Lubadar - Zavod za gozdove Slovenije
Lubadar - Zavod za gozdove Slovenije
Lubadar - Zavod za gozdove Slovenije
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Učinkovito varstvo pred<br />
podlubniki obsega stalen<br />
nadzor gozdov iglavcev,<br />
dosledno izvajanje<br />
gozdnega reda in gozdne<br />
higiene, dosledno izvajanje<br />
preventivnih ukrepov ter<br />
takojšnjo izdelavo odkritih<br />
žarišč podlubnikov<br />
in uničenje <strong>za</strong>lege.<br />
Črvina na podrasti<br />
Podlubniki (Ipidae)<br />
Podlubniki so majhni cilindrični do ovalni hrošči, s prehranjevanjem in razvojnim<br />
krogom ve<strong>za</strong>ni na drevesne in grmovne vrste. Veliki so od 0,5 do 12 mm. V stabilnih<br />
naravnih gozdovih izločajo bolne in oslabele osebke. Kot pove že ime, žive pod<br />
lubjem in v lesu. Razvrstitev podlubnikov v poddružine je <strong>za</strong>snovana na zunanjih,<br />
to je morfoloških znakih. Že ime pove, da večino življenja prežive pod lubjem, torej<br />
v ličju ali lesu. Delimo jih na beljavarje, strženarje in lubadarje.<br />
Najnevarnejša v Sloveniji sta osmerozobi in šesterozobi smrekov lubadar,<br />
ki povzročata daleč največ škod. Ločimo ju po mestu <strong>za</strong>leganja (osmerozobi<br />
na mestih z debelim lubjem, šesterozobi na mestih s tankim lubjem), velikosti (osmerozobi<br />
je dolg okoli 5 mm, šesterozobi okoli 2 mm) in rovnih sistemih (osmerozobi:<br />
eno- do trikrak vzdolžni, šesterozobi: do 6-krak zvezdast).<br />
Znaki napada Rovni sistemi<br />
Zatiranje<br />
Splošno Znaki pomladanskega napada<br />
• Pojavijo se majhne okrogle luknjice<br />
na deblu in vejah, dobro vidne le na<br />
gladkem lubju, drugače skrite pod<br />
luskami lubja. • Pojavi se črvina, ki je<br />
dobro vidna na lubju, na lišajih in mahu,<br />
ki poraščajo deblo, ter na koreninskem<br />
vratu. • Okoli luknjic se nabira smola,<br />
včasih se celo cedi po deblu. • Iglice<br />
spremenijo barvo in odpadajo.<br />
Črvina na deblu<br />
Znaki se pokažejo<br />
kmalu po napadu<br />
• Pojav črvine. • Sprememba<br />
barve krošnje: zelena, zelenkasto siva,<br />
rdečkasto rjava, rdečkasta. • Osip iglic.<br />
• Po osipu iglic lubje odstopi in odpade<br />
z debel.<br />
Znaki napada v poznem poletju<br />
Znaki se pokažejo<br />
šele konec zime<br />
• Pojav črvine. • Lubje odstopi in<br />
odpade z debla, ko je krošnja še zelena,<br />
to je po prvi odmrznitvi. • Krošnja<br />
ostaja zelena preko zime, iglice<br />
spremenijo barvo (modrikasto zeleno<br />
siva) in odpadejo šele spomladi.<br />
Beljavarji (Scolytinae)<br />
Hrošči, veliki od 2 do 6 mm. V Sloveniji živijo le na listavcih. Značilen je prisekan<br />
<strong>za</strong>dek. Materinski rovi se deloma <strong>za</strong>jedajo v beljavo in so enakokraki, večinoma<br />
vzdolžni. Naši najbolj razširjeni vrsti, to sta veliki brestov beljavar (Scolytus scolytus)<br />
in mali brestov beljavar (Scolytus multistriatus), imata ključno vlogo pri razširjanju<br />
glivične bolezni na brestih, holandske bolezni (Ceratocystis ulmi).<br />
Rovni sistemi osmerozobega<br />
smrekovega lubadarja (Ips typographus)<br />
Rovni sistem šesterozobega smrekovega<br />
lubadarja (Pityogenes chalcographus)<br />
Ličarji (Hylesininae)<br />
Pokrovke kril se spuščajo k <strong>za</strong>dku v loku, glava je sklonjena. Žive tako<br />
v iglavcih kot listavcih. Dolbejo enokrake vzdolžne ali eno- in dvokrake prečne<br />
materinske rove. Nekatere vrste opravljajo zrelostno žrtje v strženu mladih<br />
poganjkov, tudi zdravih dreves. Prenašajo glive, ki povzročajo modrenje lesa.<br />
Med najbolj znanimi vrstami sta mali borov strženar (Tomicus minor) in veliki borov<br />
strženar (Tomicus piniperda).<br />
Zatiralni ukrepi<br />
• Takojšen posek in izdelava napadenih dreves ter uničenje <strong>za</strong>lege podlubnikov.<br />
• Takojšnja izdelava napadene in neobeljene oblovine, sečnih ostankov in vej<br />
iglavcev in bresta. • Postavljanje lovnih nastav: dreves, debel, kupov. • Postavljanje<br />
lovnih pasti s feromonskimi vabami.<br />
Zatiralna dela<br />
• Posek napadenih dreves in kleščenje<br />
vej • Lupljenje s podlubniki napadenih<br />
dreves na ponjavo in sežig lubja (uničenje<br />
<strong>za</strong>lege). Upoštevajte požarno varnost!<br />
• Izjemoma škropljenje napadene oblovine<br />
in sečnih ostankov z insekticidom<br />
• Takojšen izvoz neobeljene hlodovine<br />
na skladišče izven gozda, kjer se morajo<br />
gozdni lesni sortimenti obeliti ali predelati<br />
v roku. Prevoz in rok z odločbo dovoli in<br />
določi <strong>Zavod</strong> <strong>za</strong> <strong>gozdove</strong> <strong>Slovenije</strong>.<br />
<strong>Lubadar</strong>ji (Ipinae)<br />
Podolgovati cilindrični hrošči, veliki od 1 do 6 mm. Pokrovke kril so<br />
prisekane in strmo padajo k <strong>za</strong>dku. Glava od zgoraj praviloma komaj<br />
vidna. Najpogostejša predstavnika lubadarjev, s katerima imamo v slovenskih<br />
gozdovih težave in povzročata daleč največje škode, sta knaver ali osmerozobi<br />
smrekov lubadar (Ips typographus) in šesterozobi smrekov lubadar (Pityogenes<br />
chalcographus).
Change language