo se s kolesi in pobiramosmeti, ki so jih drugi odvrgli med sprehodi.Je pa to vprašanje, ki se dotika tudi <strong>Lion</strong>s-ov.Ni namreč nujno, da so pomoči potrebnisamo ljudje, ampak tudi druga bitjain Zemlja sama. Izjemno sem bil vesel, daje akcija »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«tako dobro uspela in se je prvič pokazalo,da nismo povsem brezbrižni.12 lion
intervjuTo je začarani krog: kar odvržemov naravo, se nam nekoč povrne. Nazačetku sva ugotavljala – vrne sedobro, vrne se naš odnos do ljudi,nesebično povezovanje … in nenazadnje ste v podjetju, ki ga vodiš,tudi vedno bolj družbeno odgovorniglede odnosa do bitij in narave.Tista črna pika, ki si si jo pripel,je vedno bolj svetlo siva. Vendar paimaš lastnost, ki ni najbolj »radodarna«.Ljudje, ki te srečujemo, namrečhitro ugotovimo, da si racionalens časom. Je to res in ali je topredvsem zato, ker imaš časa premalo?(Smeh.) Časa je res premalo, vendar ga zaotroke nikoli ne sme zmanjkati, zato pravilomarelativno hitro odhitim z različnihsrečanj domov. Če bi se le dalo, bi z družinopreživel veliko več časa. Poskušam bitiprisoten na čim več dogodkih, hkrati pavsak večer za lahko noč objeti oba mojasrčka, ki sta doma, in Zali prebrati kakšnopravljico. Tilen ima raje malo čohanja pohrbtu, tako da je v njem po očetu nekaj razvajenca.(Smeh.)Poskušam biti prisoten na čim več dogodkih, hkrati pa vsak večer zalahko noč objeti oba moja srčka, ki sta doma, in Zali prebrati kakšnopravljico. Tilen ima raje malo čohanja po hrbtu, tako da je v njem poočetu nekaj razvajenca.Ali očka kdaj tudi kakšno zapoje?Samo za šalo in zato, da ujezim Zalo, da rajšizapoje sama. Torej bolj v funkciji spodbujanjaZale, ki zelo rada poje in se uči pesmic.Že sedaj kaže, da je v njej precej umetniškeduše, saj zelo rada riše, nabira rožice,sestavlja verižice in podobno. Glede petjaje Tilen podoben talent kot oči, tako da najinduet tako Zala kot Mojca kar hitro utišata.(Smeh.)Če bi kariero lahko začel znova, bise odločil enako ali bi se bolj spogledovals čim drugim?Verjamem, da bi se odločil za precej podobnopot. Je pa bilo toliko naključij, ki soprinesla srečanja s pozitivnimi ljudmi, dane verjamem, da bi se ponovila. Vesel sem,da je iz teh naključij nastala druščina, kije zbrana z vseh vetrov, vendar je izjemnokompatibilna in ji nikoli ne zmanjka energije,da naredi kaj dobrega. Znamo se tudisporeči, vendar na koncu vedno zmagajonajdrznejše ideje.Je morda še kakšna zgodba ali misel,ki bi jo želel povedati?Predvsem bi rad opozoril, da imamo v lionizmurdečo nit – pomoč slepim in slabovidnim.Zato se moramo tega ključnega namenaspomniti večkrat in v Sloveniji, ki sodimed razvite države, narediti še več, da sebodo slepi v vsakdanjem življenju počutilienakovredne in varne.Si morda že razmišljal o svojem geslu?V vsem času priprave na guvernerstvo jebilo geslo še najbolj travmatična izkušnja.Nisem našel takega, ki bi preprosto povedalo,da je svet lep, a bo še lepši, če bo ševeč ljudi pomagalo pomoči potrebnim. Govorilsem tudi z nekaj guvernerji in viceguvernerji.To je bila napaka, saj sem slišal nekajodličnih gesel, ki pa jih seveda nisemsmel uporabiti. Dobesedno tik pred zdajcisem se odločil za tole: Vodi nas srce! •lion 13