Špegel: Das Ü Magazin, julij 2018
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
že znotraj človeka operacijskega sistema podvržen<br />
različnim silam. V mnogih situacijah ali formah<br />
mišljenja so afekti tisti – Spinoza ločuje afekte na<br />
dve dimenziji; na dražljaje iz okolja, katerim se<br />
ne moremo upreti, in na čustva, ki posredujejo<br />
v miselne sheme mišljenja in disproporcionalno<br />
vplivajo nanje –, ki odločujoče in intenzivneje<br />
omrežijo stanje človeških odločitev. Iz tega<br />
lahko sklenemo, da je človeško prekletstvo prav<br />
ta ujetost. Ne moč subjektivne destitucije, ki bi<br />
bila sposobna preseči, transcendirati – človek<br />
je še vedno žival. Na podlagi te ugotovitve<br />
Fisher tako zatrdi, da »moramo prepoznati, na<br />
podlagi Spinozove ugotovitve, da se najboljši<br />
interesi človeške vrste skladajo s postajanjem<br />
nečloveškosti.« (Fisher, 2004) Kajti, če se spet<br />
vrnemo k diskusiji okoli koncepta TBO, lahko<br />
prek njega razrešimo ujetost različnih gonilnih sil<br />
znotraj človeka, čigar skupna pot ni prepletena.<br />
TBO je Spinozistični Bog. »Spinozovo zavračanje<br />
osebnega Boga, njegova trditev, da Bog ne more<br />
intervenirati v svet, ne more podati tako pohvale<br />
kot sodbe, nagrade ali kazni« (Fisher, 2004),<br />
avtorju ni pripomogla k odobravanju takratnih<br />
intelektualnih/verskih elit. »Toda jemati<br />
Spinozo za prikritega ateista pomeni ponovi<br />
napako«, kritika je še vedno impotentna, čeprav<br />
tokrat zavzema mesto sodobne kritike religije.<br />
»Spinozov bog gre celo onkraj indiferentnosti,<br />
veličastna pustinja brez interesa do česar koli.<br />
Intelektualna ljubezen do Boga, je v zadnji<br />
instanci identifikacija s kozmosom kot TBO.<br />
Spinozovo prepričanje, da občudovanje, čudenje<br />
in trepetanje – ne verjetje –, pooseblja edini<br />
pravilni pristop do Boga, ki je Veličastna Ničla<br />
(The Great Zero), nam daje možnost, da razumemo<br />
neusmiljeno materialistično spiritualnost«. (prav<br />
tam) Koncepcija narave kot potencialnosti, njene<br />
virtualne možnosti ustvarjanja in prehajanja tokov,<br />
tako predhodi, in je z njo nedvomno povezana,<br />
Iskanje Resnice<br />
celo Marxovi analizi vzpostavitve subjekta znotraj<br />
forme, ki jo vzpostavi kapitalizem – tj. kako je<br />
subjekt pozicioniran v odnosu do kapitala in kako<br />
slednji določa formo odnosa in način participacije<br />
v njej. TBO tako predstavlja imanentno silo<br />
želja in afektov – je neskončna produkcijska sila<br />
kreacije. V trenutnem stanju to kreacijo omejuje<br />
kapitalizem, njegov specifičen način delovanja, ki<br />
določi način, kako bodo kaotični tokovi želja in<br />
afektov usmerjeni, način, na katerega postanejo ti<br />
tokovi uzurpirani v produkcijski proces kapitala,<br />
ki pred tem spontano povezovanje zameji s svojo<br />
logiko. Kot je v tem zgodovinskem obdobju že<br />
jasno, je sila človeka napram sili kapitala smešna.<br />
Spinozovo naravno pravo je doživelo vsaj<br />
semantični paradoks, saj je najmočnejši naravni<br />
agens ravno nečloveški, hladen proces, usmerjen<br />
proti neskončnemu pospeševanju in napredovanje<br />
brez vnaprej danega bistva, če seveda izpustimo<br />
bistvo kapitala samega. Tako lahko razumemo<br />
<strong>Špegel</strong>: <strong>Das</strong> <strong>Ü</strong> <strong>Magazin</strong> - Julij <strong>2018</strong><br />
27
Change language