Lubadar - Zavod za gozdove Slovenije
Lubadar - Zavod za gozdove Slovenije
Lubadar - Zavod za gozdove Slovenije
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Veljavni predpisi<br />
Zakon o gozdovih<br />
— Lesni sortimenti smreke, jelke, bora in bresta, ki jih niso napadli podlubniki<br />
morajo biti obeljeni ali predelani, če so posekani od 1. novembra do 31. marca<br />
najkasneje do 1. maja in če so posekani od 1. aprila do 31. oktobra najkasneje<br />
v 30 dneh po sečnji.<br />
Pravilnik o izvajanju sečnje, ravnanju<br />
s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju<br />
gozdnih lesnih sortimentov<br />
— Sečišče se mora urediti takoj po poseku drevja in spravilu gozdnih lesnih<br />
sortimentov, najpozneje v 2 mesecih po <strong>za</strong>četku sečnje, razen če z drugimi<br />
predpisi ali odločbo <strong>Zavod</strong>a ni določeno drugače.<br />
Pravilnik o dodatnih ukrepih <strong>za</strong> preprečevanje<br />
širjenja in <strong>za</strong> <strong>za</strong>tiranje podlubnikov<br />
— Žarišča lubadarja mora lastnik oz. upravljalec gozda najpozneje v 10-ih dneh<br />
posekati, izdelati lubadarke in pri tem izvesti vse z odločbo <strong>Zavod</strong>a določene<br />
<strong>za</strong>tiralne ukrepe.<br />
<strong>Zavod</strong> <strong>za</strong> <strong>gozdove</strong> <strong>Slovenije</strong> je v primerih, ko lastnik oz. upravljalec<br />
gozda ne izvede del varstva pred podlubniki na način in v rokih,<br />
kot je to določeno z odločbo, dolžan <strong>za</strong>gotoviti izvedbo del na stroške<br />
lastnika, z izvršbo del po drugi osebi.<br />
Večna pot 2, 1001 Ljubljana<br />
T: (01) 470 00 50 • F: (01) 423 53 61 • www.zgs.gov.si<br />
• Izdal in <strong>za</strong>ložil <strong>Zavod</strong> <strong>za</strong> <strong>gozdove</strong> <strong>Slovenije</strong> • Avtor besedila in urednik: Jošt Jakša, Miran<br />
Podlesnik, medmrežje • Fotografije: Jošt Jakša, Milan Race, ZGRS Sežana • Ilustracije<br />
in oblikovanje: Studio Ajd d. o. o., Dobravlje • Tisk: Tiskarna Utrip d. o. o. • Naklada<br />
20.000 izvodov • 2007<br />
<strong>Lubadar</strong><br />
u~inkovito<br />
uni~uje<br />
iglavce<br />
Obvladovanje podlubnikov<br />
• prepoznavanje napada<br />
• preventivna dela<br />
• <strong>za</strong>tiralna dela
Učinkovito varstvo pred<br />
podlubniki obsega stalen<br />
nadzor gozdov iglavcev,<br />
dosledno izvajanje<br />
gozdnega reda in gozdne<br />
higiene, dosledno izvajanje<br />
preventivnih ukrepov ter<br />
takojšnjo izdelavo odkritih<br />
žarišč podlubnikov<br />
in uničenje <strong>za</strong>lege.<br />
Črvina na podrasti<br />
Podlubniki (Ipidae)<br />
Podlubniki so majhni cilindrični do ovalni hrošči, s prehranjevanjem in razvojnim<br />
krogom ve<strong>za</strong>ni na drevesne in grmovne vrste. Veliki so od 0,5 do 12 mm. V stabilnih<br />
naravnih gozdovih izločajo bolne in oslabele osebke. Kot pove že ime, žive pod<br />
lubjem in v lesu. Razvrstitev podlubnikov v poddružine je <strong>za</strong>snovana na zunanjih,<br />
to je morfoloških znakih. Že ime pove, da večino življenja prežive pod lubjem, torej<br />
v ličju ali lesu. Delimo jih na beljavarje, strženarje in lubadarje.<br />
Najnevarnejša v Sloveniji sta osmerozobi in šesterozobi smrekov lubadar,<br />
ki povzročata daleč največ škod. Ločimo ju po mestu <strong>za</strong>leganja (osmerozobi<br />
na mestih z debelim lubjem, šesterozobi na mestih s tankim lubjem), velikosti (osmerozobi<br />
je dolg okoli 5 mm, šesterozobi okoli 2 mm) in rovnih sistemih (osmerozobi:<br />
eno- do trikrak vzdolžni, šesterozobi: do 6-krak zvezdast).<br />
Znaki napada Rovni sistemi<br />
Zatiranje<br />
Splošno Znaki pomladanskega napada<br />
• Pojavijo se majhne okrogle luknjice<br />
na deblu in vejah, dobro vidne le na<br />
gladkem lubju, drugače skrite pod<br />
luskami lubja. • Pojavi se črvina, ki je<br />
dobro vidna na lubju, na lišajih in mahu,<br />
ki poraščajo deblo, ter na koreninskem<br />
vratu. • Okoli luknjic se nabira smola,<br />
včasih se celo cedi po deblu. • Iglice<br />
spremenijo barvo in odpadajo.<br />
Črvina na deblu<br />
Znaki se pokažejo<br />
kmalu po napadu<br />
• Pojav črvine. • Sprememba<br />
barve krošnje: zelena, zelenkasto siva,<br />
rdečkasto rjava, rdečkasta. • Osip iglic.<br />
• Po osipu iglic lubje odstopi in odpade<br />
z debel.<br />
Znaki napada v poznem poletju<br />
Znaki se pokažejo<br />
šele konec zime<br />
• Pojav črvine. • Lubje odstopi in<br />
odpade z debla, ko je krošnja še zelena,<br />
to je po prvi odmrznitvi. • Krošnja<br />
ostaja zelena preko zime, iglice<br />
spremenijo barvo (modrikasto zeleno<br />
siva) in odpadejo šele spomladi.<br />
Beljavarji (Scolytinae)<br />
Hrošči, veliki od 2 do 6 mm. V Sloveniji živijo le na listavcih. Značilen je prisekan<br />
<strong>za</strong>dek. Materinski rovi se deloma <strong>za</strong>jedajo v beljavo in so enakokraki, večinoma<br />
vzdolžni. Naši najbolj razširjeni vrsti, to sta veliki brestov beljavar (Scolytus scolytus)<br />
in mali brestov beljavar (Scolytus multistriatus), imata ključno vlogo pri razširjanju<br />
glivične bolezni na brestih, holandske bolezni (Ceratocystis ulmi).<br />
Rovni sistemi osmerozobega<br />
smrekovega lubadarja (Ips typographus)<br />
Rovni sistem šesterozobega smrekovega<br />
lubadarja (Pityogenes chalcographus)<br />
Ličarji (Hylesininae)<br />
Pokrovke kril se spuščajo k <strong>za</strong>dku v loku, glava je sklonjena. Žive tako<br />
v iglavcih kot listavcih. Dolbejo enokrake vzdolžne ali eno- in dvokrake prečne<br />
materinske rove. Nekatere vrste opravljajo zrelostno žrtje v strženu mladih<br />
poganjkov, tudi zdravih dreves. Prenašajo glive, ki povzročajo modrenje lesa.<br />
Med najbolj znanimi vrstami sta mali borov strženar (Tomicus minor) in veliki borov<br />
strženar (Tomicus piniperda).<br />
Zatiralni ukrepi<br />
• Takojšen posek in izdelava napadenih dreves ter uničenje <strong>za</strong>lege podlubnikov.<br />
• Takojšnja izdelava napadene in neobeljene oblovine, sečnih ostankov in vej<br />
iglavcev in bresta. • Postavljanje lovnih nastav: dreves, debel, kupov. • Postavljanje<br />
lovnih pasti s feromonskimi vabami.<br />
Zatiralna dela<br />
• Posek napadenih dreves in kleščenje<br />
vej • Lupljenje s podlubniki napadenih<br />
dreves na ponjavo in sežig lubja (uničenje<br />
<strong>za</strong>lege). Upoštevajte požarno varnost!<br />
• Izjemoma škropljenje napadene oblovine<br />
in sečnih ostankov z insekticidom<br />
• Takojšen izvoz neobeljene hlodovine<br />
na skladišče izven gozda, kjer se morajo<br />
gozdni lesni sortimenti obeliti ali predelati<br />
v roku. Prevoz in rok z odločbo dovoli in<br />
določi <strong>Zavod</strong> <strong>za</strong> <strong>gozdove</strong> <strong>Slovenije</strong>.<br />
<strong>Lubadar</strong>ji (Ipinae)<br />
Podolgovati cilindrični hrošči, veliki od 1 do 6 mm. Pokrovke kril so<br />
prisekane in strmo padajo k <strong>za</strong>dku. Glava od zgoraj praviloma komaj<br />
vidna. Najpogostejša predstavnika lubadarjev, s katerima imamo v slovenskih<br />
gozdovih težave in povzročata daleč največje škode, sta knaver ali osmerozobi<br />
smrekov lubadar (Ips typographus) in šesterozobi smrekov lubadar (Pityogenes<br />
chalcographus).
Ogroženost <strong>za</strong>radi podlubnikov<br />
Mešanost gozdov<br />
Podlubniki bolj ogrožajo <strong>gozdove</strong> z večjim deležem iglavcev, predvsem v nižinah,<br />
na suhih rastiščih in osončenih legah.<br />
Tolmin<br />
Sežana<br />
Bled<br />
Kranj<br />
Postojna<br />
Ljubljana<br />
Kočevje<br />
Razvojni krog osmerozobega smrekovega lubadarja<br />
Na<strong>za</strong>rje<br />
jajčeca buba ličinka<br />
mlad hrošč hrošč, ki prezimuje hrošč, ki <strong>za</strong>lega<br />
Slovenj<br />
Gradec<br />
Novo mesto<br />
Celje<br />
Brežice<br />
trajanje razvoja podlubnikov<br />
Maribor<br />
Delež iglavcev<br />
(v % od lesne <strong>za</strong>loge)<br />
do 25<br />
25 – 50<br />
50 – 75<br />
75 in več<br />
temperatura<br />
Murska<br />
Sobota<br />
Primernost<br />
mesta na deblu<br />
<strong>za</strong> razvoj novih generacij<br />
podlubnikov<br />
JZ SV<br />
območje brez odloženih jajčec<br />
območje visoke smrtnosti jajčec (temperatura)<br />
območje visoke smrtnosti ličink (temperatura)<br />
območje normalnega razvoja<br />
območje visoke smrtnosti <strong>za</strong>roda (vlaga)<br />
Temperatura vpliva na hitrost razvoja<br />
podlubnikov. Pri višjih temperaturah<br />
je razvoj hitrejši. Pregrevanje povzroča<br />
smrt.
Change language