BRSTIČI 2017

BRSTIČI 2016/17
Literarno glasilo OŠ Oskarja Kovačiča Škofije
B r s t i č i | 1

MAČEK MURI
Če bi bil maček, ampak ne Muri,
temveč obuti maček Florijan, bi
reševal druge mačkone. Igral bi se z
mačkom Rudijem, Maksom, Aljošo,
Janom in Markom. Dal bi jim mačji
sladoled in hodil v mlekarno.
Florijan Gorjup
Če bi bil maček, ampak ne Muri,
temveč Uroš, bi igral šah s prijatelji.
Hodil bi v mačjo slaščičarno in si kupil
vanilijev sladoled. Kopal bi se v
morju. Ko bi bila noč, bi šel spat.
Uroš Đukić
Če bi bil maček, ampak ne Muri,
temveč Maks, bi se igral z drugimi
mačkoni. Z njimi bi šel v kino. Potem
bi šli na sprehod v park in živalski vrt.
Ko bi postali lačni, bi šli na čaj,
rogljiček in dva bombona. Potem bi
šel domov in se napil dobrega
mleka.
Maks Cupin
Na sladoled bi povabil tudi prijatelja
Marka.
Rudi Makovec
Če bi bil maček, ampak ne Muri,
temveč Aljoša, bi hodil v mačjo šolo.
Rad bi hodil tudi v živalski vrt. Bil bi
priden.
Aljoša Križman
Če bi bil maček, ampak ne Muri,
temveč Matija, bi hodil po mačjem
mestu in odšel na najljubšo kavo v
mačjem mestu.
Matija Slabe
Če bi bil maček, ampak ne Muri,
temveč Rudi, bi lizal sladoled s
prijatelji in se sončil. S prijatelji
mačkoni bi se igral. Prijatelju,
mačkonu Florijanu bi kupil sladoled.
B r s t i č i | 2

Če bi bil maček, ampak ne Muri,
temveč Mark, bi igral igrice s prijatelji
mačkoni. Kopal bi se in se sončil. Lizal
bi sladoled.
Mark Butić
Če bi bil maček, ampak ne Muri,
temveč Jan, bi bil priden. Imel bi
mačje prijatelje. Bil bi skrben in
pazljiv. Hodil bi v mačjo šolo.
Sprehajal bi se po mačjem mestu. Pil
bi mleko in lizal sladoled.
Jan Šturman
televizijo. Šla bi na sprehod s prijatelji
in pila veliko mleka.
Lea Kovač
Če bi bila muca, ampak ne Maca,
temveč Hana, bi se sprehajala s
prijateljicami mucami. Šle bi v
slaščičarno. Tam bi jedle sladoled.
Izbrala bi si vanilijevega.
Hana Doltar
Če bi bila muca, ampak ne Maca,
Če bi bila muca, ampak ne Maca,
temveč Lea, bi veliko spala in veliko
hodila ven. Gledala bi mačjo
temveč Luna, bi s prijateljico hodila v
mačjo trgovino in slaščičarno.
Podnevi bi zelo malo spala. Gledala
bi televizijo, se igrala in skakala po
B r s t i č i | 3

trampolinu. Tudi ponoči ne bi spala,
ampak bi gledala risanke.
Luna Ščulac Filipič
igrala in zabavala. Hodila bi v mačje
trgovine.
Karin Jenko
Če bi bila muca, ampak ne Maca,
temveč Naja, bi bila mačja kraljica.
Imela bi krono. Šla bi na sladoled s
prijateljicami. Nato bi šla naravnost v
posteljo. Šla bi tudi na kavo, potem
pa spet v posteljo. Gledala bi
televizijo in ugasnila luč, da bi boljše
videla. Potem bi šla spet ven, na
sladoled ter po mleko in piškote.
Naja Podnar
Če bi bila muca, ampak ne Maca,
temveč Lucija, bi cel dan gledala
risanke. Cel dan bi bila v mehki
postelji.
Lucija Rakar
Če bi bila muca, ampak ne Maca,
temveč Kim, bi poležavala na veliki
postelji. S prijateljicami bi hodila v
slaščičarne. Kupile bi mačji sladoled
in mačjo tortico.
Kim Mazi
Če bi bila muca, ampak ne Maca,
temveč Karin, bi s prijateljicami
mucami hodila v slaščičarno in na
plažo. Hodila bi na sprehode, se
Če bi bila muca, ampak ne Maca,
temveč Sofie, bi cele dneve in noči
poležavala. Imala bi zelo lepo mačjo
posteljo in se oglasila le na telefonske
klice.
Sofie Vižintin
Če bi bila muca, ampak ne Maca,
temveč Aida, bi se samo sprehajala.
Imela bi veliko prijateljic. Šla bi v
trgovino in kupovala mačje dobrote
in mleko. Veliko bi spala in gledala
televizijo.
Aida Osmani
B r s t i č i | 4

Če bi bila muca, ampak ne Maca,
temveč Aleja, bi imela veliko
prijateljev. Odšli bi na sladoled in se
igrali mačje igre. Nato bi odšli k meni
domov, gledali mačje risanke in pili
sok.
Aleja Osmani
Če bi bila muca, ampak ne Maca,
temveč Noemi, bi imela veliko
prijateljic. Skupaj bi hodile v mlekarno
in kupile najboljše mleko v mačjem
mestu. Drugi dan pa bi odšle v
slaščičarno in kupile sladoled.
Noemi Trajkovska
V HIŠI BLIZU GOZDA
V hiši blizu gozda je živela ena deklica,
poi menu Ana. Vedno je dežavalo, zato
Ana ni mogla hoditi ven. A vseeno je tu in
tam šla, a to z dežnikom. Nekega dne jo je
mama poslala po jagode. No, res je šla. V
gozdu je bilo veliko jagod. Nabrala jih je
okrog trideset. Ena izmed njih je bila tako
rdeča. MMMMM! Poskusiti jo je želela.
Nato se je zaslišal tanki glasek: ”Ne , ne ,
ne pojej me!” Deklica jagode ni pojedla.
Jagoda ji je naročila, naj si nekaj zaželi.
Ana si je zaželela, da bi nehalo deževati.
In želja se ji je izpolnila. A v dveh dneh so
vse rože ovenele. No, tudi jagoda bi
kmalu ovenela, če je ne bi pojedla, Ana je
jagodo pojedla, nehalo je deževati in
odvrgla je dežnik.
Živa Gregorič, 2. a
Če bi bila muca, ampak ne Maca,
temveč Živa, bi cele dneve
poležavala v mačji postelji. Z mačjimi
prijateljicami bi hodila v mlekarno po
mleko. Hodila bi v trgovino z volno in
jo kupila.
Živa Agapito
B r s t i č i | 5

POHOD NA KOKOŠKO
Tatjana Cerkvenik
V četrtek smo imeli športni dan. Peljali
smo se z avtobusom.
Med vožnjo sem se pogovarjala s
Sofie., Alejo, Živo in Aido. Gledala
sem listje.
Hodili smo po gozdu. Na vrhu smo
jedli. Pot navzdol mi je bila lepa.
Lucija Rakar
V četrtek smo imeli športni dan.
Odpeljali smo se z avtobusom. Med
potjo sem opazoval naravo in cesto..
Avtobus nam je ustavil pri Vrhpolju. Pot
je bila kratka in polna listov. Brcali smo
listje, da je letelo daleč naprej in visoko
v zrak. Ko smo prišli na vrh, smo
pojedli sendvič in sladkarije. Hodili smo
v koloni. Všeč mi je bilo, da smo hodili
in da smo se sladkali. Jan Šturman
Odpravili smo se na Kokoš, v četrtek,
17.11. Odpeljali smo se z avtobusom.
Opazovala sem naravo. Z avtobusom
smo se ustavili v Vrhpolju. Zabavala
sem se s sošolko in opazovale smo
naravo. Na vrhu smo jedli. Pot navzdol
je bila zabavna. Tudi prihod v šolo in
zaključek je bil zabaven.
Noemi Trajkovska
Včeraj smo šli na Kokoš. Vozili smo se
z avtobusom. Hodili smo. Na vrhu
hriba smo malicali. Pot je bila težka. Ko
smo šli navzdol, je bila pot lažja. Ko
smo se vozili z avtobusom, sem videl
veliko ptičkov, ki odhajajo na jug.
Športni dan mi je bil všeč, ker rad
hodim.
Aljoša
Imeli smo športni dan. Odpravili smo
se na Kokoš. Odpeljali smo se z
avtobusom. Videla sem motorista, ki je
padel z motorja. Opazovali smo
naravo. Avtobus nas je pustil v vasi
Vrhpolje. Pot je bila strma. Na vrhu
smo jedli. Nekateri so prinesli
sladkarije, da se posladkamo.
Aleja Osmani
Odpravili smo se na Kokoš. Odpeljali
smo se z avtobusom. Opazovali smo
naravo. Prispeli smo v Vrhpolje. Pot se
mi je zdela zabavna, ker sem se igrala
s sošolkami. Ko smo prispeli na vrh,
smo se posladkali. Po poti navzdol
sem se pogovarjala s sošolkami. Ko
sem prispela v šolo, sem se preobula.
Živa Agapito
V četrtek, 17.11 smo se odpravili na
Kokoš. Odpeljali smo se z avtobusom.
Opazovala sem naravo. Avtobus nas je
pustil v vasi Vrhpolje. Med potjo sem
se zabavala. Na vrhu sem se najedla.
Pot navzdol mi je bila strma. Ko smo
prišli v šolo. sem bila utrujena. Na
pohodu mi je bilo lepo.
Karin Jenko
Odšli smo na Kokoško. Peljali smo se
z avtobusom. Opazoval sem naravo.
Prispeli smo do Vrhpolja. Med potjo
sem tekel. Na vrhu sem jedel. Pot
navzdol se mi je zdela lahka. Prihod v
šolo je bil lahek. Pot na Kokoško mi je
bila všeč.
Mark Butič
Odpravili smo se na Kokoško. Odpeljali
smo se z avtobusom. Med vožnjo sem
videla nesrečo. Avtobus nas je odpeljal
do Vrhpolja. Na tleh je bilo veliko listja.
Na vrhu smo se posladkali. Pot navdol
je bila težka. V šoli sem se sezula.
Hana Doltar
B r s t i č i | 6

Odpravili smo se na Kokoš. Odpeljali
smo se z avtobusom. Videli smo
naravo. Opazovali smo drevesa.
Zabavala sem se z Noemi. Počela sem
zabavne stvari. Pot navzdol je bila
zabavna.Šli smo v šolo, kjer smo jedli
kosilo. V spominu imam, da sem se
zabavala s sošolko. Všeč mi je bilo, ker
sem bila v avtobusu z Noemi.
Maja Podnar
V četrtek, 17.11 smo se odpravili na
Kokoš. Odpeljali smo se z avtobusom.
Videli smo nesrečo. Avtobus nas je
pustil v Vrhpolju. Med potjo sem se
igrala s sošolko. Na vrhu smo pojedli
malico. Pot je bila strma. Ko smo prišli
v šolo, smo pojedli kosilo.. Všeč mi je
bilo, da smo imeli pohod.
Aida Osman
Odpravili smo se na Kokoško. Z
avtobusom smo se odpravili v vas
Vrhpolje. Ko sem prišel s Kokoške,
sem bil utrujen. Ko sem hodil. sem se
pogovarjal s prijatelji. Pot navzdol je
bila težka. Ko sem prišel v šolo, sem
jedel kosilo. Zaključek je bil najlepši.
Maks Cupin
Odpeljali smo se z avtobusom. Odšli
smo na Kokoško. Prispeli smo do
Vrhpolja. Med vožnjo sem videla
nesrečo. Med potjo sem se
pogovarjala s sošolko. Na
vrhu sem se igrala. Posladkali smo se.
Skakala sem na liste. Desetkrat sem
se spotaknila.Pot navzdol je bila lahka.
V šoli smo šli na kosilo.
Lea Kovač
Vrhpolje. Med potjo sem se pogovarjal
z Rudijem. Na vrhu smo malicali in se
posladkali. Pot navdol mi je bila všeč.
Med vožnjo v šolo sva s prijateljem
Florijanom čistila avtobus. Všeč mi je
bilo s Florijanom.
S
Florijanom na avtobusu in ko sem hodil
z učiteljico Tatjano, mi bo ostalo v
spominu.
Matija Slabe
Odpeljali smo se z avtobusom.
Avtobus nas je pustil v vasi. Na Kokoš
smo hodili v koloni. Med pohodom
sem se imela lepo. Na vrhu smo se
igrali in jedli sendvič..Igrali smo se s
prijatelji.. Na Kokoši sem brcala listje.
Pot navzdol je bila strma. V šoli . pri
kosilu smo se najedli, saj smo bili lačni.
Kim Mazi
S šolo smo se odpravili na Kokoško. V
avtobusu sem se zabavala s Karin.
Pot navzgor mi je bila težja. Pot
navzdol mi je bila lažja. Na vrhu
Kokoške smo se slikali in posladkali.
Prišli smo v šolo. Pojedli smo kosilo.
Igrali smo se še z igračami. Šli smo
domov.
Luna Ščulac Filipič
V četrtek, 17.11 smo se odpravili na
pohod. Odpeljali smo se z avtobusom.
Med potjo sem videla naravo. Avtobus
nas je pustil v vasi Vrhpolje. Med potjo
sem tekala. Na vrhu sem se igrala. Pot
navzdol je bila zabavna. Prihod v šolo
je bil lep. Na pohodu je bilo lepo. Pot
nazaj je bila zabavna.
Sofie Vižintin
Odpravili smo se na Kokoš. Odpeljal
nas je avtobus. Jaz sem opazoval
naravo. Avtobus nas je odpeljal v vas
B r s t i č i | 7

POHOD NA KOKOŠKO
Mirjana Krajačič
VČERAJ SMO ŠLI NA KOKOŠKO. VZELI SMO NAHRBTNIK. V
NJEGA SMO DALI MALICO, VODO IN JABOLKO. IZ ŠOLE SMO
ODŠLI NA AVTOBUS. V AVTOBUSU SMO GLEDALI SKOZI
OKNO. OPAZOVALI SMO NARAVO. PRIŠLI SMO DO VRHPOLJA.
OD TAM SMO ZAČELI HODITI PO ASFALTIRANI POTI. NATO
SMO SE USTAVILI IN POJEDLI MALICO. POT SMO
NADALJEVALI PO GOZDNI POTI POSUTI Z LISTJEM. PRIŠLI
SMO DO KOKOŠKE. TU SMO SE IGRALI.
JULIJA JURJAVČIČ
IMELI SMO ŠPORTNI DAN POHOD. S SEBOJ SMO VZELI
NAHRBTNIK. VANJ SMO DALI MALICO. OBULI SMO SE V
GOJZERJE ALI V TENISKE. OBLEKLI SMO TUDI TOPLO BUNDO
IN HLAČE. NAJPREJ SMO SE Z AVTOBUSOM PELJALI V
VRHPOLJE. POVZPELI SMO SE PO STRMINI. KMALU SMO
PRIŠLI DO GOZDNE POTI IN DO STARE VOJAŠNICE. TU SMO
MALICALI IN SE ODPOČILI. GOZDNA POT JE BILA POLNA
LISTJA. LISTJE JE ŠELESTELO. PO DOLGI POTI SMO PRIŠLI DO
PLALNINSKE KOČE. MALO SMO SE IGRALI. POTEM SMO ŠLI
PEŠ DO AVTOBUSA. TENA JANJANIN ŠTURMAN
VČERAJ SMO IMELI ŠPORTNI DAN. ODPRAVILI SMO SE NA
KOKOŠ. DO TAM NAS JE PELJAL AVTOBUS. NAPREJ SMO
NADALJEVALI POT PEŠ. S SEBOJ SMO VZELI MALICO. PO POTI
JE BILO VELIKO KAMENJA IN LISTJA. MED POTJO SMO SE
ZABAVALI. NATO SMO PRISPELI DO VOJAŠNICE. TAM SMO
POMALICALI IN SE ODPOČILI. NATO SMO POT NADALJEVALI.
PO POTI JE ŠELESTELO LISTJE. ČEZ NEKAJ ČASA SMO
PRISPELI NA KOKOŠKO. ŽIVA GREGORIČ
IMELI SMO ŠPORTNI DAN. S SEBOJ SEM VZELA NAHRBTNIK,
NOTRI SEM DALA SENDVIČ, VODO IN JABOLKO. Z
AVTOBUSOM SMO SE PELJALI V VAS VRHPOLJE. NAJPREJ
SMO HODILI PO ASFALTIRANI POTI. POTEM JE BILA GOZDNA
POT. USTAVILI SMO SE PRI SATREI VOJAŠNICI. TAM SMO
POMALICALI IN SE ODPRAVILI NA POT. HODILI SMO DO
KOKOŠKE. BILO JE VELIKO LISTJA. NA KOKOŠKI SMO JEDLI
PRED PLANINSKO KOČO. TAM SMO SE ODPOČILI IN SE MALO
IGRALI. POTEM SMO HODILI DO AVTOBUSA, KI NAS JE
ODPELJAL DO ŠOLE. LUCIJA BUCAJ
NA ŠPORTNI DAN SMO S SEBOJ VZELI NAHRBTNIK. VANJ
SMO DALI SENDVIČ, VODO IN JABOLKO. PRIMERNO SMO SE
OBLEKLI IN OBULI. ŠLI SMO Z AVTOBUSOM. NA AVTOBUSU
SMO GLEDALI SKOZI OKNO. . BIL JE LEP RAZGLED. KO SMO
PRIŠLI V VAS VRHPOLJE, SMO IZSTOPILI IZ AVTOBUSA.
OPREMILI SMO SE IN ŠLI PO ASFALTIRANI POTI STRMO
NAVZGOR. PRIŠLI SMO DO STARE VOJAŠNICE. TAM SMO
POJEDLI MALICO IN SE ODPOČILI. NAPREJ SMO ŠLI PO
GOZDNI POTI. BILA JE PREKRITA Z LISTJEM. PRIŠLI SMO NA
VRH, KJER JE BILA KOČA. TAM SMO POJEDLI MALICO DO
KONCA. BILO JE ŠE DOVOLJ ČASA ZA IGRO. KO SMO ŠLI IZ
KOKOŠKE SMO OPZOVALI DREVESA. PRIŠLI SMO DO
AVTOBUSA, KI NAS JE PELJAL V ŠOLO.
JULIJA ŽNIDARŠIČ
VČERAJ SMO IMELI ŠPORTNI DAN. S SEBOJ SMO VZELI
NAHRBTNIK. VANJ SMO DALI MALICO. POLEG TEGA SMO SE
PRIMERNO OBLEKLI IN OBULI.POTEM SMO VSTOPILI V
AVTOBUS. OPAZOVALI SMO NARAVO.PRISPELI SMO DO
VRHPOLJA. POTEM SMO HODILI NA KOKOŠKO. BILO JE LEPO.
LIA VITEZ
VČERAJ SMO IMELI ŠPORTNI DAN. DALI SMO SI
NAHRBTNIKE. NOTRI SMO IMELI MALICO. MALICA JE BILA
SENDVIČ, VODA IN JABOLKO. PRIMERNO SMO SE OBLEKLI IN
OBULI. SEDLI SMO NA AVTOBUS IN OPAZOVALI NARAVO.
PRIPELJALI SMO SE DO VRHPOLJA IN IZSTOPILI IZ
AVTOBUSA. NEKAJ ČASA SMO HODILI PO ASFALTIRANI POTI.
POT JE BILA ZELO STRMA. NATO SMO PRIŠLI NA GOZDNO
POT IN DO VOJAŠNICE. TU SMO POJEDLI MALICO IN SE
ODPOČILI. NATO SMO TAKOJ ZAGLEDALI GOZDNO POT
POLNO LISTJA, KI JE ŠELESTELO POD NOGAMI. POVZPELI
SMO SE IN NATO PRIŠLI DO PLANINSKE KOČE. TAM SMO
SPET MALICALI IN SE IGRALI. NAZAJ SMO ŠLI PEŠ DO
AVTOBUSA , KI NAS JE PELJAL DO ŠOLE.
PATRIK MEDVED
VČERAJ JE BIL ŠPORTNI DAN. VZEL SEM JABOLKO, VODO IN
NAZADNJE SENDVIČ. BILA JE DOLGA POT. USTAVILI SMO SE
PRI VOJAŠNICI. TAM SMO JEDLI IN PILI VODO. POTEM SMO
SE ODPRAVILI NA POT. TAM JE BILO OGROMNO LISTJA.
VIDELI SMO DREVESA, PALICE, MAH IN TAKO NAPREJ. IZ
AVTOBUSA SEM VIDEL AVTE, KAMIONE IN MOTORJE.
POTEM SEM BIL LAČEN. MENE JE MALO BOLEL TREBUH.
EITAN PISLAK
VČERAJ SMO IMELI ŠPORTNI DAN. IMELA SEM HLAČE IN
SUPERGE. V NAHRBTNIKU SEM S SEBOJ SEM VZELA MALICO.
IZ AVTOBUSA SMO GLEDALI NARAVO. HODILI SMO VSI
SKUPAJ. POJEDLI SMO MALICO. NA KOKOŠKI MI JE BILO
ZELO LEPO.
SILVIJA BORDON
NA ŠPORTNEM DNEVU SMO IEMLI SONČEN DAN. S SEBOJ
SMO IMELI NAHRBTNIKE, MALICO IN VODO. OBULI SMO
PRIMERNE ČEVLJE. IMEL SEM ROKAVICE, KAPO IN DOLGE
ROKAVE. V AVTOBUSU SMO GLEDALI SKOZI OKNO. HODILI
SMO TUDI PO KAMENJU. ENEJ KUKANJA
VČERAJ SMO SE ODPARVILI NA POHOD. NA AVTOBUSU SMO
SI SLEKLI JAKNE, ROKAVICE IN KAPE. KO SMO PRISPELI V
VAS VRHPOLJE, SMO SI DALI NA GLAVE KAPE. OBLEKLI SMO
BUNDE IN NA ROKE DALI ROKAVIČKE. POVZPELI SMO SE NA
KOKOŠ. KO SMO PRISPELI NA KOKOŠ, SMO ZAGLEDALI
PLANINSKO KOČO. NA KONCU SMO ŠLI NA AVTOBUS IN
NAZAJ V ŠOLO.
MATJAŽ LIKOVIĆ
VČERAJ SMO IMELI ŠPORTNI DAN. S SEBOJ SMO VZELI
NAHRBTNIK. V NAHRBTNIKU SMO IMELI MALICO, VODO IN
JABOLKO. NA SEBI SMO IMELI TOPLO BUNDO. OBULI SMO
TOPLO OBUTEV. NEKATERI SO IMELI ROKAVICE IN KAPO.
NA AVTOBUSU SMO GLEDALI SKOZI OKNO.
ANJA BUZEČAN
IMELI SMO ŠPORTNI DAN. S SEBOJ SMO VZELI NAHRBTNIK.
V NJEM SMO IMELI MALICO. IMELI SMO SE LEPO. LILI-TISA
ZADEL
IMELI SMO ŠPORTNI DAN. ŠLI SMO NA KOKOŠKO. MED
VOŽNJO SMO GLEDALI SKOZI OKNO. VIDELI SMO DREVESA
IN ROŽE. V AVTOBUSU SMO SE ZABAVALI IN KLEPETALI.
HODILI SMO PO STRMINI IN LISTJU. KO SMO PRIŠLI NA
KOKOŠKO, SMO SE VRNILIO NA AVTOBUS. ODPELJALI SMO
SE NAZAJ V ŠOLO. GAIA KOPRIVEC
IMELI SMO ŠPORTNI DAN. ŠLI SMO NA KOKOŠKO. S SEBOJ
SMO VZELI NAHRBTNIKL. VANJ SMO DALI MALICO, VODO IN
JABOLKO. ODPRAVILI SMO SE NA AVTOBUS. PELJALI SMO SE
DO VRHPOLJA. OPREMILI SMO SE IN SE ODPRAVILI NA POT.
ZAČELI SMO HODITI PO ASFALTIRANI POTI. POT JE BILA
STRMA. POTEM SMO HODILI PO GOZDNI POTI PO
KAMENČKIH. MALICALI SMO PRI VOJAŠNICI IN SE ODPOČILI.
POTEM SMO HODILI PO GOZDNI POTI POLNI LISTJA. POTEM
SMO SE ODPRAVILI NA VRH. TAM SMO POJEDLI IN SE MALO
POIGRALI. POTEM SMO SE VRNILI, KJER SO NAS ČAKALI
AVTOBUSI. ODPELJALI SO NAS DO ŠOLE.
LANA AL-DILAIMI
IMELI SMO ŠPORTNI DAN. S SEBOJ SMO VZELI NAHRBTNIK.
V NJEM SEM IMELA MALICO IN VODO. ZDRAVEN PA ŠE
JABOLKO. OBULA SEM PRIMERNE ČEVLJE IN OBLEKLA
TOPLA OBLAČILA. V AVTOBUSU SEM OPAZOVALA NARAVO.
B r s t i č i | 8

POSTAJA JE BILA VAS VRHPOLE.TAM SMO IZSTOPILI. PRIŠLI
SMO VEN IN SMO SE ODPRAVILI NA POT. POT JE BILA ZELO
STRMA. PRIŠLI SMO DO GOZDNE POTI. POČIVALI IN
MALICALI SMO PRI VOJAŠNICI. PO POTI JE ŠELESTELO
LISTJE. PRIŠLI SMO VRHA KOKOŠKE. TAM SMO SE ŠE
POIGRALI IN ŠLI PEŠ DOL DO VRHPOLJA. TAMSO NAS ČAKALI
AVTOBUSI IN SO NAS PELJALI DO ŠOLE. LILI NATEK
IMELI SMO ŠPORTNI DAN. OBLEKLI SMO TOPLA OBLAČILA.
POT JE BILA STRMA IN Z LISTJI POKRITA. KO SMO PRIŠLI DO
VOJAŠNICE SMO POMALICALI IN SE SPOČILI. POTEM SMO ŠLI
NAPREJ. NEKAJ ČASA SMO HODILI. VIDELI SMO ANTENO IN
KOČO. TU SMO SPET MALICALI. MALO SMO SE ŠE IGRALI.
POTEM SMO ŠLI NAZAJ.
MARUŠA BABIČ
B r s t i č i | 9

B r s t i č i | 10

B r s t i č i | 11

MI SMO TRETJI A!
Moja pesem
Petelin je šel na metro, da naroči si eno čokoladico.
Ko metro prispe v mesto, koklja sede na njegovo mesto.
Potlej gre še v mesnico, naroči si prepelico.
Nato še v trgovino skoči in si rep pomoči.
Zdaj pa gre domov in reče – hov, hov.
Moja pesem
Na Škofijah sonce sije, v Ljubljani pa lije.
Petelin gre na tržnico, kjer si bo kupil čokoladico.
Ko kupi čokoladico, okrade celo tržnico.
Policija za njim hiti, ker se poraza boji.
Moja pesem
Dybala stopi na igrišče, sodnik pa nekaj išče.
Sodnik pokaže rdeč karton, Messi pa gre pred porton.
Dybala gol zabije, Messi od joka v slačilnico zavije.
Messi išče mačke, Dybala pa kratke hlačke.
Messy potem zboli, ozdravi in potem srečno naprej živi.
Moja pesem
Moj dežnik je ves pomendran, tako da je postal bolan.
Dobil je visoko vročino, ker je dobil opeklino.
Ko dobil je še gripo, je za darilo dobil pipo.
Končno je ozdravel, zdaj je ves srečen in vesel.
đ
Moja pesem
Ptice so živele, na kamnu so sedele.
Ptice letijo, v tople kraje že frčijo.
Prišla je lisica, eno je vzela za moža Matica.
Ptica je vzletela, je Matica za nos prijela.
Matic je skočil in se zmočil.
B r s t i č i | 12

Moja pesem
Juve teče po igrišču, Barca pa je na križišču.
Sodnik išče žogo, Barca pa je šla v garderobo
in se spotaknila ob preprogo.
Messi je staknil novo poškodbo in je podpisal novo pogodbo.
Moja pesem
Trije prijatelji so šli na igrišče, od tam so videli
pristanišče.
V pristanišču so bili čolni, na njih so spali klovni.
Klovni so imeli rože, ki so bile barve kože.
Trije prijatelji so se domov podali in takoj zaspali.
Moja pesem
Zvončki so lepi kot mali medvedi.
Zvončki so beli kot mali sladoledi.
Ko jih odtrgaš, jih v vazico daš ter jih doma imaš.
Ime mi je Rok. V družini nas je veliko. Imam
rjave oči in črne lase. Oblečen sem v črno
majico z napisom Paris in raztrgane hlače.
Moj hobi je nogomet, kolesarjenje in igranje
ter ustvarjanje z Erikom. Želim si postati
dober nogometaš in jahač.
Moja pesem
Ronaldo stopi na igrišče, Messi hodi na parkirišče.
Ronaldo zabije gol, sodnik pa pokaže dol.
Messija je udarila strela in žoga je zagorela.
Ronaldo gre po novo žogo in gleda strogo.
Zdaj ne bodo več igrali, ker bodo ob igrišču stali.
Moja pesem
Radirka briše, briše, da se ne vidi več hiše.
Perič riše raci rep, Žan pa je narisal avto lep.
Patrik je izbrisal sliko, Julijana pa je napisala
zgodbico in piko.
B r s t i č i | 13

Moja pesem
V Sloveniji sonček sije, v Italiji dežek lije.
Zunaj se mačka zaradi toče skrije, pes pa se po dežku
umije.
Potem pa neha deževat in pride majhen škrat.
Škrat se zelo rad sonči, njegov prijatelj pa je Tonči.
Moja pesem
Lovec je šel v gozd, našel je stari most.
Na njem je našel zlato puško, je imela debelo buško.
Ustrelil je v zrak in zletel v smetnjak.
Moja pesem
Trije fantje so prišli, polko so zaplesali.
Eden je zbolel in domov odšel.
Ostala sta še dva in se zabavala.
Eden je odšel, ker je stric Franc prišel.
Zadnji je ostal in na kitaro zaigral.
Moja pesem
Pet punc je šlo na plažo in so videle masažo.
Spile so limonado in šle so še na vročo čokolado.
Šle so na pico in dobile še potico.
Odločile so se, da gredo na masažo,
a so šle raje v kino in si kupile čokolino.
Moja pesem
Tri dekleta so se zmenila, proti soncu so odšla.
Videla so kokljo mlado, ki je imela piščeta.
Proti morju so odšla in se tam zabavala.
Potlej so prespale in se tam tudi igrale.
Odšle so pohajat in se še malo zabavat.
Videla so rjave zajce, ki so glodali čokoladno jajce.
Punce so domov odšle in se tam igračkale.
Moja pesem
Mama je skuhala juho, Juretu pa eno muho.
Juho zlije na uho in zakriči ho ho ho.
Uho je zagorelo, po hiši pa je zasmrdelo.
B r s t i č i | 14

B r s t i č i | 15

B r s t i č i | 16

B r s t i č i | 17

PRIJATELJ
Prijatelj je tisti, ki nima zavisti.
Stoji ti ob strani, tako da te brani.
Nikoli ničesar ne zahteva, saj on ni nikakršna reva.
Če pa slučajno odide, se prijateljstvo ne razide.
Andraž Gojković, 4. b
PRIJATELJ
Prijatelju lahko zaupaš svoje skrivnosti in svoje lastnosti,
prijatelj te tolaži in vedno ob tebi straži,
vedno me veseli, ko na pomoč prihiti,
prijatelj je vedno z mano tudi, ko težki časi so pred mano.
Zoja Žnidaršič, 4. b
PRIJATELJ
Moji dve prijateljici Lana in Mia sta moji najljubši.
Le kaj bi brez njih, v hišico bi šla in knjigico brala.
Kaj pa moj rojstni dan, sama bi bila in svečko pihala.
Zato je vedno dobro imeti prijateljico ali prijatelja.
Julija Ferluga, 4. b
NESTRPNOST
Po končanem pouku se vsak dan iz šole odpeljem domov s šolskim avtobusom.
Med čakanjem na prevoz se igramo na šolskem igrišču.
S sošolkami se gugamo na palačinki, drugi se lovijo, imamo se lepo.
Ko zagledamo s ceste avtobus, se zapodimo po torbe, stečemo po stopnicah,
kjer je naše mesto odhoda. Jaz grem na Plavje.
Ker nas v to smer gre kar precej, pride do prerivanja, včasih se sliši tudi kakšna grda
beseda. Fantje so precej nestrpni. Zato jih punce raje pustimo naprej.
Po navadi imamo punce prednost, vendar to pravilo ne velja več.
Mia Rupnik, 4. b
B r s t i č i | 18

B r s t i č i | 19

MOTORNO KOLO
Motorno kolo je kolo, ki ga poganja motor. Ima dve kolesi. Nad kolesi je blatnik. Nad
blatnikom sta ročici za pogon. Pod ročicama je rezervoar za gorivo, ki je nad sedežem.
Nad ročicama je ogledalo in pod ogledalom je bela luč. Pod sedežem sta rdeč odsevnik in
tablica. Pod tablico je izpušna cev, ki prihaja iz motorja. Motor je pod sedežem.
Leo Miličević 5. b
ROLKA
Rolko imam za rolkanje in za zabavo. Sestavljena je iz lesene deske, vijakov in štirih
kolesc. Široka je 25 centimetrov, dolga pa 89 centimetrov. Na spodnji strani ima nalepljeno
veliko sliko z rdečim avtom. Z mojimi starši sem se dogovoril, da se lahko rolkam z rolko,
če bom vedno nosil zaščitne ščitnike in zaščitno čelado.
Jan Pohlen, 5. b
Rolka na dveh kolesih je zanimivo prevozno sredstvo na dveh kolesih. Dolga je približno 1
meter in široka približno 2 decimetra. Rolko sestavljata: dve stopalki, trup in dve kolesi.
Rolka je lahko različnih barv, koleščka pa se lahko tudi svetijo (v temi). Običajno je
izdelana iz plastike in kovine. Uporablja se jo za rolkanje oz. za zabavo. (Mladim
začetnikom je priporočljivo uporabljanje čelade in ščitnikov.)
Tina Božič 5. b
Rolkini sestavni deli so: štiri kolesca in ukrivljena deska. Pod ukrivljeno desko je slikanica.
Slikanica prikazuje, katere blagovne znamke je rolka. Rolka se uporablja za zabavno
vožnjo. Rolkanje je tudi zelo nevarno razvedrilo ali šport. Za začetne rolkarje so
priporočljivi ščitniki.
Tine Jovanovič, 5. b
SKIRO
Moj skiro je dolg 73 centimetrov, visok pa 87 centimetrov. Ima dve majhni kolesi. Krmilna
palica je raztegljiva in ima dva ročaja. Ročaja sta obložena z mehko peno. Na zadnjem
kolesu ima zavoro. Narejen je iz aluminija. Je bele in vijolične barve. Uporabljam ga za
vožnjo in zabavo s prijateljicami.
Ana Knez, 5. b
Skiro ima dve manjši kolesi. Ima krmilo in samo zadnjo zavoro. S skirojem se lahko
vozimo po ravnem asfaltu. Je različnih barv. Skiro je ponavadi iz aluminija.
Benjamin Logonder, 5. b
Moj skiro je svetlo sive barve, ročaja in gumi pa so črni. Velik je 1 meter in pol, širok je en
decimeter. Sestavljen je iz plastike in kovine. Njegovi sestavni deli so: gumi, volan, zavora
na zadnji gumi in osnovna ploskev, na kateri stojimo. Namenjen je vožnji.
Enej Kavrečič, 5. b
Doma imam skiro. Z njim se vozim po ulicah, da hitreje pridem do zastavljenega cilja.
Moj skiro je visok en meter in dvajset centimetrov, širok pa en decimeter. Ima dva
gumjasta ročaja, ki sta roza barve.Vse ostalo je sivo in črno. Sestavljen je iz ročara, dveh
koles, zavore na zadnjem kolesu in krmila ter skirojske deske za stanje na njem.
(PRIPOROČLIVO JE, DA PRI VOŽNJI UPORABLJAMO ČELADO IN ŠČITNKE.)
Vita Bele, 5. b
B r s t i č i | 20

B r s t i č i | 21

B r s t i č i | 22

B r s t i č i | 23

LE ČEVLJE SODI NAJ KOPITAR!
Apel je bil eden najboljših umetnikov v državi. Ko je zaključil svoje zadnje delo, je začel
razmišljati, kaj naj bi predstavljalo njegovo naslednje delo. Sprehajal se je po mestu in iskal
navdih. Vendar brez uspeha. Postajal je vedno bolj živčen, saj nikakor ni našel kaj zadovoljivega.
Nekega dne se je sprehajal po neznani vasi in zagledal veliko gručo ljudi, ki je mrmrala nekaj o
neznanem junaku Ostrovrharju. Poizvedel je, kdo je Ostrovrhar. In ker ga je tako pritegnil, se je
odločil, da bo njegovo naslednje delo, pogumni junak. Poiskal je Ostrovrharja, ki je privolil v
poziranje za Apelovo naslednjo sliko.
Apel je poiskal vse svoje najboljše čopiče, napel platno, zmešal barve in se odpravil na kraj, kjer je
bil dogovorjen z Ostrovrharjem. Postavil je platno. Ostrovrharju pa pokazal, kako naj se postavi.
Čopič je pomočil v barvo in se že hotel lotiti dela, ko je obstal. Zagledal je Ostrovrharja, ki je sedel
pod drevesom in jedel jabolko. Zmedeno ga je pogledal in vprašal, kaj počne. Junak pa ga je le na
hitro pogledal in dejal, da je bil lačen. Umetnik je le neučakano prikimal in dejal, da bosta
nadaljevala, ko poteši lakoto. Čez nekaj časa se je Ostrovrhar vrnil in postavil, kot mu je bilo
ukazano. Končno je lahko nadaljeval z delom. Ravno je narisal Ostrovrharjev obraz, ko je junak
spet izginil. Apel je le zavzdihnil in sedel. Ni mu preostalo drugega kot to, da počaka, da se junak
vrne. In tako je sedel še nekaj časa, ko se je končno vrnil. Nadaljevala sta tam, kjer sta končala
pred Ostrovrhovim izginotjem. Ko je bil že mrak, sta se poslovila in se dogovorila za naslednji
dan. Umetnik je upal, da bo naslednji dan kaj boljši, saj je želel s tem čim prej opraviti. Naslednji
dan ga je Ostrovrhar že čakal na dogovorjenem mestu. Olajšano je zavzdihnil in se veselil misli,
da bo ta dan boljši, kot prejšnji. Pričela sta z delom. Risal je junakov nos, ko je zaslišal glasno
smrčanje. In tam pod drevesom je zagledal Ostrovrharja, ki je sladko spal. Jezno ga je stresel in
ukazal, da bosta nadaljevala z delom. Ostrovrhar je zdolgočaseno zavzdihnil in se postavil na
svoje mesto. Ni minilo dolgo, ko je junak dejal, da se dolgočasi. Grdo ga je pogledal in nadaljeval
z delom. Ostrovrhar je zavzdihnil še glasneje. Podal mu je knjigo in dejal, da lahko medtem bere.
Čez nekaj časa je zaprl knjigo in dejal, da se spet dolgočasi. Tako se je Apel vdal in priporočil, da
se sestaneta spet naslednji dan. In tako so se isti dogodki ponavljali dan za dnem. Umetnik je
delal in junak se je vedno čez nekaj pritoževal. Prišel je zadnji dan, ko je Apel spet jezno sedel pod
drevesom in čakal na Ostrovrharja. Ko se je ta končno prikazal, sta nadaljevala z delom. Popravil
je še zadnje detajle in pričel občudovati svojo novo umetnino. Svoje delo je z velikim
pričakovanjem pokazal Ostrovrharju in čakal na njegove pohvale. Vendar namesto pohvale je
rekel, da mu ni všeč oblika rok. Jezni umetnik ga je zavrnil in mu zabrusil, da naj ne sodi o
stvareh, o katerih nič ne ve.
Čez nekaj dni je Apel obesil svoje novo delo in čakal na pohvale. Vendar jih ni bilo, namesto tega
so se vsi pritoževali nad Ostrovrharjevimi rokami. Tako je Apel spoznal, da ne škodi, če kdaj
upoštevaš mnenje ostalih.
Gaja Marinšek, 8. r.
B r s t i č i | 24

LJUBEZEN NE POZNA MEJA
Bil je lep sončen dan. Vsa dekleta so se sprehajala s svojimi mladeniči, z izjemo prelepe
Rozamunde in zvite Urške. Rozamunda je bila čast cele dežele in hči Turjačana. Urška pa prelepo
dekle iz Ljubljane, ki si ji je želel vsak moški. Ker se jima ni več dalo hoditi, sta se usedli na klopco
v parku, opazovali mladeniče in se pogovarjali.
Urška je pogovor začela takole: »Ne boš verjela, kaj se mi je zgodilo!« Rozamunda pa vsa
zainteresirana odgovori: »Povej, vse mi povej!« In začela je pripovedovati: »Prejšnjo nedeljo je na
trgu v Ljubljani potekal Spomladanski ples. To ni bil ples, kot vsako nedeljo v mesecu, ampak je
bil prvi ples v spomladanskem času. Začel se je že ob 16.00, ampak jaz skoraj do konca plesa
sploh nisem plesala. Noben mladenič ni bil dovolj dober zame. Zato sem samo sedela in
opazovala, kako plešejo ostali zaljubljeni pari. Kar naenkrat pa sem pri sosednji mizi zagledala
pravega junaka. Bil je postaven, temnolas, skratka neverjeten. Tako kot vsakega sem ga enkrat
zaljubljeno pogledala in že je bil pred menoj ter me prosil za ples. Seveda sem privolila in hitro
sva se zavrtela po plesišču. Plesa pa je bilo kmalu konec in godci so nehali igrat na svoje
inštrumente. Lepotec se je razburil in zakričal. Čez nekaj sekund je začelo grmeti, zaslišalo se je
šumenje potokov in vršenje vetra. Začela sem se bat in hotela nehati plesati, ampak on je še
vedno plesal in jaz z njim. In potem …« Rozamunda jo je prekinila in rekla: »Ampak to ni še nič!
Poslušaj mojo zgodbo! Izbrala sem si snubca in pripravili smo pogostite. Na pogostitvi je ena od
povabljenih gospa vprašala njega -Ostrovrharja, če pozna še kakšno lepše dekle od mene.
Odgovoril ji je, da ja, ampak da tista živi v Bosni. Tako me je žrla ta njegova izjava, da sem ga
poslala ponjo. Doli v Bosni se je spopadel in jo ukradel. Na poti do sem pa se je vanjo zaljubil. Si
moreš misliti! Kar tako me je zamenjal! Odločil se je, da jo odpelje na svoj grad. Ona je morala
spremeniti vero, da sta se lahko poročila. Torej je postala krščanske vere. Jaz pa sem ostala brez
moža. Tako mi je bilo žal, da sem se odločila, da grem v samostan. Danes je sobota in ob sobotah
imamo prost dan tako, da lahko obiščemo bližnje in malo poklepetamo z znanci kot si ti.« Urška
ji vsa začudeno odgovori: »To pa je res bila velika ljubezen.« Rozamundi se je mudilo nazaj v
samostan, zato sta se poslovili.
Ljubezen ne pozna meja! To je dokazala Rozamunda, ko je poslala svojega snubca v Bosno,
da bi se prepričala, da je najboljša. Svojo odločitev pa tako obžalovala, da je šla kar v samostan.
Zapomnite si: bodite srečni s tem kar imate. Tega vam ne more nihče vzeti. Srečo si lahko
vzamete samo sami.
Liza Klabjan, 8. r.
B r s t i č i | 25

B r s t i č i | 26

SKAKAČ PRETENTA PANDO
ALI ZVIT KOT LISICA PO KITAJSKO
Skakač in panda iz Kitajske sta doma,
kjer jih vsa družba dobro pozna.
Obema rastline niso tuje,
a brez njih bi bilo še huje.
Panda za kosilo bambus poje,
da bolijo ga vsi zobje.
Skakač izza ovinka semena jé,
da panda vidi ne vse.
Ko skakač skače sem ter tja,
ga panda na očesu ima.
Skakač se v luknjico skrije,
da panda kar z očmi zavije,
Ko se izpraznijo mu baterije,
se pandi vklopijo norčije.
Skakač se ob prazniku žuželk naje,
panda jih šteje, koliko jih je.
Ustavi ga samo kletka in
pandina medvedka.
Kot lisica sem ter tja skače,
da ga z rezervo jemljejo še kače.
Ni dobre je jedače, da izpusti
samo pande črno bele se boji.
Tadej Tavčar, 7. r.
POLŽ IN LENIVEC
Polž in lenivec tekmujeta,
kdo bo prišel prvi na cilj
bo dobil liziko, sta dejala.
Lenivec je hitrejši od polža.
Polž mu reče: »Ne misli, da boš zmagal«,
a lenivec mu odgovori: »Bova videla.«
Lenivec prispe do drevesa
in si reče: »Bom zaspal za nekaj časa,
saj je polž počasnejši od mene.«
In lenivec zadrema.
Zbudi se in zagleda polža,
ki je bil le še nekaj metrov oddaljen,
in si reče: »Bom še malo zaspal,
saj ga bom prehitel in dobil liziko.«
Lenivec ponovno zadrema.
Zbudi se in zagleda polža 2 dm pred ciljem.
Z vso močjo plazi, da ga bi prehitel.
Približa se polžu, vendar mu ne uspe zmagati,
saj je polž prvi prišel na cilj in dobil liziko.
Polž prileze do lenivca in mu reče: »Ne
podcenjuj drugih.«
Nik Furlan, 7. r.
PREBRISANA MIŠKA IN NAIVNA GORILA
PRIHAJALA JE ZIMA IN MIŠKA SI ŠE NI ZGRADILA ZAVETJA. BILO JE ZELO HLADNO IN BILA JE PREUTRUJENA, DA BI SI
SKOPALA LUKNJO V KATERO BI SE LAHKO NASTANILA. ZATO JE ODŠLA PO POMOČ. NAJPREJ JE NALETELA NA LISICO,
AMPAK KER JE BILA LISICA SEBIČNA, JI NI HOTELA POMAGATI. NATO JE SREČALA MAČKO, KATERI JE KOMAJ UBEŽALA,
SAJ JO JE TA HOTELA POŽRETI! PO VEČ URAH ISKANJA POMOČI JE SREČALA GORILO. ODLOČILA SE JE, DA BO TOKRAT
MALO BOLJ ZVITA.
»POZDRAV POZDRAV GORILA.«
»KAJ BI RADA MIŠ? KAJ ME MOTIŠ PRI POČITKU?«
»ZANIMALO ME JE, ČE BI MI POMAGALA POISKATI ZAKLAD?«
»KAKŠEN ZAKLAD? KJE JE?«
»TAMKAJ POD DREVESOM. ZAKLAD SI BOVA RAZDELILI.«
PO VEČ URAH KOPANJA JE GORILA OBUPALA IN ODŠLA DOMOV BREZ ZAKLADA. »KAR SAMA IŠČI NAPREJ, JAZ SEM
PREVEČ UTRUJENA!«
TAKO JE MIŠ DOBILA DOM, BREZ DA BI KARKOLI STORILA.
NAUK: PAMET JE MOČNEJŠA OD MIŠIC!
Mark Buterin, 7. r.
B r s t i č i | 27

Kmet je upregel konja
in skupaj sta krenila proti njivi.
Pa konj opazi kravo,
kako poležava na trati in si misli:
"Ta krava, cel dan samo počiva
in ničesar koristnega ne naredi za kmeta.
Jaz pa ubožec cel dan na njivi garam.
Naslednji dan se kmet
znova odpravi na njivo.
Konj pa si spet misli,
kako je krava nekoristna.
Tretji dan pa je konju dovolj
in kravi reče:
"Ti, nekoristna žival,
cele dneve samo poležavaš
in nič koristnega ne narediš.
Jaz pa samo garam.”
Krava pa mu odgovori :
"Prijateljček, to pa že ni res.
Kmetu dajem mleko, da si opomore
po dolgem delu na njivi."
Tako je konj z nizko glavo odšel nazaj v hlev
in še celo noč razmišljal o tem.
UBOGI HROŠČ IN PRIJAZEN POLH
Poleti hrošč brezskrbno
tekal je po travi,
med tem si polh je hiško gradil.
A ko nastopila je zima
hrošč bivališča ni imel.
Tako se hrošč h prijatelju polhu odpravi,
češ da poleti je tekal po travi.
»Poleti je toplo, sem spal kar na njej,
a zdaj ko je zima bivališče mi prosim daj«
»Glej nočem da to grdo zveni,
ma če prej nisi prihajal tudi zdaj odidi.«
Nato ga polh nekaj časa gleda,
vidi kako mraz ga grudi,
pride ven, zatočišče mu ponudi.
»Ma če si poleti hiške ne boš zgradil,
boš vsako zimo šel čez ta izziv.«
NAUK: Prave pijatelje spoznamo le v nesreči.
Gregor Ahlin, 7. r.
NAUK: Ne sodi knjige po platnicah.
Kristina Čok, 7. r.
B r s t i č i | 28
MALO DRUGAČNO PRIJATELJSTVO
V morju sardelica plava, lačna je, a hrane nima. Naenkrat pa polž v morje pade, začudeno
pogleda sardelico in ji reče: "Prosim, ne pojej me."
"Kako naj te pojem, če pa imaš trdo hišico?" odvrne sardelica.
"Upam, da me zares ne boš!"
"Brez skrbi, ne bom te pojedla."
Postala sta prijatelja. Ampak sta se nekega dne skregala, saj sardelica ni vedela, da polž ne
more dihati pod vodo. Sardelica je bila žalostna, saj je mislila, da bosta prijatelja za vedno, da
se nikoli ne bosta oddaljila. Zato je vprašala: "Zakaj ne moraš živeti v vodi kot vse normalne
živali?"
"Ker jaz sem kopenska žival, ne pa morska," ji je žalostno odgovoril.
Polž je postal lačen, ampak on ne je alg in morskih solat tako kot sardelica. Zato se je odločil,
da ne bo več živel v morju, ampak se bo vrnil nazaj na kopno. Sardelica je bila tako žalostna,
jezna in razočarana, da se niti poslovila ni od njega. Polž pa se je vrnil na kopno, a je zelo
pogrešal sardelico. Saj se ni mogel z nikomer pogovarjat in igrat.
Nauk te zgodbe je, da tudi če imaš prijatelja le za kratek čas, je lahko lepo. Saj lahko veliko
doživiš in se zabavaš, če tudi ne traja večno.
Nežka Žajdela Lačen, 7. r.

B r s t i č i | 29

PREVEČ SAMOZAVESTNA MRAVJA
Krt je za mravljo smrt. Črni krt ni jedel osemnajst dni. Potem naleti na mravljo jo ujame, njej pa dih
zastane. Krt jo vpraša: ,,Ali bi bila bolj vesela, če ti prvo zlomim stegna ali rebra?" Mravlja pa ga le
okamnelo gleda. Nato pa mu reče: ,,Ni nobenega, ki mi pot preseka, in nasmeh ti bom z obraza
snela." Ko ogromni krt to grožnjo sliši od pritlikave mravlje, se začne smejati na vso moč tako, da
so mu od smeha počila rebra.
Ko je opravila s krtom, se samozavestna mravlja odpravi dalje. Vendar sreča je opoteča! Pogumna
mravlja se postavi pred slona, ki pritlikavke sploh ne opazi, ampak jo le zgazi.
Irman Mujčić, 7. r.
MARATON ALI POČASI SE DALEČ PRIDE.
Zajec počiva v travi. Mimo pride polž. Zajec se smeji polžu: »Kako si lahko tako počasen?« Polž mu
odgovori: »Če misliš, da sem počasen, greva tekmovat v maratonu.« Zajec mu odgovori: »Ok,
bomo videli kdo je hitrejši.«
In začneta teči. Zajec je hitrejši in je že na pol poti. Odloči se, da bo malo počival, zato gre na pivo
in v travi poleži. Ker polža dolgo ni in ni, ima težke oči in zaspi. Polž ga prehiti, ko zajec veselo spi.
Polž pride prvi na cilj.
Andrej Baruca, 7. r.
B r s t i č i | 30
PREBRISANA SLONICA
Na dnu morja je poležavala morska zvezda in premišljevala, kako je na površju. Mimo je priplaval
potapljač, prijel je zvezdo in jo odnesel v akvarij.
Zvezda je končno videla svet nad morsko gladino. Najbolj pa se je čudila ponoči, ko je videla sijoče
zvezde na nebu. Zaželela si je, da bi bila tudi ona tako svetla in lepa kot one. Čez nekaj dni se je do
akvarija sprehodila slonica. Zvezda je bila zelo vesela, da jo je srečala, saj je bila slonica tako velika,
da bi jo lahko dala na nebo k drugim zvezdam. Vprašala jo je: »Ali mi lahko pomagaš k drugim
zvezdam?« Slonica pa ji je le odgovorila: »Ostani to kar si in se ne spremeni, saj velike živali imamo
velike težave, ki jih majhne ne razumete«
Nauk te zgodbe je, da se ne spremeni in ostani to kar si, saj si najbolje prilagojen svojemu okolju.
LAŽNIVI PUJS IN RESNICOLJUBNI PALIČNJAK
Urška Podobnik, 7. r.
Prašič se je sprehajal po gozdu. Na veji drevesa je bil paličnjak. Zagledal je prašiča in ga vprašal:
»Kaj delaš tu? »Prašič se je začudil, kdo je to rekel, ker ni videl nikogar. Paličnjak ga je še enkrat
vprašal: »Kaj delaš tu?« Prašič mu odgovori:« Zbežal sem s kmetije, ker so me hoteli pojesti.«
Paličnjak ga pošlje globje v gozd in mu reče: »Jaz ti bom prinašal hrano, da ne boš lačen.« Naslednji
dan sta v gozd prišla dva prašiča. Paličnjak ju vpraša: »Kaj sta tudi vidva zbežala s kmetije, ker so
vaju želeli pojesti?« Prašiča sta se začudila in rekla: »Ne, midva iščeva svojega sina. Zbežal je, ker
se ni želel okopati, ker je bil preveč umazan.« Paličnjak jima obljubi, da ga bo poslal domov.
Odpravil se je globoko v gozd in zakričal: »Nesramnež! Zlagal si se mi! Takoj pojdi domov in se
skopaj!« Takrat je prašič spoznal, da ima laž kratke noge.
Saša Vasilev 7. r.

B r s t i č i | 31

ROKE
Roke so moje
Enake ko tvoje
Njegove so majhne
Njihove lačne
Spet druge so slepe
A nič kaj drugačne
Po barvi, obliki…
Prsti različno veliki…
A kadar jih skupaj prepletemo
Si roke podamo
Smo ena velika vez
Ki sovraštvu ne damo čez
In le toplota pride do našega srca
Ker taki smo otroci Sveta
MISEL
Ko sonce zaide
In noč se spusti
Moja misel daleč odide
V globoki temi…
Odide do mest
Porušenih cest
Razstreljenih hiš
Zapaljenih niš
Do ranjenih staršev
Izgubljenih otrok
Do obupanih starcev
Brez nog in rok…
In moje srce stisne bolečina
In prestreli me težka ostrina
Ob misli na težko življenje
In v vojni hudo trpljenje
In po tiho si v sebi zaželim
Da tega nikoli ne doživim
In da lahko bi srečen bil tudi ti
Ki v tem mestu tako hudo trpiš…
In znova sonce vzhaja
In novo upanje poraja
Ajland Mulalić, 7. R.
B r s t i č i | 32

KDOR OBLJUBE NE DRŽI
Nekega dne sestradano lisico pot privede do obale morja. Tam v daljavi zagleda otoček, na otočku
pa polno jagenčkov, ki veselo poskakujejo naokrog. Pa si misli: »Kako bi jaz revica prišla tja? Tako
lačna in utrujena sem, plavati sicer znam, vendar je otok predaleč zame. Ubožica še potonem.«
Takrat zagleda starega kita, ki lenobno plava po zalivu in se domisli: »Seveda, botra kita poprosim
za pomoč. On mi zagotovo ne bo odrekel pomoči.« In tako zakliče: »Boter! Boter kit, pomagaj mi
prosim! Sestradana sem. Drago ti poplačam, če me preneseš na tisti majhen otoček.«
»Kaj pa dobim, če ti pomagam, draga lisičica?« vpraša kit?
Lisica mu odgovori: »Povem ti, kje se nahajajo največje zaloge planktona na svetu.«
»Od kot pa ti to veš?« vpraša kit.
»Stara modra štorklja mi je to zaupala, preden sem ji zavila vrat.« smeje odgovori lisica.
Kit, zadovoljen s plačilom, ji ustreže in jo ponese čez vodo na otoček. Ko prispeta, se mu lisica
zahvali in hoče oditi. »Kaj pa obljubljeno plačilo?« zakriči kit za njo, lisica pa se samo glasno
zareži in v diru še uspe izreči: »Več sreče prihodnjič.« in odhiti loviti svoj plen.
Lisica preživi na otoku leto dni in se z jagenčki veselo masti. Ko pa mine leto, lisici naenkrat
zmanjka hrane, saj v svoji požrešnosti ni mislila, da če poje vse jagenčke, bo potem ostala brez
hrane. Tako mine dan, nato dva in lisica je vedno bolj lačna in tudi moči jo počasi začnejo
zapuščati. Takrat pa se v zaliv vrne boter kit in lisica se ga neizmerno razveseli. Pa ga zaprosi:
»Boter kit, boter kit. Ti moj zvesti prijatelj. Prosim, kaj bi me lahko ponesel nazaj na obalo? Hrane
mi je zmanjkalo in na tem otoku umrem, če se ne vrnem na kopno. Že dva dni nisem nič jedla in
ubožica sem čisto brez moči.«
Kit lenobno priplava mimo nje in ji odgovori: »Draga moja lisičica. Pred letom dni sem te popeljal
na otok, v zameno pa nisem dobil obljubljenega plačila. Le zakaj bi ti pomagal sedaj? Kar sama si
pomagaj, če si moreš.« se kit zareži in odplava dalje. Tako uboga lisica ostane na otočku in od
lakote umre.
Nauk zgodbe je ta, da vsaka obljuba dela dolg in da v življenju ne moremo samo zahtevati, ne da bi
za to v zameno kaj dali.
Gaja Ivančič, 7. r.
B r s t i č i | 33

O, kakor da delam ves božji dan.
Nikoli nisem razumela, zakaj bi nekdo
delal, česar noče in ne mara, ampak
potem sem pomislila, da kaj pa so
hoteli narediti. Bili so revni in za
denar so delali cele dneve.
V šoli smo obravnavali pesem
Žebljarska in v tej pesmi se je
velikokrat ponavljal verz »od štirih do
enih« in »od treh do osmih« tako, da
so še bolj poudarili delovni čas. In ko
sem pomislila, kako je biti v njihovi
koži, sem bila šokirana. Najprej sem se
vprašala, kako je bilo njihovim
družinam, da sta oče ali mama odšla
od doma od štirih zjutraj in se vrnila
ob osmih zvečer. V pesmi piše tudi, da
so tam delali moški, fanti ženske in
punce, kar je še bolj žalostno. Ker je
bilo tam, kjer so delali žeblje, zelo
vroče, so bili samo v delovnih
predpasnikih in ker niso meli zaščite za
oči so jim velikokrat zleteli majhni
delčki v oči. Delati tam je bilo zelo
nevarno, saj niso še poznali zaščitnih
oblačil. Nekateri so si poškodovali roko,
drugi so bili opečeni, nekateri so
oslepeli, ko so jim majhni delčki zleteli
v oči ... Mislim, da je bilo čustveno
zelo težko biti družina delavca v
žebljarski, saj nikoli ne veš, kaj se bo
zgodilo. In težje je, če ga izgubiš, kaj
pa ni tako redko. Kakšno pa je bilo
življenje delavcev? Delavci so bili že
zgodaj v delavnici in takoj so pripravili
delavnico. Delali so dolge in debele
žeblje in za enega so porabili več časa
kot danes. Na dan so jih naredili
približno 40. To je zelo malo, kajti če
začnejo graditi veliko stavbo, se hitro
porabijo. Torej, delali so do enih in
potem so imeli malico oz. kosilo. Ker
so drugič začeli delati ob treh, so imeli
le 2 uri časa, da se odpočijejo. To je
bilo vse, kar so videli naravo in okolico
zunaj. Ko so končali delati, so se vrnili
domov ob osmih in takrat je bila že
tema. Jaz še vedno ne razumem oz. si
ne morem predstavljati njihovega
življenja. Ves dan biti zaprt v neki
delavnici, kjer je temperatura nad 40
stopinj celzija in poslušati, kako kladivo
udari v žebelj tako glasno. Nekateri
ljudje tam delajo celo življenje. In ko so
zunaj, se jim žeblji prikazujejo, iskre
vidijo povsod in ta zvok jim ne gre iz
glave. V šoli smo naredili poskus, ko
smo s kladivi udarjali v kladiva. To smo
delali 5 minut in sem takoj vedela, da
ne bi zdržala v delavnici več kot 30
minut.
Na koncu sem se vprašala. Ali so ljudje
sploh želeli delati tam? So bili v to
prisiljeni? Ali pa so delali, da preživijo
svojo družino? Saj, na koncu so se
prav odločili. Vsak delavec ima svojo
zgodbo, ampak še vedno mi je grozno
pri srcu, ko pomislim na njihova
življenja.
Tea Ličen, 9. r.
B r s t i č i | 34

Zbogom ljubica, kdaj se bodo zopet
srečale oči z očmi
Vsem je znano, da je po celem svetu
veliko ljudi, ki želijo ali pa so primorani
oditi iz svoje države. Razlogi so
različni, vendar vsi upajo, da bodo
prišli nekam, kjer jim bo lepo in bodo
tudi ostali z njimi ravnali pravično in
dobrodušno.
Že od nekdaj je veliko izseljencev na
svetu, ki morda niso bili deležni dobrih
pogojev v svoji državi, ali so zaradi
raznih okoliščin morali oditi iz države,
vendar nikoli niso vedeli, če bodo res
prišli na bolje, v neko mirno državo,
kjer jih bodo ljudje sprejeli. Vedeli niso
niti, če bodo lahko ostali s svojimi
ljubljenimi ali če jih bodo ločili, saj v
neki državi ne bo dovolj prostora za
vse. Mislim, da morajo biti ti ljudje
zelo pogumni, saj si ne predstavljam,
kako bi bilo, če bi me ločili od moje
družine in da jih mogoče nikoli več ne
bi videla. V takem položaju se znajdejo
najverjetneje tudi izseljenci in še
posebej tisti, ki pošljejo svojo družino
na »lepše«, saj recimo ne morejo iti
vsi in se odločijo žrtvovat za njih.
Vendar se tudi sprašujejo, če je prav
to, kar so storili, ampak žal tega
nekateri nikoli ne izvejo, saj se njihove
oči nikoli več ne srečajo.
Predvidevam, da so situacije v
današnjem času boljše in da se manj
družin mora ločiti. Verjetno so tudi
pogoji v državah, v katero pridejo,
boljši ter da je za njih poskrbljeno,
vendar ni povsod tako in ljudje
pretrpijo razne neprijetne situacije. Ti
ljudje so po končani poti tudi zelo
izčrpani zaradi dolge ali pa neprijetne
poti. Ponavadi so to nepregledne
človeške črede, ki jih je grozno strah in
zapustijo Evropo ali pa kakšno drugo
celino.
Mislim, da je bil tudi namen Zofke
Kveder tak, da se vprašamo, kako bi
mi celotno situacijo sprejemali in da
včasih preveč zahtevamo od življenja
oziroma, da smo nesrečni z življenjem,
ki ga imamo, čeprav ni slabo in bi
izseljenci dali vse, da bi bili na našem
mestu.
Nazadnje pa se moramo zavedati, da
imamo veliko srečo, da nismo v njihovi
koži in da imamo vse ter da ne rabimo
biti tako pohlepni, saj je naša družina
naše največje bogastvo in smo lahko
srečni, da jo imamo in da nas nihče ni
ločil od nje. Na koncu se lahko še
vprašamo, ali gredo izseljenci po srečo
ali po smrt?
Ariana Begić, 9. r.
B r s t i č i | 35

B r s t i č i | 36

B r s t i č i | 37

sestavila: Raisa Aliagić, 9. r.
sestavil: Luka Zadel, 9. r.
B r s t i č i | 38

MY FAVOURITE TOY
My favourite toy is a little black cat. It is
old. I keep it in my bedroom and I sleep
with him. My cat likes fish and steak. It's
made of cotton and buttons.
I love this cat very much.
My cat has got two friends. A little brown
dog and a little white and blue penguin.
ABOUT ME
Melissa Brivitello, grade 4a
My name is Bernard. I'm eleven years
old. I'm tall and thin. I've got short blond
hair and blue eyes. I haven't got glasses.
I live at number 13C in Škofije. I live with
my mum, my step father, one sister and
one brother. My sister is one, her name is
Mija.
On Fridays I drive quad, it's my favourite
sport. I play football on Mondays,
Tuesdays, Wednesdays and Thursdays.
Saturdays and Sundays are my free
days, it's weekend. I like watching TV too.
My favourite programme is Nicki, Ricky,
Dicky and Down at five o'clock on
Channel 2.
MY IMAGINARY PLACE
Bernard Bradač, grade 5a
In my imaginary place, there was a big
blue river and there were some
mountains in the background. The sky
was red, orange and yellow. Near the
river, there were some beautiful flowers.
They were colourful and diverse. The
ground was sandy, but there were some
big rocks too. Next to the biggest rock,
there was a big tree. It was gorgeous. A
few meters away, there was a big town.
In this town, there were many shops and
car parks. There was a school too.
Opposite the school, there was a bank
and next to the bank, there was a police
station. There were also some streets like
the Silver Street and Golden Street. At
the end of Silver Street, there was a
factory. The people liked the factory but
they preferred nature.
MY IMAGINARY TOWN
Urška Podobnik, grade 7
My imaginary town is called Jansland. In
my town, there is a park with cotton
candy all over it. Cars are made of sweet
candy. There is a fountain in the middle of
the town. The fountain is splashing
orange juice. On the left side of the town,
there is a factory with candy cars, giant 4-
feet long lollipops and more sweet stuff.
The mayor of this town is me.
AN IMAGINARY TOWN
Jan Štefič, grade 7
This is a store of Stone Age town called
Vrhovlje. There were many markets,
barns, hotels, different shops and there
was a big factory. The people lived in
simple houses. There was a forest
around the town. Big animals visited
Vrhovlje. People captured them and took
them into the barns.
They opened a family restaurant with the
name Excellent. Many tourists visited
Vrhovlje and they went to the family
restaurant. When they finished lunch,
tourists went for a walk on the field. There
was a new church with five doors and
sixteen big windows.
There wasn’t a hospital and a bank. The
police station was next to the church.
There was a huge gap between the post
office and the supermarket. I would like to
live in this beautiful town.
Tadej Tavčar, grade 7
B r s t i č i | 39

MY IMAGINARY VILLAGE
In the village, there were some houses.
They were all yellow. There was a
market. It was selling many bananas.
There were two little banks. They weren’t
open on holidays. Outside, there were
sixteen kids. They were playing football
and they were very loud. In the forest
next to the village, there were some
dangerous wolfs. They were waiting the
time to attack the village and eat the kids.
There was a hunter looking the kids if a
wolf would attack. He slept only four
hours and he was very sleepy. Between
the banks, there was a butcher’s. The
butcher taught the curious kids how to cut
meat. There was a big river and a stone
bridge. On it, there was a fishing rod.
They liked fishing, but it was annoying.
Opposite the bank, there was a mine. In
it, some miners were working. They were
mining.
Nik Furlan, grade 7
B r s t i č i | 40

B r s t i č i | 41

B r s t i č i | 42

BRSTIČI – literarno glasilo OŠ Oskarja Kovačiča
Sodelovali so: učenci in učitelji OŠ Oskarja Kovačiča
Likovni prispevki: učenci OŠ Oskarja Kovačiča
Zbrala in uredila: Valentina Baričič in Boštjan Debelak
Oblikovala: Valentina Baričič
Škofije, junij 2017
B r s t i č i | 43

B r s t i č i | 44