Spomladanski_sejem_2016

Spomladanski sejem Komenda
FIŽOLI
IZ SEMENARNE
LJUBLJANA
Fižol ima visoko hranilno vrednost, saj vsebuje četrtino
beljakovin in skoraj polovico ogljikovih hidratov, prav
tako je bogat s kalorijami. Zato je nepogrešljiv v vsakem
vrtu, vedno pogosteje pa ga srečujemo tudi v velikih posodah
na mestnih balkonih in terasah.
Sadimo ga konec aprila in maja na sončno lego, v srednje
težka, dobro odcedna tla. Če ga bomo gojili na balkonu, mu
namenimo zemljo za vrt Valentin Optimum. Posevek v začetku
pokrijemo z vrtno tkanino, da nas ne preseneti kakšna pomladna
pozeba. Kot dobre sosede bomo poleg fižola gojili solato,
blitvo, paradižnik ali kumare. Za vmesni posevek pa naj med
fižolom raste šetraj, ki ga bo varoval pred ušmi, izboljševal pa
mu bo tudi okus.
Zaradi plitvih korenin potrebuje fižol redno zalivanje, predvsem
po setvi, ob pojavu kličnih listov, med cvetenjem in med
oblikovanjem strokov. V primeru pomanjkanja ali preobilice
vode lahko pride do odpadanja cvetov in strokov, premalo
vode pa povzroča tudi deformacije strokov, v katerih je razvito
le zrno ali dva. Koristne so zastirke iz slame, lubja ali pokošenih
travnih ostankov, ki varujejo tla tudi pred izsuševanjem,
ki jih polagamo na že topla tla, v debelini 5-6 cm.
Pri gnojenju fižola ne pretiravamo z dušikovimi gnojili. Na
njegovih koreninah namreč živijo bakterije, ki predelujejo
dušik iz zraka v takšnega, ki ga lahko uporabi rastlina in hitro
je lahko dušika preveč. Plevel v fižolu na domačem vrtičku
zatiramo z plitkim okopavanjem. Od škodljivcev so pogoste
črne listne uši, ki jih opazimo na steblih in na spodnji strani
listov. Vsi bio vrtičkarji se bomo proti njim poslužili mešanega
posevka s šetrajem.
Fižol je lahko nizek ali visok ter uporaben kot zrnje, kot stročje
ali za oba namena. Nizek fižol sejemo od konca aprila, na
tri do štiri tedne do konca julija. Zelene ploščate stroke bosta
dala Dulcina in zgoden Atlanta, okrogle stroke pa Top Crop
in Presenta. Popularna sorta Berggold ima okrogle rumene
stroke, posebna pa je sorta Golden Teepee, saj okrogli rumeni
stroki rastejo nad listi, zato je obiranje enostavno. Nizek fižol
za zrnje v tipu češnjevca je Etna, široke vijolične stroke in
marmorirano zrnje pa bo dala zgodna sorta Čudo Piemonta.
Visok fižol je bolj zahteven, saj potrebuje več prostora, toplote
in hranilnih snovi. Sadimo ga od srede maja do srede
junija. Ploščate zelene stroke razvijeta sorti Hilda in Klemen,
okrogle Cobra in Cipro. Anellino Giallo je pozna sorta z rumenimi
zakrivljenimi stroki. Rumena fižola s širokimi ploščatimi
stroki sta Ptujski maslenec, slovenska avtohtona sorta in
Maslenec rani. Sivo zrnje bomo pridelali s sorto Semenarna22
(sivček), za pasulj pa je nepogrešljiv Kiro (v tip Tetovca) z
velikimi belimi ledvičastimi zrni. Visok pridelek zanimivega
rdeče belega zrnja bo dala sorta Lingua di Fuoco2. Za stroke
in zrnje posadimo rumenostročni Jeruzalemski. Zanimiv je
tudi turški ali laški fižol, ki najprej krasi vrt s cvetjem, nato
pa uživamo mlade in nežne stroke ali pa zrnje. Sorta Emergo
je vzpenjavka z belimi ali rdečimi cvetovi, Hestia pa je nizek
fižol, ki oblikuje 30-40 cm visoke grmičke z velikimi rdeče belimi
cvetovi. Uživamo črno marmorirana zrna.
BARIANEC – fižol
z Ljubljanskega barja
Ponosni smo na novo sorto fižola, ki izvira z Ljubljanskega
barja, od koder smo na naš Selekcijsko poskusni center na
Ptuju v začetku leta 2007 dobili prvi vzorec. Po letih selekcije
in preizkušanj smo na osnovi odločbe končnega RIN
testiranja sorto leta 2015 vpisali na skupni seznam EU sortne
liste. Sorto Barianec smo poimenovali po področju, iz
katerega izvira vzorec semena.
Andreja Tomšič
Semenarna Ljubljana d.o.o.
www.semenarna.si
8