LPSR 2018
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Izvedba nacionalnih raziskav s področja zdravja<br />
NIJZ je spomladi <strong>2018</strong> končal terensko zbiranje<br />
podatkov v okviru Nacionalne raziskave o pogostosti<br />
uživanja živil in prehranskih navadah med otroki<br />
in odraslimi Slovenije (EU-MENU Slovenija). Podatki<br />
so se zbirali z vprašalnikom in s posebno aplikacijo,<br />
s katero se je dvakrat beležil 24-urni priklic jedilnika<br />
preteklega dne (pri mladostnikih, odraslih in starejših<br />
osebah) oz. prehranski dnevnik preteklega dne (pri<br />
otrocih, starih 3 mesece do 2 leti, namesto katerih<br />
so odgovarjale matere). V obdobju do konca leta<br />
<strong>2018</strong> je NIJZ podatke uskladil z Evropsko agencijo<br />
za varno hrano in jih pripravil za nadaljnjo uporabo v<br />
publikacijah.<br />
V letu <strong>2018</strong> je NIJZ izvedel tudi Nacionalno raziskavo<br />
o tobaku, alkoholu in drugih drogah (ATADD <strong>2018</strong>)<br />
med splošno populacijo, ki je sledila pilotni anketi,<br />
izvedeni v letu 2017, in kognitivnim intervjujem. V<br />
nacionalno raziskavo so bila vključena nekatera<br />
vsebinska področja, za katera v Sloveniji še ni podatkov<br />
na nacionalni ravni, npr. neustrezna uporaba zdravil,<br />
uporaba konoplje v zdravstvene namene ter nekatere<br />
nekemične odvisnosti. Anketiranci so se lahko odločili<br />
za možnost spletnega odgovarjanja na anketo ali pa za<br />
osebno anketiranje.<br />
V februarju <strong>2018</strong> je NIJZ izvedel raziskavo Z zdravjem<br />
povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC).<br />
Raziskava je bila izvedena na vzorcu razredov 11-,<br />
13-, 15- in 17-letnikov, izbranih iz osnovnih in srednjih<br />
šol. Vsi učenci in dijaki so anketni vprašalnik izpolnili<br />
prek spleta. Omenjena raziskava je pomemben vir<br />
informacij o vedenjih, povezanih z zdravjem slovenskih<br />
mladostnikov, njeni rezultati pa omogočajo odločevalcem<br />
kontinuirano sprejemanje ustreznih odločitev za krepitev<br />
zdravja mladostnikov od leta 2002.<br />
Bolj izobraženi prebivalci Slovenije živijo 8 let dlje in so boljšega zdravja kot manj izobraženi. Umrljivost zaradi<br />
alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov je najvišja med manj izobraženimi, vendar pa narašča v vseh izobrazbenih<br />
skupinah. Pri manj izobraženih moških je tveganje za samomor štirikrat višje kot pri bolj izobraženih. Pri ženskah<br />
ni razlik med izobrazbenimi skupinami. Zdravje pri brezposelnih je značilno slabše v primerjavi z zaposlenimi.<br />
To velja za izbrane kazalnike: debelost in podhranjenost, priporočena telesna dejavnost, kajenje, čezmerno pitje<br />
alkohola. 17)<br />
16) Neenakosti v zdravju v času ekonomske krize: http://www.nijz.si/sl/publikacije/neenakosti-v-zdravju-v-sloveniji-v-casu-ekonomske-krize<br />
23 ⏐ <strong>LPSR</strong>
Change language