Odlok o ureditvenem načrtu za območje Urejanja: Kranjska - Občina ...

OBČINA KRANJSKA GORA 

UREDITVENI NAČRT 

za območje urejanja 

Kranjska Gora - sotočje Save in Pišnice 

KG – R 7/1, KG – R 7/2 in KG – R 7/3 

Dopolnjeni predlog 

avgust 2007

UREDITVENI NAČRT 

za območje urejanja 

Kranjska Gora - sotočje Save in Pišnice 

KG – R 7/1, KG – R 7/2 in KG – R 7/3 

Dopolnjeni predlog 

Naročnik: Občina Kranjska Gora 

Župan: Jure Žerjav 

Izdelal: URBI d.o.o., Oblikovanje prostora, Trnovski pristan 2, Ljubljana 

Direktor: Saša Dalla Valle 

Odgovorni vodja projekta: Saša Dalla Valle 

Številka projekta: URBI- 3015 

Datum: avgust 2007

Ureditveni načrt za območje urejanja: Kranjska Gora - sotočje Save in Pišnice KG – R7/1 (del), KG – R7/2 in KG – 

R7/3 - Dopolnjeni predlog za OS 

Dopolnjeno gradivo po mnenjih nosilcev urejanja prostora, oktober 2005 in avgust 2007 

- URBI d.o.o., Oblikovanje prostora 

Dopolnjeni predlog prostorskega akta »Ureditveni načrt za območje urejanja: Kranjska Gora - 

sotočje Save in Pišnice KG – R 7/1 (del), KG – R 7/2 in KG – R 7/3« je izdelal: 

URBI d.o.o., Oblikovanje prostora, Trnovski pristan 2, Ljubljana in 

direktor: Saša Dalla Valle, univ. dipl. inž. arh. 

odgovorni vodja projekta: Saša Dalla Valle, univ. dipl. inž. arh. 

sodelavki: Mateja Lužovec, univ. dipl. inž. kraj. arh. 

Judita Thaler, univ. dipl. inž. arh. 

podizvajalci: 

idejni projekt golf igrišča: Bruno Steensels, m.m.a., Master Golf, Belgija 

idejni projekt ureditve vodotokov: Franci Rojnik, Inženiring za vode, Teslova ulica 30, 

Ljubljana 

VSEBINA: 

Tekstualni del: 

1. UVOD.......................................................................................................................2 

1.1 VSEBINA UREDITVENEGA NAČRTA .....................................................................2 

1.2 GRAFIČNI PRIKAZI UREDITVENEGA NAČRTA ......................................................2 

1.3 POSTOPEK PRIPRAVE IN SPREJEMA UREDITVENEGA NAČRTA .............................2 

2. ODLOK O UREDITVENEM NAČRTU ZA OBMOČJE UREJANJA: KRANJSKA GORA - 

SOTOČJE SAVE IN PIŠNICE KG – R 7/1 (DEL), KG – R 7/2 IN KG – R 7/3 ............................5 

3. POVZETEK PLANSKIH USMERITEV ........................................................................... 12 

4. OBRAZLOŽITEV UREDITVENEGA NAČRTA ................................................................ 12 

4.1 OBMOČJE UREJANJA........................................................................................ 12 

4.2 CILJI UREJANJA OBMOČJA ZEMLJIŠČ OB SOTOČJU PIŠNICE IN SAVE ................ 12 

4.3 POSEBNA PRAVICA UPORABE NA JAVNEM DOBRU ............................................ 13 

4.4 IZHODIŠČA ..................................................................................................... 13 

4.5 RAZČLENITEV VSEBINE UREJANJA ................................................................... 14 

5. GRAFIČNI PRIKAZ................................................................................................... 16 

6. USMERITVE NOSILCEV UREJANJA PROSTORA .......................................................... 17 

7. MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA ............................................................... 18 

8. DODATNA POJASNILA............................................................................................. 19 

8.1 DODATNA POJASNILA K USMERITVAM ZA PODROČJE VODA.............................. 19 

8.2 POJASNILA O UPOŠTEVANJU NARAVOVARSTVENIH SMERNIC IN DODATNA 

POJASNILA K MNENJU ZVN ......................................................................................... 21 

9. PRILOGA: EVIDENCA OHRANJANJA NARAVE ............................................................ 25 

10. PRAVNO MNENJE INŠTITUTA ZA JAVNO UPRAVO ................................................. 26 

Grafični del: 

1. Izrez iz veljavnega prostorskega plana merilo 1:5.000 

2. Meja območja urejanja in stanje v prostoru (podloga topografija) merilo 1:1.000 

3. Meja območja urejanja (podloga DKN) merilo 1:1.000 

4. Ureditvena situacija merilo 1:1.000 

5. Prometna ureditev merilo 1:1.000 

6. Infrastrukturna ureditev merilo 1:1.000 

7. Merila in pogoji (regulacija) merilo 1:1.000 

8. Načrt parcel z elementi za zakoličenje merilo 1:1.000 

Priloga: grafični prikaz naravovarstvenih smernic A3 1:50.000 

1 1





1. UVOD 

1.1 VSEBINA UREDITVENEGA NAČRTA 

UREDITVENI NAČRT ZA OBMOČJE REKREACIJE KG – R 7/1 (del), KG – R 7/2 in KG – R 7/3 

obravnava prostorsko urejanje obvodnega prostora Pišnice od starega železniškega mostu do 

konca Loga z njegovo okolico. Območje je namenjeno rekreaciji. 

Z ureditvenim načrtom se določa in ureja izvedba rekreacijskih površin z golf igriščem, 

ureditve vodotoka Pišnice in Save ter prometnih ureditev na obravnavanem območju. 

Urejenost obvodnega prostora je načrtovana tako, da so upoštevane različne oblike 

rekreacije skozi celo leto, tudi v zimskem času. Igranje golfa bo na planiranih igriščih aktivno 

pribl. 4 do 5 mesecev na leto (maj do oktober, odv. od vremenskih razmer). Preostali del leta 

bo to urejena zelena površina (kot je doslej že upravljana površina igrišča pod Porentovim 

domom). V zimskem času je na vzdrževalni cesti ob Pišnici in Savi ter na nekaterih zelenih 

površinah možna ureditev stez za tek na smučeh. 

S planiranimi ureditvami bo Kranjska Gora dopolnila svojo turistično ponudbo, ustvarila 

pogoje za drugačno strukturo gostov, ter izboljšala splošno raven urejenosti prostora v 

ureditvenem območju naselja, kar tudi vpliva na kakovostnejšo turistično ponudbo. Ureditev 

golf igrišča je planirana tudi v Strategiji turizma RS, kar izkazuje državno usmeritev za razvoj 

turizma v gornjesavski dolini. Območje za rekreacijo ob sotočju Pišnice in Save je določeno v 

prostorskem planu občine Kranjska Gora. 

1.2 GRAFIČNI PRIKAZI UREDITVENEGA NAČRTA 

Ureditveni načrt je grafično prikazan na novo izmerjeni geodetski podlogi (topografski in 

katastrski posnetek območja 1:1000), urejanje rekreacijskih površin je zemljiško prikazano na 

digitalnem katastrskem načrtu, kot osnova pa so bile pri delu uporabljane še naslednje 

geodetske podloge: 

• temeljni topografski načrt TTN 1:5000 

• digitalni ortofoto načrt DOF 1:5000. 

1.3 POSTOPEK PRIPRAVE IN SPREJEMA UREDITVENEGA NAČRTA 

Župan občine Kranjska Gora je dne 12. 4. 2002 določil program priprave za ureditveni načrt. 

Na podlagi zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUNDP velja glede vsebine 

akta) in od 1. 1. 2003 tudi ZUREP (velja za postopke priprave in sprejema) je občina na 

začetku izdelave akta pridobila pogoje soglasjedajalcev (po ZUNDP) oz. smernice nosilcev 

planiranja (po ZUREP): 

1. Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat RS, RADOVLJICA 

2. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, 

KRANJ 

3. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, KRANJ 

4. Občina Kranjska Gora (za lokalne ceste) 

5. Zavod RS za varstvo narave, KRANJ 

6. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, KRANJ 

2 2





7. Zavod za gozdove Slovenije, BLED 

8. Slovenske železnice, Ljubljana 

9. Komunala Kranjska Gora, Kranjska Gora 

10. Elektro Gorenjska Kranj, ŽIROVNICA 

11. Telekom Slovenije, KRANJ. 

Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat je obvestil občino, da ni več v njegovi 

pristojnosti izdaja pogojev za izdelavo ureditvenega načrta. 

Zavod za varstvo kulturne dediščine ni odgovoril na vlogo občine, s tem se po ZUREP-1 šteje 

da nima pogojev. 

Sklep o javni razgrnitvi št. 333/6-31/2000-BP je sprejel župan dne 26. 04. 2004. 

Javna razgrnitev predloga prostorskega akta je bila v času od 3. 5. do 3. 6. 2004. 

Javna obravnava je bila opravljena dne 24. 5. 2004 v prostorih občine Kranjska Gora. 

Občinski svet je obravnaval pripombe in zavzel stališča do pripomb. Na osnovi Sklepa 

občinskega sveta št. 16/4 z dne 8. 7. 2004 je izdelovalec Ureditvenega načrta – Urbi, d.o.o. 

akt dopolnil. 

Občina je v juliju 2004 zaprosila nosilce planiranja za mnenje k ureditvenemu načrtu. 

Po dodatnih usklajevanjih Občina Kranjska Gora pridobi pozitivno mnenje Zavoda za varstvo 

narave, OE Kranj. 

MOP, ARSO (Kranj) - za področje voda (35001-608/2004-2032, z dne 3. 9. 2004) je izdal 

negativno mnenje. Občina je začela postopek usklajevanja, v katerem je zagotovila nov 

predlog ureditve Pišnice in Save ter temu prilagodila ureditev golf igrišča. Po izvedenih 

dopolnitvah je MOP, DO – Sektor za vode, Ljubljana z dopisom (št. 4111-01-2/2005 z dne 14. 

4. 2005) podal nadaljnje usmeritve za ureditev vodotokov na obravnavanem območju in za 

načrtovanje golf igrišča. 

Na podlagi navedenih usmeritev je planer dodatno dopolnil ureditveno situacijo UN z 

dodatnimi pojasnili in utemeljitvami dopolnjene ureditve (glej poglavje 8). 

Dne 20. 9. 2005 je bil na IzVRS v Ljubljani usklajevalni sestanek, na podlagi katerega je 

planer dodatno dopolnil odlok o UN. 

Dne 18. 10. 2005 ponovno poslano na MOP dodatno gradivo UN usklajeno z Inštitutom za 

vode. 

Dne 16.11.2005 MOP vrne gradivo - naj ga pošljemo na ARSO - Urad za upravljanje z 

vodami. Gradivo preposlano na ARSO - Urad za upravljanje z vodami. 

2006 

Dne 16.8.2006 sestanek na MOP z namenom pregleda dosedanjih aktivnosti za sprejem UN 

in možnostjo pridobitve vodnega soglasja ter pridobivve dovoljenja za rabo vodnega 

zemljišča pod posebnimi pogoji 

Prisotni: MOP: Tavzes, Grčarjeva, Sajetova, ARSO: Ilič- Vidergarjeva, Dobovičnik, ARSO- 

OE Kranj: Ilc, IzVRS: Černetova, Dervaričeva, župan Kranjske Gore Jure Žerjav, Judita 

Thaler – Urbi,...) brez zaključkov, rešitve - brez pozitivnega mnenja MOP ARSO na UN. 

Vprašanja o katerih se je razpravljalo: pravica uporabe zemljišča? predinvesticija za 

vodne ureditve ? koncesionar ( država se opredeli do financiranja investicije npr. 30% 

golf, 70% vodotok), odlok faznost, pogoji....? stavbna pravica uporabe vodotoka za 

objekte graditve vodotoka ????, državna ureditev – participacija s sredstvi kot nosilec 

graditve vodotoka????? Zapisnika sestanka Občina Kranjska Gora ni prejela. 

3 3





2007 

Občina Kranjska Gora je naročila Inštitutu za javno upravo ekspertno mnenje, ki ga je 

pripravil dr. Pličanič, ki je bil med drugim med pripravljalci zakona o vodah. 

Aprila 2007 je Občina Kranjska Gora ponovno zaprosila MOP (Direktorat za vode – g. 

Tavzesa) za mnenje na UN za območje urejanja KG - sotočje Save in Pišnice KG-R7/1(del), 

KG-R7/2 in KG-R7/3. 

Odgovora ne v roku 30 dni, ne do 28. avgusta 2007 Občina Kranjska Gora ni prejela. 

V skladu s 4 točko 98.člena Zakona o prostorskem načrtovanju se UN oziroma OLN sprejme 

po določbah ZUrep-1. 

V skladu s 1 tč 33.člena ZUrep-1 se po preteku roka 30 dni v primeru molka nosilca urejanja 

prostora šteje, da na predvideno prostorsko ureditev nima pripomb. 

4 4





2. ODLOK O UREDITVENEM NAČRTU ZA OBMOČJE 

UREJANJA: KRANJSKA GORA - SOTOČJE SAVE IN 

PIŠNICE KG – R 7/1 (DEL), KG – R 7/2 IN KG – R 7/3 

(dopolnjeni predlog po usklajevanju z ZRSVN in MOP, DO Sektor za vode) 

Na podlagi 37. in 38. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ( Ur.l. SRS, 

št. 18/84 in nadaljnji) in 175. člena zakona o urejanju prostora ( Ur.l. RS, št. 110/02) ter na 

podlagi 30. člena Statuta občine Kranjska Gora (Uradni vestnik Gorenjske, št. 17/99, 28/00) 

je Občinski svet občine Kranjska Gora na svoji ... seji dne ... sprejel 

Odlok 

o Ureditvenem načrtu za območje urejanja: 

Kranjska Gora - sotočje Save in Pišnice KG – R 7/1(del), KG – R 7/2 in KG – R 7/3 

I. UVODNE DOLOČBE 

1 člen 

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev iz Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin 

dolgoročnega in družbenega plana občine Jesenice za občino Kranjska Gora (Uradni list RS, 

št. 30/96, 46/96, 58/98, 61/99, 49/00, 58/01, 99/01, 98/02) sprejme Ureditveni načrt za 

območje urejanja: Kranjska Gora - sotočje Save in Pišnice KG – R 7/1 (del), KG – R 7/2 in KG 

– R 7/3 (v nadaljnjem besedilu UN), ki ga je izdelal URBI d.o.o., Oblikovanje prostora, 

Trnovski pristan 2, Ljubljana, v letu 2005, številka projekta URBI-3015. 

2 člen 

UN je prostorski izvedbeni akt, s katerim se podrobneje določajo funkcionalna, oblikovalska, 

infrastrukturna in varstvena merila in pogoji za urejanje ter opremljanje obravnavanega 

območja. Ureditveni načrt je podlaga za gradbeno dovoljenje ter za parcelacijo zemljišč. 

3 člen 

UN vsebuje: 

• besedilo odloka o ureditvenem načrtu, 

• grafične prikaze: 

– izrez iz prostorskega plana občine v merilu 1:5000, 

– območje urejanja in obstoječe stanje v merilu 1:1000, 

– območje urejanja v merilu 1:1000, 

– ureditvena situacija v merilu 1:1000, 

– prometna ureditev v merilu 1:1000, 

– zbirnik infrastrukturnega omrežja v merilu 1:1000, 

– merila in pogoji - prostorska regulacija v merilu 1:1000, 

– načrt parcel z elementi za zakoličenje v merilu 1:1000, 

• povzetek usmeritev in opredelitev iz planskih aktov, 

• obrazložitev ureditvenega načrta, 

• zaporednost urejanja, 

• soglasja pristojnih organov in organizacij. 

Grafični prikazi so sestavni del odloka. Izdelani so v digitalni obliki, kot geodetska podloga je 

uporabljen digitalni geodetski topografsko katastrski posnetek, arhivirani so v analogni in 

digitalni obliki. 

5 5





4 člen 

UN določa: 

• mejo območja urejanja z ureditvenim načrtom, 

• funkcijo območja s pogoji za izrabo prostora in kvaliteto graditve ali drugega posega v 

prostor, 

• pogoje glede namembnosti območij in površin, 

• merila in pogoje za ureditvene enote, 

• funkcionalna zemljišča, 

• pogoje za infrastrukturno opremljanje, 

• pogoje glede zaporednosti urejanja, 

• obveznosti investitorjev in izvajalcev. 

II. MEJA OBMOČJA UREJANJA Z UREDITVENIM NAČRTOM 

5 člen 

UN ureja območja urejanja: Kranjska Gora - sotočje Save in Pišnice KG – R 7/1 (del), KG – R 

7/2 in KG – R 7/3, ki so določena v prostorskem planu občine. Območje, ki se ureja s tem UN 

je določeno v grafičnem prikazu na digitalnem katastrskem načrtu v merilu 1:1000. 

III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO PROSTORA IN KVALITETO GRADITVE ALI 

DRUGEGA POSEGA V PROSTOR 

6 člen 

(1) Za območji KG – R 7/1 (del) in KG – R 7/2 je v prostorskem planu določena osnovna raba 

za šport in rekreacijo. Območje je namenjeno ureditvam površin za rekreacijo, ki obsega 

poletne in zimske oblike rekreacije. 

(2) Območje KG – R 7/3 je v naravi vodotok Pišnica in Sava in je s prostorskim planom 

določena osnovna raba: vodne površine; kot prekrivajoča (sekundarna raba) pa je za to 

območje določena raba za rekreacijo. 

(3) V območju UN so potrebne ureditve vodotokov za zavarovanje pred negativnimi vplivi in 

delovanjem voda. Z ureditvami vodotoka in priobalnih zemljišč se zavarujejo in sanirajo 

površine z odlagališči raznih odpadkov, ki so bile nasute v preteklih obdobjih in so še nesanirana 

ter nezavarovana ter zavarujejo nove ureditve športno rekreacijskih površin. 

IV. MERILA IN POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI IN VRSTE POSEGOV 

7 člen 

(1) Območja za rekreacijo (R): 

(1a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: 

• šport in rekreacija, 

• storitve za šport in rekreacijo, 

• gostinstvo brez nastanitvenih kapacitet kot dopolnilna ponudba osnovni namembnosti 

območja. 

(1b) dopustne so naslednje vrste posegov: 

• ureditve rekreacijskih in športnih površin, 

• postavitve športnih in rekreacijskih naprav in igral, 

• postavitve pomožnih objektov za potrebe rekreacije, 

6 6





• postavitve začasnih objektov za posamične prireditve ali sezonske potrebe. Po 

zaključeni prireditvi ali sezoni začasne objekte investitor odstrani. 

• ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, 

omrežja in naprave za zveze), 

• vodnogospodarske ureditve, 

• ureditve javnih površin, 

• za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, 

odstranitve objektov. 

(2) Vodna zemljišča (V): 

(2a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: 

• vodnogospodarske dejavnosti, razen energetske izrabe vodotokov, 

• šport in rekreacija, lov in ribolov, če ne posegajo bistveno v naravne razmere, 

(2b) dopustne so naslednje vrste posegov: 

• ureditve za varen pretok voda in plavin ter zagotavljanje naravnega vodnega režima, 

• ureditve za potrebe rekreacije, 

• ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave, komunalno in energetsko 

omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze). 

(3) Obstoječa MHE: 

Za obstoječo MHE se s tem UN pridobljene pravice ne poslabšajo, dovoljujejo se vsi posegi, 

ki to zagotavljajo. 

V. MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE 

8 člen 

(1) UN določa ureditev devetih igralnih polj golf igrišča. Igralna polja so razporejena vzdolž 

vodotokov Pišnice in Save. Njihova razporeditev, velikost, oblikovanje in nivoji so določeni 

grafično. Dopustna so odstopanja od grafično določenih igralnih polj, na podlagi 

dejanskih razmer na terenu ali glede na prilagoditve posameznim sestojem vegetacije. 

Odstopanja so dopustna izven priobalnih zemljišč vendar tako, da se ne spreminjajo 

pogoji za pretok visokih vod. 

(2) Za funkcionalno povezavo igralnih polj se izvedejo brvi za pešce preko struge Pišnice in 

Save. Lokacije so določene grafično. Dopustna so odstopanja od grafično določenih 

lokacij glede na lokalno oblikovanost brežin in geološke razmere terena. Brvi za pešce 

morajo biti dimenzionirane na obremenitve pešcev in električnih vozil golf igrišča, širina 

brvi naj bo min. 2 m. 

9 člen 

Oblikovanje brežin in terena 

Nove brežine naj se oblikujejo brez pravilnih, geometrijskih in izrazitih ostrih robov, prehodi 

brežin naj bodo zvezni in zaobljeni. Dopustno je takšno oblikovanje novih brežin, ki je 

značilno za obstoječe naravne stabilne rečne brežine in terase. Oblikovanje terena mora biti 

čimbolj naravno, podobno sedanjim značilnim oblikam terena obvodnega prostora 

gornjesavske doline. 

10 člen 

Ohranjanje obstoječe vegetacije 

Z ureditvami naj se v čim večji meri ohranjajo kakovostni sestoji obstoječe drevesne 

vegetacije, tako da se vključijo v zelene vegetacijske pasove med igralnimi polji. Ohranjeni 

sestoji se lahko dopolnijo z novo vegetacijo, ki dopolnjuje ohranjene sestoje in krepi njihovo 

obstojnost in pestrost. 

7 7





11 člen 

Nova vegetacija 

(1) Z novo vegetacijo naj se ustvarjajo členitve med igralnimi polji in meje ob robovih igrišča. 

Nova vegetacija se oblikuje v gruče/skupine, ki naj bodo sestavljene iz visoke, srednje in 

nizke vegetacije. Nove zasaditve ne smejo imeti izrazite linearne oblike. 

(2) Vegetacija ob brežinah vodotokov mora biti zasajena prav tako v gručah, vegetacija naj 

ima različne višine, tako da vmesni pasovi med gručami vegetacije omogočajo poglede na 

vodo. Na priobalnem pasu naj se zasadi vegetacija z globokimi koreninami, ki utrjuje 

brežine in omejuje evtl. pronicanje vode na vodotok. 

(3) Ob južnem robu območja urejanja se za razmejitev igrišča proti cesti zasadi živa meja, ki 

medsebojno povezuje posamezne gruče vegetacije. Živa meja naj se kombinira z 

gručasto zasaditvijo. 

(4) Ob robu otroškega igrišča (v območju KG R7/2 - SZ od območja KG M1) se vegetacija 

zasadi v gručah, razmejitev med javnimi površinami in med golf igriščem se zasadi z živo 

mejo. Obrobje igrišča se zasadi z gručami srednje in visoke vegetacije. 

(5) Z novo vegetacijo v območju na novo oblikovanih nožic je možno dopolnjevati 

protierozijsko zaščito pretočnega prereza. 

12 člen 

Zavarovanje pred negativnimi vplivi igrišča 

(1) Na območju zelenice drugega igralnega polja se na južni strani izvede zelena zaščitna 

ograja, da se preprečijo in zmanjšajo evtl. negativni vplivi igre (op. nenatančni leti žogic). 

Zaščitna ograja se izvede delno kot zelena stena z zemeljskim polnilom in delno z mrežo. 

(2) Dopustne so postavitve zaščitnih mrež ali drugih zaščitnih ureditev na robovih igralnih 

polj in na posameznih odsekih, če se zaradi dejanskih vplivov ugotovijo negativni učinki 

igre. Postavitve mrež naj se kombinirajo z zasaditvijo vegetacije. 

13 člen 

Pri odstranitvah objektov ali naprav je treba odstranjen material, gradiva in dele konstrukcij 

odstraniti iz območja na ustrezno deponijo. Spremenjen relief je treba sanirati, renaturirati, 

zavarovati pred erozijo in zasaditi z avtohtono vegetacijo. 

VI. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE VODOTOKOV 

14 člen 

Ureditev Pišnice in Save obsega določitev končnega stanja vodnih zemljišč, priobalnih 

zemljišč in zavarovanja. UN predvideva takšno strugo, ki omogoča varen pretok visokih vod 

20 letne pogostosti vključno z normalnim premeščanjem prodnih nanosov. Poleg tega UN 

predvideva razširitev normalnega korita, to je ureditev prodišča na izlivnem odseku Pišnice in 

naprej po Savi Dolinki dolvodno od sotočja. To omogoča pri prekomernih dotokih plavin 

začasno zastajanje viškov prodov, ki jih naslednje visoke vode pribirajo in premeščajo 

dolvodno. 

Struge Pišnice in Save Dolinke so grafično prikazane na podlagi idejne rešitve, narejene na 

osnovi predhodnih študij in geodetskih izmer na terenu. V risbah so prikazane ureditve 

geometrijsko pravolinijske, vendar se pri fizični izvedbi na terenu ureditve brežin prilagajajo 

naravnim obrisom v tlorisnem in višinskem pogledu. 

UN določa takšno ureditev površin na levem in desnem bregu osnovnega korita (ki zagotavlja 

varen odtok visokih vod Q20), da lahko višje vode od Q20 nekoncentrirano prelivajo teren. Iz 

tega pogoja izhaja, da je nedopustno zvezno nasipavanje (nadvišanje) zemljišč na razlivnem 

območju visokih vod višjih od Q20, razen na manjših lokalnih površinah, oblikovanih kot 

otočki. 

8 8





15 člen 

Osnovni vodilo urejanja Pišnice in Save Dolinke je čim bolj naravno usmerjanje tokov nizkih 

in visokih vod s čim bolj naravnimi ukrepi. Z ureditvijo je potrebno omogočiti čim bolj 

enakomeren padec struge in zagotavljati predvidene širine korita. Glavni ukrepi za 

stabilizacijo struge so prečni objekti kot so stabilizacijsko – usmerjevalne jezbice in koši. 

Pomemben delež za protierozijsko zaščito predstavlja ustrezna vegetacija (popleti, vrbovi 

tepihi, potaknjenci...). 

Ureditve vodotokov so določene v grafičnih prikazih. 

VII. POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE 

16 člen 

(1) Preko območja urejanja poteka rezervat za dolgoročno izvedbo povezovalne ceste med 

državno cesto v Logu in Čičarami, ki vključuje tudi premostitev Pišnice. Na območju 

rezervata (določen z regulacijsko linijo) niso dopustne ureditve, ki bi onemogočale 

kasnejšo izvedbo ceste in mosta. 

(2) Na območju urejanja so z UN določene trase poti za vzdrževanje vodotokov in za 

vzdrževanje igrišča. Vzdolžna vzdrževalna pot poteka po desnem bregu Pišnice in Save po 

priobalnih zemljiščih in površinah igrišča. Vzdolžna vzdrževalna pot lahko poteka po robu 

vodnega zemljišča oz. je lahko od njega odmaknjena. Prečni dostopi do vzdolžne 

vzdrževalne poti in do vodotoka se zagotavljajo po obstoječih lokalnih cestah in 

kmetijskih poteh ter po trasah planiranih lokalnih cest. Vzdrževalna pot mora biti utrjena 

tako da omogoča dostop vzdrževalnim vozilom. Zgornji ustroj vzdrževalne poti je lahko 

izveden v makadamu ali z utrjeno travo (rušniki ali drugimi elementi za utrditev, ki 

omogoča zatravitev). Trase vzdrževalne poti in lokalnih cest so določene v grafičnih 

prikazih. Na trasah vzdrževalnih poti niso dopustni posegi, ki bi onemogočali vzdrževanje 

vodotoka in igrišča. 

(3) V zimskem času so na vzdrževalni poti in drugih površinah igrišča dopustne ureditve stez 

za tek na smučeh. 

(4) Preko območja urejanja se uredi dostop do gozdov na levem bregu Save. Prehodi preko 

Pišnice in Save Dolinke se uredijo s premostitvami, za katere je v naslednjih fazah 

projektiranja potrebno izdelati hidrotehnične osnove. Trasa prehodov je določena v 

grafičnih prikazih. 

VIII. POGOJI ZA INFRASTRUKTURNO OPREMLJANJE 

17 člen 

(1) Komunalno ter energetsko omrežje in naprave ter omrežje zvez morajo biti vkopane v 

teren. Zemljišča tras podzemnih napeljav oziroma vodov je potrebno po izvedbi napeljave 

sanirati tako, da se odstrani odvečni material, teren pa zatravi oz. uredi skladno z 

ureditvijo predmetnih površin. 

(2) Nadzemne komunalne in energetske objekte je potrebno postavljati v sklopu trajnih 

objektov. Komunalni ali energetski objekti so lahko postavljeni izven trajnih objektov le 

izjemoma, kadar ni možna postavitev v trajnem objektu zaradi negativnih vplivov na 

bivanje ali delo v objektu ali kadar prostorske možnosti ne dopuščajo ureditve v trajnem 

objektu. V teh primerih je treba postavljati komunalne in energetska objekte v sklop 

ograje igrišča, v gruče vegetacije, nevpadljivo, predvsem ne na vidno izpostavljenih 

prostorih. Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani. 

9 9





(3) Na območju se izvede drenažno zajetje ob strugi Save Dolinke in potokom izpod Galerš za 

zajem vode za vzdrževanje igralnih površin. Drenažno zajetje se izvede pred sotočjem s 

Pišnico. Stopnja zajema vodnih količin se določi z izvedbenim projektom, tako da se pri 

tem ohranja zahtevani biološki minimum vodotoka. 

(4) V območju so dopustne gradnje podzemnih rezervoarjev za vodo za negovanje igralnih 

površin. Podzemni zbiralniki vode morajo biti locirani izven vodnih in priobalnih zemljišč. 

IX. ZAPOREDNOST UREJANJA 

18 člen 

(1) Ureditve v območju se lahko urejajo v več zaključenih in med seboj neodvisnih fazah. 

Zaporedje posameznih faz ni predpisano. Vsaka posamezna faza mora biti skladna s 

celovito in končno ureditvijo vodotoka in igrišča. Izvedbe posamezne gradbene faze 

urejanja je potrebno izvesti tako, da kasnejše ureditve ne bodo negativno vplivale na 

predhodno izvedena dela. 

(2) Vodnogospodarske ureditve se lahko izvedejo pred ali sočasno z ureditvijo golf 

igrišča.Osnovna stabilizacija korit je predvidena s prečnimi objekti, ki se lahko gradijo 

postopno s tem, da se v 1.fazi izvedejo ključne stabilizacijsko – usmerjevalne jezbice, ki 

se postopno dopolnjujejo z naslednjimi objekti. 

(3) Izvajanje del, ki se ne zaključijo v eni časovno in gradbeno zaključeni fazi ni dopustno. V 

primeru časovno in gradbeno zahtevnejših del, je potrebno posamezne časovno ločene 

faze dela izvesti tako, da se zavarujejo vse površine pred erozijo ali drugimi negativnimi 

procesi. 

X. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN UPRAVLJALCA 

19 člen 

Vse posege je potrebno izvajati tako, da ne povzročijo erozije ali drugih negativnih vplivov na 

javni gospodarski infrastrukturi, športnih objektih, ureditvah in naravnem okolju. Vsi posegi v 

relief, vegetacijo in zemeljski pokrov morajo biti izvedeni in zaključeni v celoti tako, da se 

prepreči negativne procese, izvedba gradbenih del mora vključevati tudi celovito sanacijo 

površin ob novogradnji. 

20 člen 

Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo 

objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami ter po končani gradnji odstraniti provizorije in 

odvečni gradbeni material ter urediti okolico. 

XI. KONČNE DOLOČBE 

21 člen 

Ureditveni načrt je občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled na Občini 

Kranjska Gora in na Upravni enoti Jesenice. 

22 člen 

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 

23 člen 

Ta odlok začne veljati 14 dni po objavi v uradnem glasilu. 

10 10





Številka: 

Kranjska Gora, dne ... 

Župan 

Občine Kranjska Gora 

Jure Žerjav 

11 11





3. POVZETEK PLANSKIH USMERITEV 

Veljavni prostorski plan občine (Dolgoročni plan občine Jesenice za obdobje 1986 - 

1995/2000 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/86, 2/88 in 2/90), Družbeni plan občine 

Jesenice za obdobje 1986 - 1990 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 8/88, 6/89 in Uradni list RS 

28/90, 31/90, 20/94), Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in 

družbenega plana občine Jesenice za občino Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 30/96, 46/96, 

58/98, 61/99, 49/00, 58/01, 99/01) določa, da so območja urejanja KG – R 7/1, KG – R 7/2 

in KG – R 7/3 namenjena rekreaciji in da je za to območje potrebno izdelati ureditveni načrt. 

4. OBRAZLOŽITEV UREDITVENEGA NAČRTA 

4.1 OBMOČJE UREJANJA 

Z ureditvenim načrtom se načrtno prostorsko ureja območje sotočje Save in Pišnice, ki je v 

prostorskem planu občine Kranjska Gora določeno z oznakami: KG – R 7/1 (del), KG – R 7/2 

in KG – R 7/3. Severo-zahodni del območja KG – R 7/1 se že ureja z veljavnim ureditvenim 

načrtom za KG – R 4 Bezje. 

Del območja KG R7/1 in KG R 7/3 (pod Porentovim domom) ureja že sprejet ureditveni načrt 

za ŠPC Bezje. Ob sprejetju ureditvenega načrta za KG R4 so bile v UN vključene tudi 

nekatere površine južno od Porentovega doma, ki ležijo v območju KG R7/1 in KG R 7/3. 

Torej se bodo posegi na teh površinah izvajali na podlagi UN za ŠPC Bezje. V grafičnih 

prikazih UN KG – R 7/1 (del), KG – R 7/2 in KG – R 7/3 je označena meja do kje velja 

posamezni UN. 

4.2 CILJI UREJANJA OBMOČJA ZEMLJIŠČ OB SOTOČJU PIŠNICE IN 

SAVE 

Cilji urejanja zemljišč ob sotočju Pišnice in Save so: 

• z ureditvijo golf igrišča sanirati v preteklosti z odpadki nasute/zasute brežine 

vodotokov Save in Pišnice, 

• z ureditvijo območja hkrati vodnogospodarsko urediti vodotoka Savo in Pišnico, 

• z ureditvijo območja aktivirati/uporabiti za poseben namen (golf igrišče) okoljsko 

degradirane, neustrezno izkoriščene in neizkoriščene površine vodnih zemljišč, 

• izgradnja golf igrišča na območju vodnih zemljišč ob sotočju Pišnice in Save bi v 

razvoju turizma Kranjske Gore pomenila dvig kakovosti in obogatitev ponudbe za 

turiste v poletnem času. 

12 12





4.3 POSEBNA PRAVICA UPORABE NA JAVNEM DOBRU 

Planirana rekreacija (golf igrišče) je planirana na katastrskem vodnem zemljišču, na 

zemljiščih občine Kranjska Gora in na nekaterih zemljiščih v zasebni lasti. 

Raba vodnih zemljišč je določena z ustavo, zakonom o vodah in stvarnopravnim zakonikom. 

»Na javnem dobru se lahko pridobi posebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih določa 

zakon.« - 70.člen Ustave RS. 

Stvarnopravni zakonik (Ur.l.RS, št. 87/2002) v 19.členu določa, da je javno dobro stvar, ki jo 

v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih uporablja vsakdo (splošna stvar). 

Na javnem dobru se lahko pridobi tudi posebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih določa 

zakon. 

Zakon o vodah ( Ur.l.RS,št. 67/02) določa: 

• v 9.členu: Minister določi s predpisom vodna telesa površinskih rek... 

• v 11. členu: »(2) Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, 

vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. 

• v 12. členu: Mejo vodnega zemljišča določi na podlagi določb 11. člena ministrstvo, 

pristojno za vode in ga vnese v zemljiški kataster. 

• v 13.členu: 

o (1) Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče 

celinskih voda. 

o (2) Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15m od meje 

vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5m od meje vodnega zemljišča. 

• 15.člen: Celinske vode in vodna zemljišča so naravno javno dobro. 

• v 16.členu: 

o Zaradi omogočanja splošne rabe voda lahko lokalna skupnost določi, da se status 

naravnega javnega dobra vzpostavi tudi na delu priobalnega zemljišča celinskih 

voda. 

o (4) Lokalna skupnost ob določitvi statusa naravnega vodnega javnega dobra lahko 

podrobneje določi tudi način in pogoje splošne rabe naravnega vodnega javnega 

dobra upoštevaje določbe 21. člena tega zakona. 

o (8) status naravnega vodnega javnega dobra preneha, če lokalna skupnost 

ugotovi, da zemljišče ni več potrebno za omogočanje splošne rabe voda, pristojni 

organ pa o tem izda odločbo. 

4.4 IZHODIŠČA 

Kranjska Gora je eno pomembnejših turističnih središč Slovenije. Poleg zimske sezone je za 

Kranjsko Goro zelo pomembna tudi poletna sezona, saj kar 60 % obiskovalcev Kranjske Gore 

prihaja tja prav v poletnih mesecih. 

Večina planov in študij razvoja športno rekreacijskih zmogljivosti na območju Kranjske Gore 

in okolice je starejšega datuma, saj so bile rešitve z do sedaj veljavnim srednjeročnim 

planom iz leta 1989 zgolj povzete iz prejšnjih, starejših dokumentov. Koncept razvoja 

smučišč je bil izdelan celo v šestdesetih letih. Strokovni pogledi in norme za urejanje športnih 

ter rekreacijskih površin so se v svetu v tem obdobju precej spremenili. 

13 13





Poleg tega se potrebe prebivalcev in zlasti gostov glede športa in rekreacije ves čas 

spreminjajo, čemur pa ureditve v prostoru in ponudba ne sledijo. V drugih deželah golf 

igrišča zavzemajo velik delež v strukturi rakreacijskih in športnih površin. V Sloveniji je interes 

za golf narasel v zadnjem desetletju. Z odpiranjem v Evropo pa je ta segment turistične 

ponudbe postal bolj zanimiv in potreben tudi pri nas. Za kakovostnejšo in pestrejšo turistično 

ponudbo zahodne Slovenije je izgradnja golf igrišča utemeljena. 

Obvodni prostor Pišnice je bil v preteklosti izpostavljen nenadzorovanemu nasipavanju raznih 

vrst odpadkov, zato ga v večjem delu lahko obravnavamo kot degradirano območje. 

Nekdanja prodišča so se zasipavala z odpadnim gradbenim materialom in drugimi odpadki, 

urejanje vodotoka pa je bilo večinoma zaradi pomanjkanja sredstev nezadovoljivo. 

Na obravnavanem območju so nujne ureditve zavarovanja brežin pred erozijo, saj velike vode 

lahko ogrozijo naselje in odplavijo nekdanje odpadke, kar bi imelo v vsakem primeru 

negativne posledice v prostoru. 

Pri urejanju rekreacijskega območja ob Pišnici so torej združene vodnogospodarske ureditve, 

ureditve rekreacijskih površin in izboljšave prometne dostopnosti obstoječe poselitve. 

4.5 RAZČLENITEV VSEBINE UREJANJA 

Predmet ureditvenega načrta so zemljišča, ki so z Odlokom o spremembah in dopolnitvah 

prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Jesenice za Občino Kranjska 

Gora, z vsemi navedenimi spremembami in dopolnitvami (Ur.l. RS, št. 30/96, 46/96, 58/98, 

61/99, 49/00 in 99/01), razvrščena v ureditvena območja, ki so namenjena za rekreacijo. 

Na ureditvenih območjih KG R 7/1 (del), KG R 7/2 in KG R 7/3, ki obsegajo približno 22 ha 

zemljišča, je predvidena izgradnja golf igrišča s pripadajočimi objekti in komunalno 

infrastrukturo. 

Za potrebe golf igrišča se ureja: 

• devet igralnih polj, ki morajo imeti vso ustrezno infrastrukturo, 

• štiri mostove za pešce, 

• most za prehod strojev za vzdrževanje igrišča, 

• most lokalne ceste, 

• povezovalne pešpoti. 

Ob vodotokih so določene vzdrževalne poti ter raba območja izven sezone igranja golfa 

(zimska sezona in obe prehodni sezoni). V zimskem času možna ureditev tekaških stez na 

trasah za vzdrževanje in izven igralnih polj. Preko območja je treba zagotoviti prometne 

koridorje, ki so že določeni v prostorskem planu in podrobneje v prostorskih ureditvenih 

pogojih za občino Kranjska Gora. 

Pri urejanju so bile preučene tudi predvidene vodnogospodarske ureditve, ki so idejno 

prikazane v projektu Vodnogospodarski ureditveni načrt sotočja Pišnice in Save (VGI, 

Ljubljana). 

Z ureditvenim načrtom se določajo nove razmejitve vodnega zemljišča v upravljalskem 

pogledu (ne pa glede lastništva). Lastništvo se z UN ne spreminja. Vodno zemljišče v državni 

lasti (delovno poimenovano tudi »katastrsko izločeno vodno zemljišče«) je na obravnavanem 

območju precej širše od dosedanji vodnih površin. 

14 14





Z UN se določa novo vodno zemljišče, ki je podlaga za upravljanje s površinami, kar pa ne 

vpliva na lastništvo zemljišč. 

Vodno in priobalno zemljišče sta v Zakonu o vodah določena na naslednji način: 

11. člen 

(vodno zemljišče celinskih voda) 

(1) Zemljišče, na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne 

hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem, je vodno 

zemljišče celinskih voda (v nadaljnjem besedilu: vodno zemljišče). 

(2) Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite 

geomorfološke spremembe. 

(3) Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega 

zabeleženega vodostaja. 

(4) Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, 

močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor. 

(5) Vodno zemljišče je lahko v lasti osebe zasebnega ali javnega prava. 

(6) Minister predpiše podrobnejši način določanja meje vodnega zemljišča. 

12. člen 

(določitev meje vodnega zemljišča) 

(1) Mejo posameznega vodnega zemljišča določi na podlagi določb prejšnjega člena ministrstvo, 

pristojno za vode (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). 

(2) Mejo vodnega zemljišča se vnese v zemljiški kataster. 

13. člen 

(določitev parcele vodnega zemljišča) 

(1) Določitev parcele vodnega zemljišča lahko zahteva lastnik vodnega zemljišča ali ministrstvo. 

(2) Določitev parcele vodnega zemljišča se izvede na podlagi določb 11. člena tega zakona, skladno s 

predpisi o evidentiranju nepremičnin, stroške parcelacije pa nosita oseba iz prejšnjega odstavka in 

država v razmerju 50:50. 

14. člen 

(priobalno zemljišče celinskih voda) 

(1) Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda (v 

nadaljnjem besedilu: priobalno zemljišče). 

(2) Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na 

vodah 2. reda pa pet metrov od meje vodnega zemljišča. 

(3) Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi. 

(4) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena lahko vlada določi drugačno zunanjo mejo 

priobalnih zemljišč, če je to potrebno zaradi: 

1. varstva voda, vodnih in obvodnih ekosistemov, 

2. urejanja voda, 

3. izvajanja javnih služb po tem zakonu, 

4. omogočanja splošne rabe vodnega in morskega dobra. 

Dosedanje analize, študije, raziskave 

Za obravnavano območje so bile izdelane naslednje študije, projekti: 

• Vodnogospodarski ureditveni načrt sotočja Pišnice in Save (VGI, Ljubljana) 

• Idejni projekt golf igrišča (Alenka Ivančič u.d.i.a., 2001) 

• Ureditev priobalnih zemljišč Pišnice (Urbi, d.o.o. – 2003) 

15 15





5. GRAFIČNI PRIKAZ 

Ureditveni načrt obsega naslednje grafične prikaze: 

1. Izrez iz veljavnega prostorskega plana merilo 1:5.000 

2. Meja območja urejanja in stanje v prostoru (podloga topografija) merilo 1:1000 

3. Meja območja urejanja (podloga DKN) merilo 1:1000 

4. Ureditvena situacija merilo 1:1000 

5. Prometna ureditev merilo 1:1000 

6. Infrastrukturna ureditev merilo 1:1000 

7. Merila in pogoji (regulacija) merilo 1:1000 

8. Načrt parcel z elementi za zakoličenje merilo 1:1000 

16 16





6. USMERITVE NOSILCEV UREJANJA PROSTORA 

Nosilci planiranja: Prejeto 

1. Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat RS, Območna enota 9. 07. 2003 

Kranj, Izpostava Radovljica, Kranjska cesta 17, 4240 RADOVLJICA 

2. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi 10. 07. 2003 

in drugimi nesrečami, Izpostava Gorenjska, Gorenjska cesta15, 

4240 Radovljica 

3. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija RS za okolje, 

08. 07. 2003 

Ulica Mirka Vadnova 5, 4000 KRANJ 

4. Občina Kranjska Gora Občinska uprava, oddelek za okolje in prostor 10. 07. 2003 

(za lokalne ceste), Kolodvorska 1a, 4280 Kranjska Gora 

5. Zavod RS za varstvo narave, OE Kranj, Tomšičeva ulica 9, 4000 

29. 07. 2003 

KRANJ 

6. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Tomšičeva ulica 7, zavod ni odgovoril 

4000 KRANJ 

7. Zavod za gozdove Slovenije, OE Bled, Ljubljanska cesta 19, 4260 29. 07. 2003 

BLED 

8. Slovenske Železnice d. d. Ljubljana 17. 07. 2003 

9. Komunala Kranjska Gora, Kranjska Gora ni odgovora 

10. Elektro Gorenjska d.d., PE Žirovnica, Moste 2a, 4274 Žirovnica 04. 07. 2003 

11. Telekom Slovenije, OE Kranj, Ulica Mirka Vadnova 13, 4000 Kranj 07. 08. 2003 

Vloge je poslala Občina Kranjska Gora dne: 7. 10. 2003, določen rok je bil 30 dni. 

Ministrstvo za zdravstvo, Zdravstveni inšpektorat RS k UN nima/ne postavlja pogojev. 

Na dopis za pridobitev smernic nista odgovorila: 

• Občina Kranjska Gora (za lokalne ceste) 

• Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Kranj. 

Za navedeni inštituciji se šteje, da nimata pogojev k ureditvenemu načrtu. 

17 17





7. MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA 

Vloge za mnenja je Občina Kranjska Gora poslala nosilcem planiranja dne: 4. 7. 2004, v vlogi 

za mnenja je bil, v skladu z ZUREP, določen rok 30 dni. 

Nosilci planiranja: datum prejetja mnenja 

1. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo 

pred naravnimi in drugimi nesrečami, Izpostava 

Gorenjska, Gorenjska cesta15, 4240 Radovljica 

29. 8. 2005 

2. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija RS 

30. 8. 2004 

za okolje– varstvo okolja, Vojkova 1b, 1000 

pozitivno, prejeto po 

LJUBLJANA 

pretečenem roku 

3. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija RS 

16. 9. 2004 

za okolje – področje voda, Ulica Mirka Vadnova 5, prejeto po pretečenem roku 

4000 KRANJ 

14. 4. 2005 dodatne usmeritve 

4. Zavod RS za varstvo narave, OE Kranj, Tomšičeva 

11.7.2005 

ulica 9, 4000 KRANJ 

pozitivno mnenje 

5. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 

5. 8. 2004 

Tomšičeva ulica 7, 4000 KRANJ 

ni kult.ded. – ni usm.- ni mnenja 

6. Zavod za gozdove Slovenije, OE Bled, Ljubljanska 

30. 8. 2004 - negativno, 

cesta 19, 4260 BLED 

prejeto po pretečenem roku* 

7. Slovenske Železnice d. d. Ljubljana ni odgovora * 

8. Komunala Kranjska Gora, Kranjska Gora 13. 8. 2004 

dopolnjeno, ni odgovora* 

9. Elektro Gorenjska d.d., PE Žirovnica, Moste 2a, 4274 

20. 9. 2004 

Žirovnica 

pozitivno na podlagi predhodnih 

dopolnitev 

10. Telekom Slovenije, OE Kranj, Ulica Mirka Vadnova 

30. 8. 2005 

13, 4000 Kranj 

prejeto po pretečenem roku* 

* V skladu s 33. členom ZUREP se po preteku 30 dni šteje, da nosilec urejanja prostora nima 

pripomb na predvideno prostorsko ureditev. 

18 18





8. DODATNA POJASNILA 

8.1 DODATNA POJASNILA K USMERITVAM ZA PODROČJE VODA 

K usmeritvam za načrtovanje golf igrišča, ki jih je podal MOP, ARSO (Ljubljana) - za področje 

voda (št. 4111-01-2/2005 z dne 14. 4. 2005) podajamo naslednje podrobnejše obrazložitve, 

utemeljitve in pojasnila. 

Razlogi za planiranje golf igrišča ob sotočju Pišnice in Save: 

Golf igrišče v Kranjski Gori ima podlago v Strategiji turizma RS, v Strategiji turizma Kranjske 

Gore in v prostorskem planu občine Kranjska Gora. 

Nosilec razvojnega projekta je lokalna skupnost – Občina Kranjska Gora. Golf igrišče se 

pripravlja v javnem interesu (razvoj turizma, sanacija degradiranih površin, varovanje pred 

naravnimi nesrečami). 

Na območju ureditvenega načrta MOP ni določil mejo vodnega zemljišča, v smernicah za 

izdelavo UN občina ni prejela tega podatka, ki izhaja iz določb 11. člena zakona o vodah. 

Zaradi hudourniške narave Pišnice (pojavi erozije ob visokih vodah, spodkopavanje in 

ogrožanje javne gospodarske infrastrukture – most, kanalizacija) in zaradi degradacije struge 

(smetišča, nelegalno nasipavanje zemljišč, eksploatacija) je urejanje struge Pišnice potrebno. 

Zato je predmet tega UN tudi določitev nove meje vodnega zemljišča, način sanacije 

neustreznih razmer in izvedbe zavarovanj, o čemer se v tem postopku dogovarjata lokalna 

skupnost in MOP - ARSO. 

Pojasnila, obrazložitve in utemeljitve k usmeritvam ARSO: 

usmeritve/zahteve po zakonu o vodah 

ad all. 1.1: javni dostop do struge Save in Pišnice 

Z UN občina izboljšuje možnost dostopnosti bregov Save in Pišnice. Danes so ti bregovi 

degradirani (iztok z naplavinami kanalizacije, eksploatacija gramoza, smetišča...), ponekod so 

nedostopni (eksploatacija gramoza), predvsem pa neprijetni za javno rabo. 

Javna dostopnost vodotoka bo na podlagi UN zagotovljena po desnem bregu Pišnice in Save 

po načrtovani vzdrževalni poti vodotoka. Stalna javna dostopnost na tej poti bo deloma 

omejena v času igralne sezone golfa (predvidoma od maja do oktobra – odv. od vremena) in 

v skladu z upravljalskim redom dostopnosti območja. V preostalem času bo obrežje vodotoka 

stalno javno dostopno. Ker bo urejena vzdrževalna pot, bo dostopnost bistveno izboljšana, 

zaradi urejenosti brežin in drugih zelenih površin pa bo prijetna za javno rabo (v nasprotju s 

sedanjimi razmerami). Levi breg Save ostaja enako dostopen kot sedaj (peš pot po levem 

bregu Save). 

Omejitev dostopnosti bo uveljavljena le na čas sezone igre golfa in le na delu vseh vodotokov 

v Občini Kranjska Gora. Omejitev dostopnosti bi bila uveljavljena le na 4% dolžine Save in 

Pišnice v občini Kranjska Gora (pri tem niso računani pritoki Save in Pišnice). Golf igrišče se 

planira v skupnem javnem interesu razvoja celotnega turističnega gospodarstva Kranjske 

Gore in ne v zasebnem interesu. Poleg navedenega občina planira urejanje sprehajalnih poti 

od Jasne vzdolž Pišnice do Save, s čimer bi zagotovili več sprehajalnih poti in kakovostnejše 

poti ob vodotokih v bližini turističnega naselja Kranjska Gora. 

19 19





Z ureditvijo golf igrišča se ne prekinja zveznost peš poti ob vodotokih, temveč se delno 

omejuje samo neposreden stik s strugo vodotoka. 

Neposreden stik s strugo tudi v naravi ni vedno omogočen in možen, tako da je tovrstno 

uveljavljanje zahteve po absolutni neposredni dostopnosti struge in vode pretirano. 

Podobne omejitve začasne ali stalne dostopnosti so že uveljavljene v nekaj primerih v 

Sloveniji, v tujini pa so takšne rešitve tudi poznane. 

ad all. 1.2: zahteva po vzpostavitvi 2m široke javne sprehajalne poti na obeh brežinah Save 

in Pišnice 

V naravi danes poteka po levem bregu Save samo peš steza (značaja planinske poti). Na 

desnem bregu Pišnice in Save poti ni, brežine desnega brega pa so težko dostopne (zarast, 

smetišča, nasutja, eksploatacija). 

Javna dostopnost po peš stezi na levem bregu se z UN spremeni samo deloma, tako da se 

peš pot deloma prestavi, s čimer pa se pot ne prekine, niti ne spremeni dosedanji režim 

dostopnosti. Na desnem bregu je po zunanjem robu UN predvidena peš pot – pločnik ob 

planirani cesti, ki bo vzpostavila zvezno povezavo po desnem bregu, ki je doslej ni bilo. 

Zahteva za obojestransko javno sprehajalno peš pot ne izhaja iz zakona o vodah in 

pristojnosti MOP. Takšna ureditev tudi posredno ne izhaja iz zahtev po javni dostopnosti 

vodotokov. Načrtovanje in urejanje prostora (v tem primeru 2m poti) je v pristojnosti lokalne 

skupnosti. 

ad all. 1.3: ni dovoljeno zasipavanje obstoječih poplavnih zemljišč 

Nasipavanje zemljišč na označenem koridorju visokih vod višjih od Q20 z UN ni dopustno. 

UN ima planirano/projektirano takšno strugo, ki omogoča varen pretok visokih vod in 

ureditev potrebnega prodišča na izlivu Pišnice in Save Dolinke. Iz idejne rešitve ureditve 

struge so razvidni vsi podatki, ki dokazujejo, da so te zahteve izpolnjene. Dodatne preveritve 

niso potrebne, saj je predložena rešitev že izdelana v skladu z zahtevami ARSO in ARSO v 

tem pogledu lahko ugotovi usklajenost akta. 

strokovne usmeritve MOP 

ad all. 2.1: preuči naj se možnost prestavitve struge 

Navedena možnost je bila preučena, igrišča za golf so sedaj (v dodatno dopolnjenem 

predlogu UN, maj 2005) določena/planirana izven priobalnih zemljišč. 

ad all. 2.2: prikazana naj bodo tudi nova nasutja, ki še niso narisana v geodetskem posnetku 

V prečnih profilih, ki so priloženi gradivu, so prikazane različne ravni terena, nova nasutja so 

bila sicer izmerjena, vendar se žal stanje iz dneva v dan spreminja zaradi nelegalnega 

nasipavanja, v izvedbenem projektu bodo določeni nivoji nove ureditve, ki bo ustrezala 

hidrološkim razmeram, nova ureditev bo tako vključevala tudi prerazporeditev obstoječih 

nasipov. 

ad all. 2.3: izvede naj se zaščita podtalnice in Save in Pišnice pred polucijo iz igrišča 

Igrišča za golf so (v dodatno dopolnjenem predlogu UN, maj 2005) določena/planirana izven 

priobalnih zemljišč (5m in 15m odmik od roba vodnega zemljišča). Dodatno so v UN 

določeni/planirani pasovi obrežne vegetacije z globjimi koreninami, ki preprečujejo in 

omejujejo evtl. negativne vplive igrišča. 

Za nego igrišč se uporabljajo enaka gnojila kot za kmetijske obdelovalne površine. Prednost 

pri golf igriščih je v tem, da imajo golf igrišča dokumentirano vso nabavo gnojil in njihovo 

20 20





uporabo pri negovanju površin, medtem ko to pri kmetijskih površinah ni tako. Nadzor nad 

uporabo gnojil izvaja inšpekcija. Dokaz za korektno in nadzorovano rabo gnojil je Golf igrišče 

Lesce/Bled. 

V interesu občine Kranjska Gora in upravljalcev golf igrišč je, da negovanje in uporaba igrišča 

za golf ne bo vplivala na podtalnico in onesnaževala vode Pišnice in Save. Prav tako je interes 

golf igrišča, da pridobi vse certifikate za okoljsko ustreznost, saj jim bodo ta dokazila 

referenčna za izkaz kakovosti. V UN podan pogoj za izvedbeni projekt, ki bo zadostil tem 

zahtevam. 

ad all. 2.4: predvidi naj se vodni vir za namakanje 

Za namakanje je predvidenih več vodnih virov, ki bodo projektno določeni z izvedbenim 

projektom (stalni potok iz Galerš iz smeri Karavank s pretokom 3 l/sec, deloma iz Save, 

deloma iz obstoječega ločenega sistema pod Porentovim domom) v skupni količini 12 500 m³ 

na sezono od maja do oktobra. 

ad all. 2.5: naj se pridobijo naravovarstvene smernice 

Naravovarstvene smernice so pridobljene in upoštevane v največji možni meri. Glede varstva 

narave Občina še vodi postopek usklajevanja z ZRSVN. 

ad zadnji odstavek: 

Investitor razvojnega projekta Ureditvenega načrta golf igrišča je Občina Kranjska Gora. 

Ureditveni načrt je po sedanji prostorski zakonodaji (ZUREP-1) občinski lokacijski načrt, v 

katerem se planirana prostorska ureditev uskladi med nosilci urejanja prostora in jo v javnem 

interesu potrdi občinski svet. Ureditveni načrt je podlaga za izvedbene projekte in ni enak 

natančnosti projekta za gradbeno dovoljenje in za izvedbo (PGD in PZI). 

V primeru, da bo prišlo do uresničevanja investicijske namere bo UN podlaga za pogodbeni 

dogovor med MOP in Občino Kranjska Gora o uporabi državnih zemljišč. Prav tako bo na 

podlagi PGD in PZI z ocenjeno vrednostjo del na ureditvah vodotokov lahko prišlo do 

sporazuma o sofinanciranju. 

Zaključek: Z navedenimi obrazložitvami in utemeljitvami dodatno zagovarjamo predlagano 

ureditev golf igrišča ob sotočju Save in Pišnice in ocenjujemo, da te rešitve niso v nasprotju s 

predpisi. 

8.2 POJASNILA O UPOŠTEVANJU NARAVOVARSTVENIH SMERNIC IN 

DODATNA POJASNILA K MNENJU ZVN 

Obrazložitev Urbi, d.o.o. in Občine Kranjska Gora o upoštevanju naravovarstvenih smernic in 

pojasnila k naravovarstvenemu mnenju Zavoda RS za varstvo narave, Vojkova 1a, Ljubljana 

št. 2-III-147/2-O-03/AO 

UPOŠTEVANJE NARAVOVARSTVENIH SMERNIC (ZRSVN, julij 2003): 

Naravovarstvene smernice vsebujejo: 

1. Uvod, ki navaja splošna načela in principe ohranjanja narave, postopke v zvezi z 

ohranjanjem narave, pravne osnove naravovarstvenih smernic. 

Uvod povzema zakonska določila in druge predpise, ki v svojem obsegu veljajo tudi za 

lokalno skupnost, planerja in za urejanje obravnavanega območja. Na splošni ravni 

(kakršna je tudi raven navedenih predpisov) so predpisi v predlagani rešitvi upoštevani in 

21 21





niso v njihovem nasprotju. Neposredno presojanje predlaganih prostorskih ureditev samo 

na podlagi navedenih predpisov ni možno, ker so prostorski dokumenti tisti akti lokalnih 

skupnosti, s katerimi občine usklajujejo medsebojne interese (torej tudi interese drugih 

področij in interesov v prostoru) po postopku, ki je zakonsko določen. Poleg tega so 

navedeni predpisi splošni in njihova neposredna uporaba pri presojanju konkretnih rešitev 

ni izvedljiva. 

Splošni del naravovarstvenih smernic podaja pregled zavarovanih območij in tistih delov 

narave, ki naj se zavarujejo, pregled delov narave in območij, za katera je predpis za 

pridobitev posebnega statusa že v postopku sprejemanja, ter usmeritve in izhodišča za 

njihovo varstvo. 

V pregledu delov narave zavarovanih z aktom o zavarovanju je v smernicah navedeno 

zavarovanje Martuljške gorske skupine (ev. št. 625): Odlok o zavarovanju smernicam ni 

priložen, torej varstveni režim iz smernic ni razviden. Grafični prikaz je priložen - prikaz v 

merilu 1:5.000 na A3 formatu za območje sotočja Pišnice in Save, natančnost zajema 

grafičnega podatka ni navedena. Prav tako ni razvidno iz kje izhaja grafični prikaz 

območja (ali je sestavni del odloka o zavarovanju ali je grafični prikaz sestavni del 

drugega vira (npr. evidence MOP ali predloga za novo/ponovno zavarovanje?). Torej za 

grafični podatek ni razvidna pravna podlaga in s tem osnova za »upoštevanje« in tudi ne 

za presojanje. 

2. V pregledu delov narave in območij, za katera je predpis za pridobitev posebnega statusa 

že v postopku sprejemanja, Zavod navaja predlagana območja za naravne vrednote: 

Sava Dolinka (ev. št. 268), Martuljška gorska skupina (ev. št. 625), Velika Pišnica (ev. št. 

4476) ter ekološko pomembna območja: Sava Dolinka od Zelencev do Hrušice (ev. št. 

106). Grafični prikaz je priložen, prikaz v merilu 1:5000 na A3 formatu za območje sotočja 

Pišnice in Save, natančnost zajema grafičnega podatka ni navedena. 

Za naravovarstvena območja, ki so priložena smernicam in grafično prikazana na 

topografski karti, ugotavljamo: 

o da jih ne vsebujejo navedbe vira oz. pravne podlage, 

o da prikazi niso izdelani za podrobnost UN (v merilu 1:1.000), temveč na splošnejši 

stopnji podrobnosti (priloženi grafični podatek nima metapodatkovnika iz katerega 

bi bila razvidna natančnost in vrsta podloge na kateri je bil izdelan zajem 

grafičnega podatka, iz načina risbe lahko sklepamo, da je bil zajem podatka 

izdelan v natančnosti 1:25.000 ali v splošnejšem merilu, kar je za podrobnost 

načrtovanja v merilu 1:1.000 neuporabno), 

o da prostorsko določena območja varstva medsebojno niso poenotena (vsebinsko 

sorodna varstva so grafično različno prikazana – medsebojno se razlikujejo, 

čeprav lahko sklepamo, da ni vsebinskih razlogov za razlike). 

Vsled navedenega posredovane podatke ni moč neposredno uporabiti pri presojanju 

predlaganih ureditev niti za neposredno uveljavljanje režimov na tako splošno določenih 

poligonih. 

Poleg tega iz smernic in predlogov zavarovanj izhaja le raven/pomen zavarovanja 

posameznega območja/entitete – npr. naravna vrednota (državnega pomena?). To 

pomeni npr. za predlog naravne vrednote Sava enak režim od Zelencev do Ljubljane ali 

celo dalje. Takšna usmeritev je za obravnavani odsek še vedno splošna, saj medsebojno 

ne vrednoti posameznih delov varstva (npr. odnos/vrednost jelševja pod sotočjem Save 

in Pišnice v odnosu do podobnega jelševja pri Martuljku, Dovjem ali na katerem drugem, 

30 km dolgem odseku Save od sotočja do občinske meje. 

Glede na splošno raven smernic v tem poglavju ugotavljamo, da so smernice upoštevane 

in da predlagane ureditve niso v nasprotju s podanimi smernicami. 

3. Posebni del naravovarstvenih smernic v konkretnih varstvenih usmeritvah za ohranjanje 

naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti navaja v treh točkah naslednje usmeritve: 

22 22





ad 1.) 10 m pas dolvodno od sotočja: smernica je upoštevana; takšen pas je v UN 

upoštevan s 5m odmikom vseh ureditev od struge Pišnice in 15m pas od struge Save, 

ad 2.) vršaj sotočja Pišnice in Save: smernica je absurdna, saj je prav ta prostor 

degradiran zaradi dolgoletnega izlivanja fekalne kanalizacije naselja Kranjska Gora (glej 

PSP za ureditveni načrt in stanje na terenu!), smernico zavračamo in se je ne upošteva, 

ad 3.) površine levega brega Save od sotočja dolvodno: površine niso grafično določene, 

planirani posegi bistveno ne spreminjajo lastnosti naravovarstveno opisanega 

pomembnega območja (op. ni vrednota). 

V zvezi z razpravo o upoštevanju smernic in v nadaljevanju tudi o usklajenosti akta, najprej 

navajamo nekatere ugotovitve, ki so pomembne za razumevanje predlaganih ureditev: 

Stanje v naravi je bistveno drugačno od razmer, kot jih opisuje Zavod in jemlje za izhodiščno 

in vredno. Obstoječ prostor vodotoka je na desnem bregu degradiran, del struge je že 

reguliran (urejan z zavarovanji), na delu se izvaja eksploatacija (glej posebne strokovne 

podlage za UN, URBI, 2004). Stanje v naravi je daleč od vrednega in naravnega stanja, razen 

Save do sotočja s Pišnico. Stanje je dokumentirano v PSP za UN. 

Zavod v smernicah ni grafično prikazal, kateri deli obravnavanega območja so posamezni 

vredni deli narave, tako da je presojanje podanih smernic lahko le splošno. 

Pri načrtovanju prostorskih ureditev golf igrišča so bile usmeritve iz naravovarstvenih smernic 

upoštevane in sicer: 

Zahtevana sanacija deponij gradbenega materiala in odpadkov je izvedljiva s predlaganim 

urejanjem rekreacijskega območja. Torej je usmeritev v aktu upoštevana. 

V smernicah Zavod zahteva presoja vplivov na okolje, ki pa nima zakonske podlage (presoja 

je predpisana za golf igrišče z 18 in več polji). 

Iz razlogov okoljske sanacije je potrebno območje struge in brežin Pišnice in Save urediti. V 

UrN vse ureditve sledijo naravovarstvenim usmeritvam tako, da se čimbolj ohrani pristno 

okolje, kar pa je tudi cilj golf igrišča v naravnem ambientu. 

Ureditev golf igrišča je načrtovana tako, da je podoba vodotoka čim manj spremenjena. 

Zveznost vodnega toka se ne prekinja, ne spreminja se količina pretoka, časovna 

razporeditev voda, smer toka, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote. 

Ocenjujemo, da se z načrtovano ureditvijo lastnosti naravne vrednote bistveno ne 

spreminjajo. 

ad 3.2.1. Obstoj naravne vrednote z načrtovano ureditvijo v začrtanem obsegu ni ogrožen. 

Posegi in dejavnost se bodo izvajali v vplivnem območju naravne vrednote, ker ni drugih 

prostorskih možnosti za izvedbo posega in opravljanje dejavnosti (kar je bilo že ugotovljeno v 

prostorskem planu – plan namenske rabe). 

23 23





POJASNILA K DOPISU ZAVODA RS ZA VARSTVO NARAVE Z DNE 8.5.2000: 

Navedba v predhodnem mnenju ni natančna. Pojasnilo: Leta 2000 je občina spreminjala 

prostorski plan občine Kranjska Gora in določala območja za rekreacijo. Občina Kranjska Gora 

se je legitimno v svojem aktu v skladu z zakoni in v zakonsko predpisanem postopku priprave 

tovrstnega prostorskega akta odločila tako, da je prevladal javni interes, ki je bil drugačen od 

izraženega mnenja ZVN. Zavod za varstvo narave se kot nosilec urejanja v prostoru mora v 

postopkih urejanja prostora soočati tudi z drugimi, prav tako legitimnimi interesi v prostoru. 

O prevladi interesov v prostoru odločajo (sprejemajo dokončne odločitve) politični organi - t.j. 

vlada ali občinski svet, ki sta izvoljena predstavnika ljudstva. Vlada RS je izdala sklep o 

usklajenosti prostorskega plana občine z obveznimi izhodišči državnega prostorskega plana, 

občinski svet pa je prostorski akt potrdil in sprejel. 

POJASNILA K MNENJU ZRSVN 

Zahteva ZVN v tč. 1, da naj se odloku o UN doda poglavje »Ohranjanje narave ......« je 

nomotehnično neustrezna. Povzemanje veljavnih predpisov, torej tudi sprejetih zavarovanj, 

je nomotehnično nepotrebno, saj so ti predpisi sami po sebi izvršljivi in bi to pomenilo dvojno 

urejanje materije na isti in ne na podrobnejši način (»lex specialis derogat legi generali«). 

Evidenca veljavnih zavarovanj je v prilogi UN in na ta način omogoča celovito podajanje 

informacije o pravnih režimih na urejanem območju. Prav tako je v prilogi akta grafični prikaz 

varovanj. 

Zahteva, da se smernice postanejo sestavni del akta je prav tako nomotehnično nepravilna. 

Sestavine ohranjanja narave so vsebinsko upoštevane v prostorski ureditvi, ki jo določa 

ureditveni načrt. Smernice pa so podlaga, da se načrt lahko pripravi za obravnavo in sprejem. 

Občina je pridobila strokovno podlago glede živalskih in rastlinskih vrst ter ocena vplivov na 

okolje, ki jih izdelal Prirodoslovni muzej Slovenije, prof.biol. Janez Gregori. 

Nekdanjih naravnih razmer (Pišnica in Sava s širokimi prodišči) na obravnavanem območju 

danes ni več možno vzpostaviti. 

Vodotok Pišnica in Sava (od sotočja dolvodno) ima takšne lastnosti in je v takšnem stanju, da 

bodo potrebne ureditve vodne struge (zaključki usklajevanja z ARSO, področje voda). 

Obravnavani prostor brez vodnogospodarskih ureditev pomeni tudi ogrožanje naselij in 

potencialno možnost erozije starih odlagališč odpadkov. Z ureditvijo vodne struge bodo 

zagotovljeni primerni pogoji za ustvarjanje sonaravnih razmer, torej razmer ki bodo sorodne 

nekdanjim razmeram. 

Pozitivno mnenje ZRSVN št. 2-III-308/4-O-05/MR je bilo izdano dne 11.7.2005. 

24 24





9. PRILOGA: EVIDENCA OHRANJANJA NARAVE 

Deli narave, zavarovani z aktom o zavarovanju: 

Martuljška gorska skupina (ev. št. 625), Odločba o zavarovanju gorske skupine Martuljek, UL 

LRS št. 18/49. 

Deli narave in območij, za katera je predpis za pridobitev posebnega statusa že v postopku 

sprejemanja: 

• Sava Dolinka (ev. št. 268), 

• Martuljška gorska skupina (ev. št. 625), 

• Velika Pišnica (ev. št. 4476) 

• ekološko pomembna območja: Sava Dolinka od Zelencev do Hrušice (ev. št. 106). 

Navedbe so povzete iz Naravovarstvenih smernic za ureditveni načrt za območje rekreacije 

KG-R7/1,/2, /3, ZRSVN OE Kranj, julij 2003. Grafični prikaz v nadaljevanju. 

Priloga k aktu je tudi grafični prikaz naravovarstvenih smernic A3 1:50.000. 

25 25





10. PRAVNO MNENJE INŠTITUTA ZA JAVNO UPRAVO 

26 26

Odlok o ureditvenem načrtu za območje Urejanja: Kranjska - Občina ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?