osmanliski spomenici

ISBN 978-9989-2504-9-1 

m a k e d o n s k o 

k u l t u r n o 

n a s l e d s t v o 

osmanliski 

spomenici

Knigata e objavena so poddr{ka na Italijanskata Kooperacija (Cooperazione Italiana) i Kancelarijata na UNESKO 

vo Venecija - Regionalno biro za nauka i kultura vo Evropa (UNESKO BRESCE). 

Iskaànite stavovi i prezentacijata na materijalot vo ovaa publikacija ne izrazuvaat mislewe na Sekretarijatot 

na UNESKO vo vrska so pravniot status na bilo koja zemja, teritorija, grad ili oblast, za nejzinite vlasti ili 

za razgrani~uvaweto na nejzinata granica ili granici. Avtorot (avtorite) e odgovoren za izborot i prezentacijata 

na faktite sodràni vo ovaa publikacija i tie ne se nu`no onie na UNESKO i ne se obvrzuva~ki za Organizacijata. 

MAKEDONSKO 

KULTURNO 

NASLEDSTVO 

Skopje 2008

OSMANLISKI 

SpOMENIcI 

M A K E D O N S K O K U L T U R N O N A S L E D S T V O

SODR@INA 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

OSMANLISKI 

SpOMENIcI 

M A K E D O N S K O K U L T U R N O N A S L E D S T V O 

Jeni xamija Bitola 10 

Ishak êlebi xamija Bitola 14 

Gazi Hajdar Kadi xamija Bitola 18 

Deboj amam Bitola 22 

Bezisten Bitola 26 

Zandan kule Bitola 30 

Hun}ar xamija Debar 32 

Nov amam Debar 36 

Tatar Sinan beg xamija Kumanovo 38 

Ali pa{ina xamija Ohrid 42 

Tekija Zejnel Abedin pa{a Ohrid 46 

Turbe na Sinan êlebi Ohrid 50 

An prilep 52 

Mustafa pa{a xamija Skopje 54 

Sultan Murat xamija Skopje 60 

Jahja pa{a xamija Skopje 64 

Gazi Isa begova xamija Skopje 68 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Ishak beg (Alaxa) xamija Skopje 72 

Husein [ah xamija s. Saraj - Skopje 76 

Daut pa{in amam Skopje 80 

îfte amam Skopje 84 

Kur{umli an Skopje 88 

Kapan an Skopje 92 

Suli an Skopje 94 

Bezisten Skopje 98 

Kamen most Skopje 100 

Halveti teke Struga 102 

Orta xamija Strumica 104 

[arena (Alaxa) xamija Tetovo 108 

Arabati baba te}e Tetovo 114 

Star turski amam Tetovo 120 

Husameddin pa{a xamija [tip 122 

Bezisten [tip 126

PREDGOVOR 

Vo minatoto na teritorijata na Republika 

Makedonija se vkrstuvale razli~ni kulturi i 

sferi na vlijanija ~ii materijalni svedo{tva 

predizvikuvaat golem interes vo nau~nata 

javnost. Sekoja od niv ostavila svoi belezi kako 

vo materijalnata taka i vo duhovnata kultura na 

makedonskiot narod. No se ~ini, pet vekovnoto 

Osmanlisko prisustvo (kraj na 14 – po~etok na 20 

vek) ostavilo poseben beleg i neizbri{livi tragi 

vo fizionomijata na selata i gradovite, koi vo toj 

period go dostignuvale svojot kulturen i ekonomski 

podem. Toa e period koga za zadovoluvawe na 

potrebite na muslimanskoto naselenie bile gradeni 

golem broj na objekti od profan i sakralen karakter 

kako odraz na vladea~kite ekonomsko politi~ki 

priliki, voedno pretstavuvaj}i izraz na kulturnite 

i umetni~kite stremeì i mo`nosti vo odredeni 

periodi. Gradbata na osmanliski objekti svojot 

podem go dostignuva vo tekot na 15 i 16 vek koga se 

izgradeni golem broj xamii, amami, bezisteni, 

anovi, sarai i drugi objekti koi plenuvaat so svojata 

ubavina i arhitektonska forma. Za brojnosta govori 

podatokot {to go naveduva poznatiot turski patepisec 

Evlija êlebi deka vo 17 vek vo Skopje imalo 120 

mihrabi i 45 xamii a vo Bitola 70 xamii. No golem 

del od niv ne uspeale da gi nadìveat nemirnite 

vremiwa koi ~esto go zafa}ale prostorot na 

Balkanot - pove}eto nastradale od katastrofalnite 

zemjotresi, raznite elementarni nepogodi, a nekoi 

ne uspeale da se vklopat vo novite urbanisti~kite 

planovi. 

Osmanliski spomenici pretstavuva del od 

edicijata “Makedonsko kulturno nasledstvo”, {to 

so finansiska poddr{ka od UNESKO BRESCE e 

publikuvana od strana na Upravata za za{tita na 

kulturnoto nasledstvo. Vo knigata se sodràni 

najzna~ajnite karakteristi~ni spomenici na 

osmanliskata graditelstvo, gradbi koi se odlikuvaat 

so svojata monumentalnost, ~uvstvo za prostor i 

ubavina. Opfateni se sakralni i profani objekti koi 

seu{te opstojuvaat na ovie prostori, i koi so svojot 

umetni~ki izraz gi dolovuvaat dostignuvawata na 

graditelite i zografite od vremeto na nastanuvaweto. 

So ovaa publikacija se obiduvame da go dobliìme 

ovoj vid kulturno nasledstvo do qubitelite na 

arhitekturata i umetnosta bez pretenzii za nau~ni 

tolkuvawa na odredeni nedore~enosti. pri 

selekcijata na spomenicite se vodevme pred se 

od zna~eweto na objektite, nivnata so~uvanost i 

dostapnost na javnosta, kako i va`nosta koja tie ja 

odigrale vo razvojot na osmanliskata arhitektura i 

umetnost. 

m-r Zoran pavlov 

8 osmanliski spomenici 9

ObjEkt: Jeni xamija 

lOkAcIjA: Bitola 

Xamijata Mehmed (Mahmud) Efendi, poznata i kako Jeni 

xamija, spored arhitektonskata koncepcija, rasporedot 

na prostorot i vidlivoto skalesto ka~uvawe na masite 

vo visina, pretstavuva eden od poreprezentativnite 

primeri na zreliot klasi~en stil vo ramkite na 

osmanliskata sakralna arhitektura na ovie prostori. 

Izgradena e vo 1558/59 god. kako ednoprostorna 

potkupolna gradba so istovremeno izgraden trem koj e 

JENI XAMIJA 

dograden i pretvoren vo zatvoren trem, najverojatno vo 

tekot na 19 vek, koga se zgolemuva brojot na vernicite. 

Vakviot tip na prostran dvoen trem kade sekoj travej 

e zasveden so slepa kupola vidliva i od nadvor, 

se javuva kako rezultat na potrebite na gradot. 

Redok na po{irokite prostori vo sosedstvoto, toj 

stana karakteristi~en i prepoznatliv element na 

pogolemite bitolski xamii od tipot na soborni xamii. 

Xamijata e masivna, monumentalna gradba so skoro 

kvadratna osnova, gradena vo opus “cloissone” 

(alternacija na fino obraboteni kameni kvadri i tuli), 

karakteristi~en ne samo za site pogolemi xamii vo 

Bitola izgradeni vo tekot na 16 i 17 vek, tuku i za site 

drugi pogolemi objekti od javen karakter koi pripa|aat 

na osmanliskata arhitektura od istiot period, no i za 

sakralnata hristijanska arhitektura. Toa zna~i deka se 

raboti za tradicionalen na~in na gradewe koristen na 

ovie prostori. 

Spored dostapnite podatoci, xamijata kako verski 

objekt e koristena se do 1943 god., a od 1957 god. do 

denes se koristi kako Umetni~ka galerija. 

Vrednosta na ovoj objekt ne ja ~ini samo visokiot 

procent na izvorna so~uvanost na eksterierot 

i enterierot vo pogled na organizacijata na 

prostorot, tuku i bogatata dekoracija vo enterierot: 

plitkoreljefna dekoracija od arabeski na 


originalniot mermeren mobilijar (mimbar, kjurs), 

ukrasot od stalaktiti na mihrabot i pod trompite; na 

mermernite portali, drvenata vrata na portalot za vlez 

vo molitveniot prostor; potoa kaligrafski ispi{anite 

natpisi na mermerni plo~i nad vlezovite, kako i 

slikanata i fajansnata dekoracija. 

Dekoracijata vo molitveniot prostor se sostoi od 

slikani lozici i raznovidni floralni elementi, 

zraci vo forma na rozeti, pejzaì, slikani levhi so 

kaligrafski ispi{ani suri od Kuranot, ili 

so imiwata, odnosno mudrite izreki na prvite 

halifi i sl. 

Vo slikanata dekoracija vo tremot, koja poteknuva od 

19 vek, se javuvaat sosema drugi motivi: raznovidni 

vazni i ibrici so cve}e, frutieri so ovo{tie, 

zrakasti rozeti, no i slikani stolbovi vo manir na 

iluzionizam, sozdavaj}i pri toa ~uvstvo na golema 

prostranost na tremot. 

Ona po {to se izdvojuva ovaa xamija, ne samo me|u 

bitolskite, tuku i me|u xamiite vo Makedonija, e 

ukrasot od fajans (na minaretot i okolu glavniot 

portal na molitveniot prostor). 

Fajansnata dekoracija na teritorijata na Makedonija 

e retka, ja ima samo na Isak begovoto turbe vo Skopje 

od 1438 god., koja tipolo{ki e ista so dekoracijata od 

minareto na Jeni xamija. Za razlika od toa, fajansot 

okolu portalot na Jeni xamija e unikaten, ne pripa|a 

na takanare~eniot “mozai~en fajans”, kako prethodno 

navedeniot, tuku, vo ovoj slu~aj, fajansnite plo~ki 

imaat pogolema dimenzija, a dekoracijata (preplet 

od floralni ornamenti) e izvedena na niv, a ne 

od niv. pri toa sekoja idna plo~ka ja nadopolnuva 

prethodnata, so {to se postignuva odredena 

kompozicija. 

Ovoj fajans spored svoite osnovni karakteristiki 

i koristenata kombinacija na boi pripa|a na 

takanare~enata “plavo-bela” grupa, karakteristi~na 

za poznatite i mnogu ceneti rabotilnici vo Iznik vo 

period na 16 i 17 vek. 

Ovoj objekt ne pretstavuva samo prepoznatliv 

urbanisti~ki akcent vo ramkite na unikatniot 

urban ansambl - zonata na monumentalni spomenici 

vo Bitola, tuku istovremeno zboruva i za rangot 

na gradot koj vo navedeniot period bil zna~aen 

trgovski, administrativen, zanaet~iski, voen 

i kulturen centar na Rumelija, grad na bogati 

ktitori ~ii zave{tanija moàt da se smetaat za 

ramnopravni so nekoi objekti istovremeno gradeni 

vo prestolninata 

Radmila petkova 

Lit.: K. Tomovski, Xamii vo Bitola, II - 2, Godi{en zbornik na Tehni~kiot 

fakultet, Skopje, 1957; M. Teufik, Kratka istorija na Bitolskiot vilaet…, 

Bitola, 1911, (neobjaven prevod od turski jazik – Istoriski arhiv vo Bitola); 

Fond-Bitolski kadiski sixili (regesti), Istoriski arhiv - Bitola (neobjaven 

prevod). 


ObjEkt: Ishak êlebi xamija 


Xamijata, poznata i kako Ishakie, e izgradena vo 

1506 god. od strana na bitolskiot kadija Ishak 

êlebi, porane{en kadija na Solun (spored edna od 

trite so~uvani vakafnami). 

Ovaa xamija izgradena vo centarot na gradot na 

nekoga{niot Bit pazar, odnosno Stambol ~ar{ija vo 

neposredna blizina na bezistenot, e najgolemata i 

denes aktivna xamija vo Bitola. 

ISHAK ÊLEBI 

XAMIJA 

Taa spored planot i arhitektonskata koncepcija na 

prostorot pretstavuva usovr{en brusanski tip na 

ednoprostorna podkupolna xamija, odnosno pripa|a 

na po~etnite ostvaruvawa na osmanliskiot klasi~en 

stil, ~ij podem po~nal so gradbite na mimar 

Hajredin. 

Ishakie e najgolema po dimenzii bitolska xamija 

~ij trem, poradi zgolemeniot broj na vernici, e 

pro{iren i zatvoren vo 19 vek. Spored funkcijata 

xamijata pripa|a na tipot na “ulu cami” xamii – 

“xamii na petokot”, odnosno glavni soborni xamii vo 

koi se odrùvaat sekojdnevno site pet zadolìtelni 

molitvi. 

Za nejzino normalno funkcionirawe i odrùvawe, 

kako i za odrùvawe na ostanatite objekti 

vo sostavot na svojot vakaf: mekteb, medresa, 

stranopriemnica, biblioteka i sl. ovoj izrazito 

bogat i u~en kadija, gi ostavil prihodite od 105 

du}ani, 4 prostorii, 20 vodenici i edna bav~a, kako 

i 300.000 srebreni dirhemi koi trebalo da se davaat 

so interes od 10%. 

Kako i ostanatite xamii od ovoj tip, i ovaa e gradena 

vo “opus cloissone” (alternacija na kameni kvadri 

i tuli so spojnici od hidrauli~en malter), koj, 

zaedno so prekr{enite lakovi izvedeni od radijalno 

postaveni tuli nad prozorcite, koi gi formiraat 


lunetite, se edinstvenata dekoracija na fasadite. 

Monumentalnosta na objektot, gledano od nadvor, e 

potencirana samo so o~evidnoto naglaseno skalestoto 

ka~uvawe na masite vo visina, kako i so izvonrednata 

harmonijata na proporciite koja e dovedena do 

sovr{enstvo. 

Za razlika od eksterierot, enterierot deluva mnogu 

porasko{no, za {to pridonesuva ne samo bogato 

dekoriraniot originalen mermeren mobilijar, tuku i 

yidnoto slikarstvo, i ednostavnata {tuko dekoracija. 

Ona {to e karakteristi~no za enterierot i postoi 

samo vo ovaa xamija e golemata drvena katna galerija 

– mahvil i donanma-kru`na galerija vo visina na 

tamburot na kupolata. 

Mahvilot, na severo-zapadnata strana na molitveniot 

prostor, koj nad parapetot na ogradata zavr{uva so 

fino oblikuvana mu{arabija e obnoven pri posetata 

na Bitola na sultanot Re{at V vo 1911 god. 

Za razlika od nego donanmata e napravena od strana 

na Francuzite vo 1912 god. za da moàt da se vr{at 

eventualni popravki na najvisokite delovi na 

objektot. 

Stalaktitite vo gornata polovina na mihrabot i onie 

na rebresto izvedenite trompi, kako i perforiranata 

dekoracija vo forma na arabeski na stranite na 

mimberot, potoa poligonalnata fijala na zavr{etokot 

na mimberot, rozetite i rombovite na kjursot, ukrasot 

na la~niot del na portalot i sl. se boeni. 

Slikanata dekoracija e verojatno od ponovo vreme. 

Vo gornite delovi na objektot e mnogu ednostavna i 

svedena na lenti od floralni ornamenti i lozici 

koi go sledat frizot od prekr{eni lakovi izvedeni 

vo {tuko koi, na tipi~no persiski na~in, gi 

povrzuvaat trompite. Triagolnicite koi se formiraat 

pod trompite, kako i onie pome|u lakovite se 

ukraseni so buketri na cve}iwa, pa duri i apstraktni 

ornamenti. 

Frizot na pejzaì vo visina na donanmata e izveden 

e so izrazito sirovi, jaki boi i po kaùvawe go 

rabotele italijanski majstori so sredstva od vojnite 

reparacii, dobieni poradi o{tetuvawata na objektot 

vo tekot na prvata svetska vojna. 

Vo poniskite zoni osven slikanite floralni ukrasi 

i slikanite ramki koi gi sledat site prozorski 

otvori se javuvaat i golem broj na slikani, no i 

aplicirani levhi so kaligrafski ispi{ani suri od 

Kuranot ili imiwata na halifite. Sekako poseben 

kuriozitet e pozlatenata levha na isto~niot yid, 

visoko nad kjursot, poklon od posledniot turski 

sultan Re{ad V. 


Lit.: R. Momidi}, Xamijata Ishak - êlebi vo Bitola, 1, Zbornik na trudovi, 

Bitola, 1979; H. Kale{i, Najstariji vakufski dokumenti u Jugoslaviji na 

arapskom jeziku, pri{tina, 1972; K. Tomovski, Xamii vo Bitola, II - 2, Godi{en 

zbornik na Tehni~kiot fakultet, Skopje, 1957. 


ObjEkt: Gazi Hajdar Kadi xamija 


GAZI HAJDAR KADI 

XAMIJA 

Spored kamenata plo~a so natpis, ispi{an na 

arapski jazik, a koja se nao|a nad samiot vlez, 

xamijata e izgradena vo 969 (1561/62), od strana na 

bitolskiot kadija Hajdar za kogo znaeme samo deka 

poteknuva od semejstvo na osvojuva~ite (poradi 

zborot gazi-osvojuva~ vo sostav na negovoto ime). 

Ovaa xamija, smestena vo nekoga{niot Ov~ki pazar, 

vo neposredna blizina na monumentalniot ~ifte 

amam - Deboj i Starata bitolska ~ar{ija, vsu{nost 

e glavniot objekt vo ramkite na golemiot vakaf na 

bogatiot ktitor. Kako i ostanatite pogolemi xamii 

vo Bitola od ovoj period i ovaa xamija pretstavuva 

ednoprostorna podkupolna gradba so istovremeno 

izgraden otvoren trem-livan koj e edinstveno 

so~uvan kaj ovaa bitolska xamija. Osnovata na 

molitveniot prostor e skoro kvadratna, a kupolata 

koja e visoka 19 m. nosena e od 12-stran tambur, koj 

leì na rebresto obraboteni trompi. 

podelbata na prostorot vo otvoreniot trem-livan na 

tri travei e izvedena so ~etiri mermerni stolba, 

povrzani so prekr{eni lakovi koi gi nosat niskite 

oktogonalni tamburi na malite slepi kupoli 

(vidlivi i od nadvor), so koi e zasveden sekoj travej. 

podot na tremot, kaj bo~nite travei e izdignat, vo 

odnos na podot od centralniot travej. 

Xamijata e masivna gradba, gradena vo kombinacija 

na obraboteni kameni kvadri (malterisana od 

nadvor) i tuli samo vo horizontalni redovi, so 

spojnici od hidrauli~en malter. 

Ako se izzeme izgledot na tremot, kako i dekorativno 

obraboteniot mermeren portal i poligonalnite 

ni{i na nadvore{niot severozapaden yid na 

xamijata, koloristi~kiot efekt postignat so opusot 

na yidarija, i so radijalno postavenite tuli pri 

oblikuvaweto na lakovite nad prozorcite, se 

edinstveniot ukras na eksterierot na objektot. 

Vo enterierot, koj e prostran i monumentalen, 

so~uvan e samo mihrabot - poligonalna ni{a pri 

vrvot ukrasena so stalaktiti, a ostanatiot voobi~aen 

mobilijar ne e so~uvan (objektot e taka zateknat pri 


konzervacijata i restavracijata na istiot vo tekot na 

1960/61 god.). 

Od slikanata dekoracija vo vnatre{nosta postojat 

samo bledi tragi vo gornite zoni, dodeka vo 

poniskite zoni taa e o{tetena ili sosema uni{tena. 

Bojadisanata stilizirana geometriska ornamentika 

ja sre}avame okolu prozorite, arkite i trompite. 

Dekoracijata poteknuva od osmanliskata umetnost 

na 19 vek, so elementi sli~ni na dekorativnata 

umetnost primeneta vo Anadolija. 

Dekorativnata kamena plastika e najzastapena vo 

obrabotkata na mihrabot i trompite, dodeka plitkiot 

reqef e prisuten najmnogu na portalot, kapitelite i 

na mimberot. 

Drvenata rezbana vrata e izvedena vo ba-reqef. Na 

nea doiminira stiliziraniot prikaz na arapskata 

bukva “elif”. 

Ona {to ovaa xamija ja izdvojuva od ostanatite xamii 

od ovoj tip vo Bitola, pa i Makedonija, e unikatniot 

plan kade vo organizacijata na prostorot se javuvaat 

dve minariwa (denes se so~uvani samo nivnite 

postamenti). 

Ovaa monumentalna xamija, iako ne{to pomala 

po dimenzii od ostanatite kupolni xamii vo 

Bitola, spored svoite idealni proporcii, nivnata 

izvonredna harmonija, kako i naglasenoto skalesto 

ka~uvawe na masite vo visina, pretstavuva eden od 

najubavite primeroci na zreliot klasi~en stil na 

osmanliskata sakralna arhitektura. 

Apsolutno sovr{enstvo na proporciite i 

monumentalna ednostavnost na prostorot (enterier 

i eksterier), se onie karakteristiki poradi koi 

golem broj na istraùva~i gi navele na pomisla 

deka se raboti za edna od mnogute objekti izgradeni 

spored proektot na najgolemiot turski arhitekt na 

klasi~niot stil Koxa mimar Sinan. To~no e deka ovoj 

dvorski arhitekt svojot najgolem uspeh go postignal 

proektiraj}i tokmu vakov tip na mali ednoprostorni 

podkupolni xamii, no za àl, imeto na ovaa xamija 

ne postoi vo nitu eden od popisite na objekti koi toj 

gi izgradil, nitu pak poseduvame bilo kakov drug 

relevanten dokaz koj bi go potvrdil vakvoto mislewe. 

Toa ni dava mo`nost da pretpostavime deka ovoj 

objekt, koj e graden za kadija, a ne za dvorski 

velikodostojnik, moèbi e delo na nekoj od negovite 

brojni u~enici i sorabotnici koi proektiraa 

i gradea objekti {irum imperijata, dosledno 

primenuvaj}i gi propoziciite koi toj gi zacrta pri 

gradbata na vakov tip na objekti. 


Lit.: A. Andrejevi}, Islamska monumentalna umetnost XVI veka u Jugoslaviji, 

Beograd, 1984; K. Tomovski, Konzervacija i restauracija Gazi Hajdar kadijine 

xamije u Bitoqu, Zbornik za za{titu spomenika kulture, kw. 13, Jugoslovenski 

institut za za{titu spomenika kulture, Beograd, 1962; K. Tomovski K., Xamii vo 

Bitola, II - 2, Godi{en zbornik na Tehni~kiot fakultet, Skopje, 1957. 


ObjEkt: Deboj amam 


îfte amamot DEBOJ vo Bitola se nao|al vo sostav na 

starata bitolska ~ar{ija, no denes, po uni{tuvaweto na 

golem del od ~ar{ijata, toj se nao|a na samata nejzina 

granica. 

postoeweto na objekti koi vo minatoto bile vo 

neposredna blizina na Debojot, kako {to e Gazi Hajdar 

xamija, urnatata Singur âu{ xamija, potoa anovite na 

poznatiot Ov~i pazar, ostava prostor da smetame deka 

tokmu so nekoi od niv bila formirana urbanisti~ki 

funkcionalna celina: xamija – bawa - an, tipi~na za 

orientalnite gradski sredini, so cel zadovoluvawe 

na higienskite, verskite i potrebite za smestuvawe 

prvenstveno na posetitelite na gradot, no i na mesnoto 

naselenie koe ìveelo vo bliskite maala koi 

DEBOJ AMAM 

grani~ele so ~ar{ijata. 

Vrz osnova na podatocite od turskite izvori, kako i 

konkretno vo Bitolskite kadiski sixili, po~nuvaj}i od 

15 vek, pa se do 1912 god.se javuvaat imiwa na desetina 

amami, ~ii lokacii vo najgolem broj slu~aevi ne se 

poznati. 

Tokmu za toa, ne moè so sigurnost da se kaè koj od 

navedenite amami pokasno go dobil nazivot Deboj - 

skladi{te. Dokolku e toa Eski, vikan i Atik, odnosno 

Star amam ~ij ktitor e gazijata Sunkur âu{ ( del od 

objektite od negovio negoviot vakaf bea vo neposredna 

blizina naspram Debojot), Debojot bi datiral od 15 vek. 

No, imeto na eden dr. ~ifte amam – Alaxa ([aren) amam 

pove}e go privlekuva na{eto vnimanie, pred se poradi 

toa {to vakviot naziv pove}e bi mu odgovaral na amamot 

Deboj, ne samo poradi goleminata i monumentalnosta, 

tuku i poradi negovata bogatata i majstorski izvedena 

dekoracija. Dokolku Alaxa amamot e amamot Deboj negov 

ktitor, spored pi{uvanite izvori e Ekselencijata Ahmed 

pa{a. 

Vakafnama za imotot na ovoj pa{a ne e so~uvana i 

poradi toa moè samo da se pretpostavi deka se raboti 

za eden od pove}eto pa{i so isto ime koi ìveat vo 

tekot na 15-16 vek, ili eventualno za nekoj beglerbeg na 

Rumelija. 

Iako ne postojat precizni podatoci nitu za ktitorot, 


nitu za godinata na izgradbata na ovoj reprezentativen 

objekt, monumentalnosta na gradbata, yidarijata i 

prebogatiot ukras od stalaktiti, {tuko dekoracija 

po yidovite i brojnite yvezdi~ki na kupolite, 

arhitektonskite karakteristiki na objektot sogledani so 

metod na komparacija so to~no datirani amami od krajot 

na 15-16 vek, ukaùvaat deka se raboti za objekt koj 

pripa|a na zlatniot vek na osmanliskata arhitektura. 

Amamot, kako i site monumentalni objekti vo 

navedeniot period e graden vo alternacija na kameni 

kvadri i tuli so spojnici na hidrauli~en malter koj 

e koristen i za malterisuvawe na enterierot, {to e 

sosema opravdano so ogled na funkcijata na objektot i 

mo`nosta od o{tetuvawa predizvikani od vlaga. 

Organizacijata na prostorot vo ovoj dvoen (~ifte) amam, 

e sledna: ènskiot del, koj e pogolem po dimenzii, 

pobogato ukrasen i odvoen so yid od ma{kiot, se 

sostoi od: {adrvan (golema podkupolna prostorija 

so kvadratna forma, so {estostrana lanterna vo 

centarot na kupolata i {adrvan pod nea - nameneta za 

garderoba), potoa kapaluk (nameneta za odmor), mejdan 

(nameneta za masaà) i dve pomali prostorii, levo i 

desno od mejdanot tra{ hani (nameneti za depilacija), 

posle {to sledat prostorii koi pripa|aat na halvetot 

(nameneti za kapewe). 

Ma{kiot del se sostoi samo od: {adrvan (re{en na ist 

na~in kako i kaj ènskiot del), kapaluk i halvet, koi 

se pomali po dimenzija. 

Neophodniot mobilijar - masi za masaà- gubek ta{, 

kurni i sl. ne e so~uvan. 

Denes nedostasuvaat i delovite hazna (rezervoar za 

voda) i }ulhan (loì{te), koi sekoga{ se zaedni~ki 

za dvata dela, koi bea konstatirani vo tekot na 

istraùva~kite raboti vo 1967 god, pri restavracijata 

i konzervacijata na amamot. 

Inaku, zagrevaweto na amamot se obezbeduva{e po 

principot na hipokausti, odnosno so struewe na topol 

vozduh me|u podovite i yidovite. 

Bogatiot ukras na trompite, kako i frizovite od 

floralni i geometriski ornamenti na yidovite e od 

tipot na plitok reljef i e izveden vo {tuko. 

Site prostorii se zasvodeni so: kupoli noseni od 

trompi, poluobli~esti ili ogledalasti svodovi so 

yvezdesti otvori koi ovozmoùvaat osvetluvawe na 

enterierot . 

pred konzervacijata, amamot ima{e pokriv od turski 

keramidi, a denes e od pocinkovan lim {to doprinese 

razigranata petta fasada da dojde do poln izraz. 

Vo 90-tite god. na 20 vek amamot e adaptiran vo 

prodaèn prostor. 

24 osmanliski spomenici 25 


Lit.: R. petkova, Kulturno istoriski spomenici vo Bitola, Bitola, 2004 (del od 

monografija za gradot); K. Tomovski, Amamot Deboj vo Bitola, Zbornik posveten 

na Dim~e Koco, Skopje, 1975.

ObjEkt: Bezisten 


Bezistenot, koj be{e srce na nekoga{nata golema 

Bitolska ~ar{ija od koja denes e so~uvan samo 

centralniot del, e smesten vo centarot na gradot vo 

neposredna blizina na xamiite Jeni i Ishak êlebi, 

kako i na Saat kulata. 

Ovoj monumentalen objekt posebno se istaknuva so 

svoite izraziti istoriski, arhitektonsko-estetski 

i likovni vrednosti i e eden od retko so~uvanite 

bezisteni od ovoj tip vo Makedonija. 

prv pat se spomenuva vo vtorata vakafnama na Ishak 

êlebi ibn Isa (ktitorot na Ishak xamija) zaverena 

vo Bitola vo 1508 god., vo koja legatorot naglasuva 

deka, uvakafenite 300.000 dirhemi vo korist na 

objektite na negoviot vakaf, treba da se davaat so 

BEZISTEN 

lihva od 10% na „…bogatite od za{titeniot grad 

Bitola, koi ìveat vo ku}ata na manufakturistite, 

nare~ena Bezazistan…”. 

Ovoj, na daleku pro~uen bezisten po golemina i 

sigurnost, pretstavuva{e interes za brojni patepisci 

kako venecijanskiot pratenik Lorenco Bernardo 

(1591 god.), potoa Evlija êlebi, koj prestojuval 

vo Bitola vo 1661 god, Johan Han, Ami Bue i drugi 

patepisci koi go posetuvale gradot vo 19 i 20 vek. 

poradi nepostoewe na vakafnama, za izgradbata na 

bezistenot, kako i za negoviot ktitor doznavame od 

eden dokument od 18 vek, koj se odnesuva za vodewe 

na spor me|u muteveliite na dva vakafi, od koj 

proizleguva deka ktitor na bitolskiot bezisten e 

begler-begot na Rumelija, defterdarot i golemiot 

vezir Koxa Daut pa{a Uzun~ar{ili. 

Ovaa vidna li~nost e poznata i kako ktitor na Daut 

pa{iniot amam, darbhanata (kovnica na pari) i anot 

na robovi vo Skopje, potoa na Katlanovskata bawa, 

kako i na brojni dr. objekti vo sostav na negovite 

vakafi vo: Varna, Tatar pazarxik, Jeni [eher, Bursa, 

Istambul, Iznik i drugi gradovi {irum prostranata 

Imperija. 

Imaj}i vo predvid deka ktitorot po~inal na krajot 

na 15 vek proizleguva deka bezistenot vo Bitola e 

izgraden najdocna do toj period. 


Bezistenot e izgraden kako pokrien pazar, prvobitno 

namenet za prodavawe na skapoceni tkaenini i „bez”, 

a pokasno vo tekot na pove}evekovnoto postoewe 

toj ne samo {to ja menuval namenata, tuku i se 

ruiniral, dograduval i obnovuval (so arheolo{kite 

istraùvawa se konstatirani 3 fazi na gradba, ne 

zemaj}i ja vo predvid negovata adaptacijata vo 80-tite 

godini na 20 vek). poslednite golemi intervencii 

se od krajot na 19 vek koga nejverojatno se izvedeni i 

barokno re{enite atiki nad vlezovite. 

Toj e bazilikalno re{ena longitudinalna gradba so 

nepravilna pravoagolna forma, dolga okolu 65 metri, 

so 3 ulici, brojni du}ani i 4 monumentalni mermerni 

vleza so masivni èlezni porti . Vakov raspored 

na prostorot vo Bezistenot, kako i opis na negoviot 

izgled, dava vo svojot patepis od 19 vek Ami Bue, koj 

naveduva deka vo bezistenot ima 3 ulici i 84 du}ani i 

deka istiot „…li~i na vistinska tvrdina so èlezni 

porti i kupoli pokrieni so olovo…”. 

Najstarite delovi na bezistenot se gradeni od 

obraboten i poluobraboten kamen vo kombinacija so 

tuli samo vo hotizontalni redovi. Vo podocne`nite 

periodi se javuva me{ana yidarija, na delovi 

samo tuli, a nekade so tuli i kamen. Svodovite se 

poluobli~esti so zajknuva~ki lakovi (nad ulicite) i 

koritesti, razli~ni po forma (zavisno od prostorot 

koj go zazema odreden du}an) se yidani samo od tuli so 

varov i hidrauli~en malter. 

Enterierot se osvetluva so pravoagolnite prozorci 

postaveni po dolìna na krivinata na svodovite nad 

sekoja od ulicite. 

Se do adaptacijata svodovite bea pokrieni delumno 

so takanare~enite „turski” i „solunski” keramidi, a 

delumno i so lim. Denes se pokrieni so lim i vidlivi 

se na pettata fasada. 

pred adaptacijata ulicite bea obloèni so kaldrma, 

a sekoj du}an ima{e svoi metalni kepenci. Denes 

ovoj objekt e ureden kako sovremen prodaèn prostor 

so brojni du}ani na koi ne postojat pove}e metalni 

kepenci, tuku “yidot” kon vnatre{nite ulici e re{en 

vo kombinacija na staklo so drveni ramki. 



Lit.: R. Momidi}, Bezistenot vo Bitola , Nau~na misla - Bitola 1990, DNU, 

III, Bitola, 1990; D-r. J. Haxi-Vasiqevi}, Grad Bitoq, Beograd ,1911; Fond- 

Bitolski kadiski sixili (regesti), Istoriski arhiv - Bitola (neobjaven prevod).

ObjEkt: Zandan kule 


ZANDAN KULE 

Objektot Zandan kule, spored tipot na koj mu pripa|a, 

e edinstven i eden od retko so~uvanite ne samo vo 

Bitola tuku i vo Makedonija. 

Kulata, izgradena vo 1628/29 god., e privatna 

odbrambena kula prvobitno prisloneta do stanben 

objekt (i denes se vidlivi tragi), vo ramkite na 

golemiot ~iflik na bitolskiot muftija Haxi Mahmud 

efendija. 

Samata kula e tipi~en odbramben objekt za edno 

semejstvo, ~ie postoewe e sosema logi~no ako se zeme 

vo predvid deka be{e izgradena vo prili~no nemirni 

vremiwa, na periferijata na eden golem grad, krstopat 

na mnogu pati{ta . 

Gradena e od grubo obraboten kamen so varov, odnosno 

hidrauli~en malter i finalno obrabotena so 

zaramneti fugi. Ima skoro kvadratna osnova, visina 

od okolu 11 m. i yidovi debeli nad 1 m. Koristeweto 

na tuli se javuva samo na prekr{enite laci nad maliot 

broj mali prozorci i na vlezot, kako i na zap~estiot 

podkroven venec. 

So drveni me|ukatni konstrukcii vnatre{niot 

prostor funkcionalno e podelen na pet nivoa: suteren 

bez nikakvi otvori, osven za ventilacija (namenet 

za ~uvawe na pogolema koli~ina na namirnici), 

prizemje osvetleno so eden mal prozor so dvojni 

èlezni re{etki i drveni kapaci (verojatno ènski 

del vo koj se prigotvuvala hrana - postoi otvoreno 

ogni{te); potoa me|ukat so visina samo od 0,90 m. samo 

so otvori za ventilacija (najverojatno skladi{te za 

municija); kat koj e edinstveno malterisan prostor so 

dva pogolemi prozorci so dvojni èlezni re{etki, 

oxak i 2 odvodni kanali, verojatno sanitaren ~vor 

i mijalnik (namenet za ma{kiot del na familijata) 

i prostor nad katot so pu{karnici (so odbrambena 

namena). 

Komunikacijata vo vnatre{nosta e ovozmoèna so 

tesni drveni skali, dodeka so nadvore{nosta, so ogled 

na toa {to maliot izrazito nizok vlez e na visina od 

okolu 2 m. od nivoto na terenot, najverojatno bila so 

podvi`ni skali. 

Interesno e da se napomene deka sopstvenikot na 

kulata bil poznat i u~en teolog i pisatel na verski 

dela. Toj poseduval golema biblioteka. Knigite se 

~uvale vo kulata se do 1863/4 god. koga bitolskiot 

valija Hiseni pa{a, koristej}i ja svojata funkcija gi 

zel. Od toga{ im se gubi sekakva traga. 

Ovaa kula nekoi stranski avtori ja spomenuvaat i pod 

imeto Kirka baba.Sledej}i gi tie podatoci, doa|ame do 

del koj se grani~i so legenda. Imeno, u~eniot ktitor 

na kulata koj pripa|al na dervi{kiot red nak{ibendi, 

postignuvaj}i potpolno duhovno sovr{enstvo edna no} 

telesno is~eznal ostavaj}i ja dervi{kata nametka 

“ hrka” (so modifikacija na zborot se dobi imeto 

“kirka”). Taa, kako relikvija se ~uvala dolgo vreme 

vo kulata i imala ~udesna mo} za le~ewe na razni 

bolesti. Mestoto vo dvorot na koe is~eznal, do samata 

kula, kade imalo i izvor, se smetalo za negov grob, 

pa naselenieto od site konfesii palelo sve}i, 

po~ituvaj}i go kako kultno mesto . 

Mestoto be{e ogradeno dolgo vreme i po izgradbata 

na osnovnoto u~ili{te vo 40-tite god. na 20 vek. 

Morame da naglasime deka kulata imeto zandan 

kula ne go dobila poradi toa {to bila koristena 

kako zandana, odnosno zatvor vo tursko vreme, zatoa 

{to nemalo mo`nost da bide toa bidej}i, spored 

katastarskite podatoci, se do 1932/3 god., istata 

be{e privaten objekt, a potoa imotot, t.e ostatokot od 

~ifligot mu bil prodaden na U~ili{niot odbor za 

izgradba na u~ili{te. 

Do pronao|awe na relevantni podatoci moème samo 

da pretpostavime deka kulata imeto go dobila ili 

poradi takanare~enata “Zindanxi”, odnosno “Temna 

xamija” vo nejzina neposredna blizina (stotina 

metri oddale~ena od kulata), ili pak poradi toa {to 

i vo nejzinata vnatre{nost e temno. 


Lit.: T. \or|evi}, Na{ narodni ìvot, 3, Beograd, 1984; arh. D. Dimitrovski, 

Kulturno istoriski spomenik “Zandan kule”- Bitola, (Elaborat), 

Dokumentacionen centar na NU Zavod za za{tita na spomenicite na kulturata i 

Muzej – Bitola- neobjaven materijal; M. Teufik, Kratka istorija na Bitolskiot 

vilaet…, Bitola, 1911 (Istoriski arhiv-Bitola-neobjaven prevod). 


ObjEkt: Hun}ar xamija 

lOkAcIjA: Debar 

Spored natpisot koj e postaven nad vlezot vo xamijata, 

ispi{an so nepravilno sulus pismo vo pet reda, 

doznavame za godinata na gradba (H.872/M.1467-68), 

no i godinata na radikalnata obnova na xamijata 

H.1357/M.1941 ({to verojatno e gre{ka zatoa {to 

godinata H.1357 odgovara na M.1938-39 godina). 

Hun}ar xamija e izgradena kako zadu`bina na Fatih 

Sultan Mehmed Han (1451-1481). Taa e smestena vo 

HUN]AR XAMIJA 

prostran dvor so brojni postari grobovi so nadgrobni 

ni{ani so bogata dekorativna obrabotka. pretstavuva 

gradba so pravoagolna osnova so dimenzii 12.70 h 9.38 

m. pokriena so krov na ~etiri vodi. Kako ostatok od 

avtenti~nata gradba e harimot – molitveniot prostor, 

kade starite yidovi i formite na prozorite ja imaat 

za~uvano svojata originalna forma i postavenost. Vo 

vnatre{nosta se nao|a mihrabot – ni{a so skromna 

stalaktitna dekoracija. Minbarot i mahvilot se 

podocna dogradeni. Drveniot tavan e verojatno 

obnoven pri popravkite vo 1941 godina. 

Tremot, koj se nao|a na severozapadnata strana, e 

dodaden so podocne`nite intervencii i obnovi na 

objektot. So istraùvawa e definirano deka tremot, 

nosen na deset kru`ni stolbovi, e zatvoren verojatno 

pri popravkite na xamijata pred Vtorata svetska 

vojna, odnosno pome|u stolbovite se postaveni devet 

prozorski otvori i celiot trem e prekrien so istiot 

krov na xamijata. 

Vitkoto minare koe e smesteno na jugo-zapadnata 

strana od xamijata postaveno na kvadratno postoqe 

dominira so svojata visina i go potencira 

vertikalniot akcent na xamijata. Teloto na minareto 

e poligonalno koe preku stalaktitna dekoracija 

preminuva vo {erefeto. 

Xamijata iako e so skromni arhitektonski i 


dekorativni elementi, taa e odraz na lokalnoto 

graditelstvo od vtorata polovina na 15 vek kade 

dominiraat ~isti i precizni formi. 

Vo dvorot na Fatih Sultan Mehmed xamija se nao|a i 

turbeto na [aban baba. Turbeto e od tipot na otvoreni 

turbiwa so osmoagolna osnova. poligonalni stolbovi 

koi go formiraat turbeto se me|usebno povrzani 

so zasvedeni laci. Turbeto e gradeno od dobro 

obraboteni kameni kvadri {to govori za zna~eweto 

koe toa go ima odnosno zna~eweto na li~nostite koi 

se vo nego pograbani. Vo turbeto se smesteni dva 

groba. Od natpisot na edniot od niv doznavame deka 

mu pripa|a na [aban baba, no ne i podatok koga toa 

e podignato. No, spored stilskite karakteristiki so 

golema verojatnost moème da konstatirame deka toa 

e podignato kon krajot na 18 ili vo po~etokot na 19 

vek, vreme koga e podignato turbeto na Kaplan pa{a 

vo Tirana (Albanija) koe gi poseduva istite stilskoarhitektonski 

karakteristiki. postoeweto na turbeto 

kako i na~inot na gradeweto na minareto ukaùvaat 

na mo`no postoewe na postar kulten objekt na ova 

mesto. 


Zoran pavlov 

Lit.: M. Z. İbrahimgil, Balkanlar’daki Fatih Sultan Mehmed Camileri, Balkanla’da 

Islâm Medeniyeti II. Milletlerarası Sempozyumu Tebliğleri, Tiran, Arnavutluk 

(4-7-Aralık 2003), İstanbul 2006, 513-530; E.H. Ayverdi, Avrupa’da Osmanlı Mimari 

Eserleri, Yugoslavya, III, c.3, İstanbul, 2000, s. 29.

ObjEkt: Nov amam 

lOkAcIjA: Debar 

NOV AMAM 

Za nastanuvaweto na Noviot amam vo Debar nema 

sigurni pi{ani podatoci. Se nao|a vo centralnoto 

gradsko podra~je na Debar, vo neposredna blizina 

na ~ar{ijata. Na ju`nata strana na amamot se 

prilepeni niza du}ani {to e vo kontekst na negovata 

lokacija - neposredno blisku do gradskata ~ar{ija. 

Spored stilskite osobenosti na amamot, prisustvoto 

na barokite elementi vo kamenata dekoracija no 

i negovata koncipiranost, toj se datira vo prvata 

polovina na 18 vek, dodeka {adrvan salata, koja 

be{e sostaven del od amamot, spored primenetiot 

gradeèn materijal i na~inot na yidawe evidentno 

e deka bila izgradena vo 19 vek. Vo tamburot na 

kupolata vo {adrvan salata bea zapi{ani godinite 

1887 i 1907 {to verojatno pretstavuvaat godini na 

nekoja popravka ili dekorirawe na objektot. 

Koncepciski i funkcionalno amamot pripa|a na 

razvieniot tip amami. îstata i jasna prostorna i 

funkcionalna organizacija na amamot, prisustvoto 

na sprat so galerija i tambur vo {adrvan salata, kako 

i primenetiot na~in na gradba se karakteristiki 

koi zboruvaat za iskustvoto na gradewe i gi 

formiraat i potenciraat vrednostite na ovoj amam. 

Toj e edinstveniot koj gi sodrì site neophodni 

funkcionalni komponenti. Od {adrvan salata 

se vleguva vo ostanatite prostorii od amamot – 

kapalukot - soblekuvalna odnosno ~ekalna vo 

zimskiot period, halvet – centralnoto mesto za 

kapewe koe e pokrieno so kupola i vo koja se 

nao|aat ~etiri pomali halveti, a na krajniot del 

od isto~nata strana e smesten rezervoarot za voda 

– hazna i ogni{teto - }ulhan. pokraj ostanatoto, 

negovata unikatnost se sostoi i vo dobro so~uvaniot 

“|obek ta{” (kamena ili mermerna izdignata klupa, 

smestena vo sredinata na amamot), smesten vo 

halvetot, a koj voedno pretstavuval i mesto za odmor. 

pokraj arhitektonskoto zna~ewe, posebno obele`je na 

amamot mu dava i primenetata dekorativna obrabotka 

na kamenata plastika koja e vo kombinacija na 

geometriski formi, osobeno vidliva vo obrabotka na 

kurnite (lavaboa) i fontanata ({adrvan). Slikanata 

dekoracija be{e prisutna vo svodot na tamburot so 

bogato koloritni floralni i geometriski motivi. 

Noviot amam vo Debar e edinstveniot amam vo 

Makedonija koj najdolgo ja zadràl svojata funkcija, 

odnosno toj bil vo funkcija do 1992 godina. Denes 

amamot se koristi kako umetni~ka galerija. 

Zoran pavlov 

Lit.: J. Trifunovski, Debar, antropografski ispituvawa, Glasnik etnografskog 

instituta Srpske Akademije Nauka, kw. II-III (1953-54), Beograd 1957; E. H. Ayverdi, 

Avrupa´da Osmanli Mimâri eserleri, Yugoslavya, III, Cild, 3. Kitab, Istanbul 1981. 


ObjEkt: Tatar Sinan beg xamija 

lOkAcIjA: Kumanovo 

Tatar Sinan begovata xamija se nao|a vo blizina 

na centarot na Kumanovo. Izgradena e vo periodot 

pome|u 1520 - 1530 godina (spored nekoi podatoci 

1532 godina) kako zadu`bina na Tatar Sinan 

beg, za kogo zasega ne raspolagame so pocelosni 

informacii. 

prvoto spomenuvawe na xamijata e vo 1550 godina 

koga “...seloto dobilo golem muslimanski hram, koj 

TATAR SINAN BEG 

XAMIJA 

imal svoj imam, dva muezini i eden prislu`nik - 

kaim.” poznatiot patepisec Evlija êlebija, koj vo 

1660 godina pominuval niz Kumanovo, zabeleàl: 

“... toa e kaza vo rangot na kazi od sto i pedeset ak~i. 

Mestoto e ukraseno so mnogu reki i iskiteno so 

{estotini so keramidi pokrieni ku}i. 

Xamijata {to se nao|a vo ~ar{ijata e ubava. Tuka 

ima tekija, medresa, an, amam, dovolen broj du}ani 

i vodenici...”. Vo natpisot na edna nadgrobna plo~a 

vo dvorot na xamijata stoi deka 1659/60 godina Haxi 

Osman Sulejman bil prv mutevelija na ovaa xamija. 

Xamijata pretstavuva ednokupolna gradba so trem 

na severnata strana, {to pretstavuva osnovna 

arhitektonska karakteristika na ranoosmanliskata 

xamija i eden od najmnogubrojnite tipovi na xamii 

vo 16 vek na Balkanot. preminot od molitveniot 

del kon kupolata e re{en so pomo{ na t.n. friz na 

turski triagolnici, dosta interesno i retko preodno 

re{enie pod kupola, koe i so pojavata na neobi~no 

visokiot tambur na kupolata na xamijata (koj kako 

i kaj sredi{nata kupola nad tremot e kruèn i od 

vnatre i od nadvor), ja svrstuvaat xamijata me|u 

najinteresnite a voedno i edinstven primer so vakvo 

arhitektonsko re{enie vo Makedonija od 16 vek. 

Vo vnatre{nosta na xamijata se smesteni 

voobi~aenite elementi prisutni vo molitveniot 


prostor – mihrab, minbar i mahvil koi se odlikuvaat 

so ednostavnost na formite. 

Edinstvenosta na xamijata e prisutna i vo 

dekorativnata obrabotka vo plitok reqef na 

natprozornicite od vtorata zona na prozori od 

nadvor, no i vo obrabotkata na nadvratnikot nad 

glavniot vlez vo molitveniot prostor i {erefeto, {to 

govori za precizna majstorska raka i va`nosta koja 

bila dadena pri gradbata na ovoj objekt. Floralnite i 

geometriskite ornamenti upotrebeni za dekorirawe 

na natprozornicite od gornata zona na prozorite, 

so svoite stilski karakteristiki vo golema mera 

potsetuvaat na dekorativnite elementi od crkvata Sv. 

\or|i vo Mlado Nagori~ane, {to upatuva na mo`nosta 

deka se raboteni od lokalni majstori. 

celata xamija (isklu~uvaj}i gi nejzinite podocne`ni 

dogradbi) e gradena od dobro obraboteni kameni 

kvadri od òlto-kafen kamen od reonot na 

@egligovo, i na na~in retko primenuvan pri 

gradeweto na ovoj vid objekti vo Makedonija. 

Minareto koe mu dava vertikalen akcent na objektot 

e smesteno na zapadnata strana od xamijata. Toa ne e 

mnogu visoko, postaveno na ~etiriagolen postament 

koj prodolùva vo poligonalno telo i se odlikuva 

so elegantno izvedena stalaktitna dekoracija pod 

{erefeto. 

Vo dvorot, zapadno od xamijata, se nao|a nekropola so 

pogolem broj na ni{ani. 

Xamijata, vo zavisnost od potrebite, pove}epati e 

renovirana i pro{irena so {to e naru{en nejziniot 

prvobiten izgled. 


Zoran pavlov 

Lit.: A. Andrejevi}, Islamska monumentalna umetnost 16 veka u Jugoslaviji 

(kupolne xamije), Beograd 1984, 48; E. H. Ayverdi, Avrupa’da Osmanlı Mimari 

Eserleri - Yugoslavya, III. Cild, 3.Kitab, İstanbul 1981, 86; Z. pavlov, Xamijata Tatar 

Sinan Beg vo Kumanovo, El-Hilal mart-april, 1996 god., 6; M. Kiel, Somme Littleknown 

Monuments of Ottoman Turkish Architecture in the Macedonia Province: Stip, 

Kumanovo, Prilep, Strumitsa, Güney-Doğu Avrupa Araştırmaları Dergisi 6-7, İstanbul 

1978, 153-178.

ObjEkt: Ali pa{a xamija 

lOkAcIjA: Ohrid 

Ali pa{a xamija e smestena vo starata ohridska 

~ar{ija. Za godinata na nejzinata izgradba i za 

nejziniot ktitor nemame podatoci. Spored edna 

vakufnama koja datira od 1491 godina i vo koja se 

spomenuvaat saraj i vakafi koi mu pripa|aat na Ali 

pa{a moème da zaklu~ime deka imalo i xamija 

koja go nosela negovoto ime. Spored arhitektonskite 

karakteristiki i ednostavnosta na formite moème so 

sigurnost da pretpostavime deka xamijata e podignata 

kon krajot na 15 ili po~etokot na 16 vek. Vo sostavot na 

xamijata vo 1823 godina bila podignata i medresa koja 

denes ne postoi. 

Osnovata na Ali pa{ina xamija e vo forma na 

kvadrat so dimenzii 15 h 15 m. nad koja se izdiga 

ALI pA[INA 

XAMIJA 

osmoagolen tambur a nad nego, nevoobi~aeno, u{te 

eden dvanaesetostran tambur zasveden so plitka 

kupola. preodnoto re{enie vo vnatre{nosta na 

xamijata e re{eno so pomo{ na trompi. Site strani 

od harimot neprekidno vodat kon edinstvenata to~ka 

na kubeto {to ja simbolizira edinstvenosta na Allah 

x.{. potisnatiot krov na kupolta, dosta tesnite otvori 

na prozorite se karakteristika na lokalnata gradba 

{to govori deka nejziniot neimar e verojatno od 

Ohrid. prvobitniot trem ne e so~uvan no sledej}i gi 

analogiite so sli~ni objekti vo ovoj period moè da 

se pretpostavi deka bil od tipot na otvoren trm so tri 

mali kupoli (verojatno sli~en na dene{niot). 

Vnatre{nosta na xamijata se odlikuva so edinstvo na 

prostorot, ednostavnost na formite i dominacija na 

volumenot. Mihrabot, smesten na jugoisto~niot yid e so 

ednstavna forma – vdlaben vo yidot, bez dekorativni 

elementi i vramen vo plitko profilirana ramka. 

Minberot e izraboten od kamen i na nego se pojavuvat 

edinstvenite dekorativni elementi vo celiot 

vnatre{en prostor. Na gorniot del od minbarot 

izvedeni se vo plitok reqef rozeti i motivot na 

~empres (kiparis), koj vsu{nost pretstavuva stara i 

univerzalna slika so pogrebna simbolika, i istiot 

moè da se smeta za tipi~en motiv od narodniot 

folklor od krajot na 18 i po~etokot na 19 vek. 


po celata dolìna na jugozapadnata strana e smesten 

mahvilot koj na svoj na~in go smiruva volumenot vo 

vnatre{nosta. 

Ostatocite od minareto se nao|aat do ju`nata strana 

od xamijata. Toa e urnato vo 1912 godina i do denes 

ne e obnoveno. Spored dimenziite na negovata osnova 

stanuva zbor za minare koe so svojata viso~ina i 

elegantnsot dominiralo vo ovoj del od ohridskata 

~ar{ija. Gradeno e od tula i vo nego se vleguvalo i od 

tremot no i od mahvilot vo xamijata. 

Ona {to e osobeno interesno e podatokot za postoewe 

na u{te edno minare vo zapadniot del od xamijata. 

Na ovoj podatok naveduva vo svojot “patepis” Evlija 

êlebi koj prenesuva deka vo Ohrid postoela xamija so 

dve minariwa. Xamijata prvobitno imala edno minare 

a podocna Sultanot Bajazid II (1481-1512) naredil da 

se podigne u{te edno. Mo`noto postoewe na u{te edno 

minare go potvrduvaat i tragite od postoewe na vlez 

na toj del od xamijat. I samite ohri|ani prenesuvaat 

deka vo Ohrid postoela xamija so dve minariwa. 

Dokolku ova se prifati, vo toj slu~aj Ali pa{a xamija 

e edna od retkite xamii so dve minariwa podignati na 

Balkanot. 

Ali pa{inata xamija e gradena od kamen i pe~ena 

cigla i e me|u prvite xamii koja e izgradena vo 

Makedonija. celiot harim na xamijata nema nikakvi 

formi koi bi ja naru{ile negovata celina., dokolku se 

prifati na{ata pretpostavka, e edna od retkite xamii 

so dve minariwa na Balkanot. 


Zoran pavlov 

Lit.: M. Ibrahimi, Ali pa{ina xamija vo Ohrid, El-Hilal noemvri-dekemvri 

1987 god., 12; E. H. Ayverdi, Osmanli Mimari Eserleri, Yugoslavya, III. Cild, 3. kitab, 

Istanbul 1981, 136.

ObjEkt: Tekija Zejnel Abedin pa{a 


TEKIJA 

ZEJNEL ABEDIN pA[A 

Ova zna~ajno te}e koe pripa|a na halvetskiot red 

dervi{i e smesteno vo neposredna blizina na stariot 

~inar vo Ohrid. 

Spored zapisot koj se ~uva vo ohridskoto te}e kade 

doa|a pirot Hajati, tie izleguvaat kako {ejhovi vo 

1766 godina. po zemaweto na hiqafet od sereskiot 

karaba{iski {ejh Jusein, {ejh Mehmed Hajati se 

upatil kon Ohrid, kade po izvesno vreme so ferman na 

Sultanot go osnova te}eto i dervi{kiot red Halveti. 

Te}eto pretstavuva kompleks sostaven od pove}e 

objekti razli~ni po svojata namena i zna~ewe, no 

so podednakvo va`na uloga vo socijalniot ìvot i 

potrebite na vernicite. 

Te}e xamijata e verojatno podignata kon krajot na 16 

vek kako zadu`bina na Zejnel Abidin pa{a. Vo nea se 

nao|aat site prostorii neophodni za izvr{uvawe na 

verskite obredi: semahane, kafe oxak, prostorija za 

molewe, gostinska soba. Minareto, koe e zapazeno vo 

celata svoja viso~ina, poteknuva od 17 vek. 

Turbeto koe se nao|a vedna{ do vlezot vo kompleksot 

e gradeno vo dve fazi. Turbeto vo koe e pogreban 

Hajati Baba i u{te drugi tri groba e podignato vo 18 

vek. Istoto e obnoveno vo tekot na 19 vek od strana 

na {ejhot Zekirij vo ampir stil. Vo ovoj obnoven 

pravoagolen del se smesteni grobovite na devet {ejha 

od te}eto. 

[adrvanot prestavuva poligonalna gradba prilepena 

do zapadnata strana od turbeto. Toj ja imal funkcijata 

za zemawe abdest pred molitva no i na mesto za 

relaksacija i razgovori na dervi{ite. 

Kompleksot na te}eto e nadopolnet so semejnata 

ku}a na {ejhot (faksimilski obnovena kon krajot na 

20 vek) koja so svoite ambientalno arhitektonski 

i umetni~ki vrednosti (rezbani tavanici, stari 

predmeti, biblioteka so retki knigi...) e neodvoiv del 

od duhovniot i verskiot ìvot na te}eto. 

Vo kompleksot na te}eto se i dve grupi na grobi{ta – 

ednite vedna{ do xamijata i vtorite koi pripa|aat na 

semejstvoto na {ejhot i kade se pogrebani ~lenovi na 

semejstvoto, prislu`nici i dariteli na te}eto. 


Dene{niot izgled te}eto go dobiva vo tekot na 19 vek, 

{to go potvrduva prisustvoto na elementi od ampir 

stilot. 

Za vreme na svojot ìvot Mehmet Hajati dava hiqafet 

na golem broj {ejhovi vo Makedonija i Albanija, 

kako rezultat na {to se otvara edno te}e i vo Struga. 

Ohridskoto te}e e asitane – centar, na koj mu bile 

podredeni bratskite tekii vo Struga, Ki~evo i [tip. 


Zoran pavlov 

Lit.: G. palikru{eva, Dervi{ki red Halveti vo Makedonija, Zbornik na 

[tipskiot naroden muzej I, [tip 1958/59, 105-119; E. H. Ayverdi, Avrupa’da 

Osmanlı Mimari Eserleri - Yugoslavya, III. Cild, 3.Kitab, İstanbul 1981, 142-144.

ObjEkt: Turbe na Sinan êlebi 


TURBE NA 

SINAN ÊLEBI 

Na plao{nik, vo neposredna blizina na crkvata 

Sv.Kliment, se nao|a turbeto vo koe e pogreban Sinan 

êlebi. Turbeto vo svojata arhitektonska forma e dosta 

slobodno re{eno, so razviena forma koja e diktirana so 

dvata groba {to se nao|aat vo nego. Vo osnova toa e vo forma 

na bukvata “L”, od tipot na otvoreni turbiwa, osloneto 

na kvadratni stolbovi na sekoj od aglite. Leviot del od 

turbeto e pomal i tuka e pogreban Hasan Baba a drugiot grob 

e verojatno na bratot na Sinan êlebi ili moèbi negoviot 

sin. Spored nekoi podatoci vo grobot e pogrebano deteto 

na Ana Ta{ula, hristijanka, èna na Xeladin beg koja go 

zadavila svoeto dete da ne ja primi muslimanskata vera. Vo 

prostorno pogolemiot izdolèn prostor e smesten grobot 

na Sinan pa{a so isklesan nadgroben kamen so natpis. 

Spored natpisot na arapski jazik, nad koj se nao|a ukras 

od stiliziran list, Sinan êlebi umrel na 19 april 1493 

godina. Denes, ovaa nadgrobna plo~a se ~uva vo Zavodot 

i Muzej vo Ohrid. Turbeto koe e edinstveno od ovoj tip vo 

Makedonija so svoeto arhitektonsko re{enie ovozmoùva 

negovo izvonredno povrzuvawe so okolniot pejza`. Toa 

pretstavuva kultno mesto na muslimanite i osobeno e 

poseteno na 6-ti maj (verski praznik H’d’rlez - \ur|ovden). 

Zoran pavlov 

Lit.: K. Tomovski, pregled na pozna~ajnite turbiwa vo Makedonija, Godi{en 

Zbornik na Tehni~ki Fakultet, III-3, Skopje 1957/58. 


ObjEkt: AN 

lOkAcIjA: prilep 

AN 

Vo centarot na gradot so~uvani se ostatoci od objekt so 

golemi dimenzii. Stanuva zbor za an, koj za prv pat se 

spomenuva vo “patopisot” na Evlija êlebi od 1660/68 

godina. êlebi opi{uvaj}i go prilep kako grad so 

deset maala i iljada ìteli, spomenuva deka pokraj 

pove}eto mezxidi i xamiite na Alaj beg i Arslan 

pa{a, postoele i 200 du}ani, amam, an, medresi i 

tekii. Shulze-Jena vo 1927 godina spomenuva postoewe 

na golem an poznat kako Kur{umli an. Ona {to denes 

e so~uvano e isto~niot yid od monumentalnata 

pravoagolna gradba, gradena od delumno delkan kamen 

i varov malter. Na nego se vidlivi ostatoci od 11 

mermerni, dekorativno obraboteni otvori vo forma na 

rozeti {to govori za zna~eweto koe go imal ovoj objekt. 

No sepak, za negoviot graditel, odnosno donator, 

kako i za godinata na negovoto podigawe nemame 

to~ni podatoci, no moème da prepostavime deka toj 

e sekako podignat najdocna vo prvata polovina na 17 

vek. Natpisot koj se nao|al nad vleznata vrata denes 

ne postoi, a podatocite za negovata sodrìna ni gi 

prenesuva Evlija êlebi: “Koga Hevai go zapra{a 

svetiot duh eden letopisec mu go re~e slednoto: 

gradbata neka bide poluzatvorena.” Denes, ostatocite 

od ovoj an pretstavuvaat zna~ajno svedo{tvo za 

osmanliskoto graditelstvo vo prilep. 

Zoran pavlov 

Lit.: Ayverdi Ekrem H., Osmanli Mimari Eserleri, Yugoslavya, III. Cild, 3. kitab, 

Istanbul 1981, 152; E. Čelebija, Putopis (Odlomci o Jugoslovenskim zemljama), 

Svjetlost – Sarajevo 1957, 56; A. Matkovski, Makedonija vo delata na stranskite 

patepisci, T. 1-4, Skopje 1992, 423. 


ObjEkt: Mustafa pa{a xamija 

lOkAcIjA: Skopje 

Mustafa pa{a xamija se nao|a vo blizina na 

skopskoto kale. Od natpisot koj se nao|a nad vleznata 

vrata doznavame deka xamijata bila podignata vo H. 

898/M.1492 god. od Mustafa pa{a (sin na Abdulah), 

vezir i edna od visokite li~nosti na Osmnliskata 

dràva vo vremeto na Sultanite Bajazit II (1481-1512) 

i Selim I (1512-1520). podigaweto na gradbata e 

potvrdeno i so vakufnamata na nejziniot legator 

MUSTAFA pA[A 

XAMIJA 

legalizirana vo H.920/M.1514-15 godina. Taa 

nesomneno e edna od najubavite islamski sakralni 

gradbi na Balkanot. 

Dominantnata polo`ba koja ja ima xamijata so 

svojata postavenost kako i nejzinata monumentalnost 

ovozmoùvaat taa da bide vidliva skoro od site 

strani na gradot. 

Od kompleksot na xamijata, vo ~ij sostav imalo 

karavansaraj, medresa, imaret, mekteb i turbe, do 

denes se so~uvani samo xamijata, turbeto i kameniot 

sarkofag na Umi, edna od }erkite na Mustafa pa{a. 

So svoite strogi i mirni proporcii, so golemata 

kupola i vitkoto minare, tremot koj se nao|a na 

severnata strana od xamijata i ja zafa}a celata 

nejzina {iro~ina i nosen od ~etiri mermerni 

stolba so tri prekr{eni laci i prekrien so tri 

mali kupoli, Mustafa pa{a xamija gi istaknuva 

site vrednosti na monumentalnite objekti nastanati 

vo raniot period na osmanliskoto graditelstvo vo 

Makedonija. Taa e tipi~en primer na osmanliska 

ednokupolna gradba, so jasno izrazena èlba za 

golem prostor vo koj po~nuva blago da se naglasuva 

tektonskoto ras~lenuvawe gi odrazuva osnovnite 

karakteristiki na ovoj objekt. 

Osobeno reprezentativen del na vleznata 

fasada pretstavuva portalot. Toj e vramen vo 


ogato profilirana pravoagolna ramka ~ij vrv 

e ukrasen so venec od naizmani~no postaveni 

trolisni motivi. celiot portal se odlikuva so 

svojata monumentalnost i prestavuva odraz na 

umetni~kiot dostrel vo obrabotkata na mermerot. 

Vleznata vrata ja so~inuvaat dve drveni krila so 

ednostavna dekoracija rabotena vo plitok reqef. 

po vertikalnata oska sekoe od krilata ima po tri, 

razli~ni po golemina poliwa, me|usebno razdeleni 

so metalni nitni. Na najgornite poliwa reqefno se 

ispi{ani tekstovi od Kuranot, dodeka na ostanatite 

delovi od drvenite krila so golema preciznost se 

isprepleteni geometriski motivi izraboteni vo 

“kundekari” tehnika. 

Bogatata plasti~na stalaktitna dekoracija 

predadena vo mermer, doa|a do izraz i vo 

obrabotkata na {erefeto od minareto, kako 

i vo ukrasuvaweto na mihrabot, minbarot i 

drugite elementi vo vnatre{nosta na xamijata. 

Geometriskite i bilnite ornamenti se izvedeni so 

golema preciznost i ume{nost. 

Enterierot go krasi i ubavo obraboteniot 

drven mahvil postaven po celata dolìna na 

severozapadniot yid. 

Od slikanata ornamentika vo enterierot na 

Mustafa pa{a xamija zastapen e prete`no dekor so 

rastitelen karakter. Karakteristikata svojstvena za 

dekorirawe na Osmanliskite objekti e prisutna i 

kaj ovaa xamija – mnogubrojnite bilni ornamenti se 

naslikani so siva boja na plava podloga. 

Na yidovite od harimot se nao|aat i kaligrafski 

ispi{ani natpisi (levhi) so citati od Kuranot i 

imiwata „Ali i Muhamed”, kako i imiwata a ~etiri 

halifi (vrhoven muslimanski poglavar). 


Dekoracijata na pandantifite e voglavno od 

vremeto na popravkata na xamijata vo 1933 godina. 

So sonda`nite istraùvawata od 1968 godina 

na pandantifite na isto~niot yid, otkrieni se 

ostatoci na postaro slikarstvo so koristewe na 

rumi ornamenti, ~ii sloevi upatuvaat na negovo 

nastanuvawe vo ~etiri razli~ni vremenski periodi. 

Dekoracijata e izvedena so beskrajna to~nost vo 

“malakari” tehnika, so {to e postignata prividna 

dlabo~ina na motivot, za razlika od ostanatite 

dekorativni celini vo xamijata koi se izvedeni so 

tehnika na iscrtuvawe. Ottuka i nejzinata stilska 

nevoedna~enost no i visoko kvalitetno nivo. 

Originalnite motivi spored svoite karakteristiki, 

izborot na temata i upotrebenata tehnika, pripa|aat 

na tradicionalnata Osmanliska umetnost i 

dekoracija od 16 vek, {to vsu{nost pretstavuva 

najrana slikana dekoracija na verski objekt od 

Osmanliskiot period vo Makedonija. Bujnata, 

orientalno zasitena bilna ornamentika vo Mustafa 

pa{a xamija e edna od najubavite ostvaruvawa 

vo oblasta na islamskoto yidno slikarstvo vo 

Makedonija, umetni~ko nivo koe e podednakvo so ona 

koe se neguvalo vo prestolninata Istanbul. 

Originalnite dekorativno izvedeni kaligrafski 

crti se iskoristeni pri restavracijata na 

pandantifite na zapadnata strana vo 1933 godina, 

no izvedeni so tempera, vo edna boja i so bordura 

koja e mnogu potesna od originalnata. podatocite 

za slikarite na originalnata dekoracija kako i 

dekoracijata od 1933 godina ne se poznati. 

Na sevkupnata ìvopisnost na xamijata pridonesuva 

i dekorativniot na~in na yidawe vo klasi~niot 

kloazone opus so naizmeni~ni redovi na kamen i 

tula, dodeka za izrabotka na minareto e koristen 

dobro obraboten kamen. 

Na isto~nata strana, vo kompleksot na xamijata 

se nao|a turbeto na Mustafa pa{a podignato vo 

H.925/M.1519 godina. Toa e od tipot na zatvorenite 

turbiwa so kupola izdignata na plitok osmoagolen 

tambur (od vnatre kru`no izveden), dodeka preminot 

kon kru`nata osnova na kupolata e re{en so pomo{ na 

pandantifi. Vo osnova turbeto e re{eno {estoagolno, 

so prozorski otvori postaveni na sekoja od stranite. 

Sarkofagot koj se nao|a vo vnatre{nosta na turbeto e 

dekoriran so bilni ornamenti predadeni vo plitok 

reqef. Turbeto na Mustafa pa{a zavzema zna~ajno 

mesto me|u spomenicite od ovoj vid vo Makedonija. 

Ona {to e osobeno zna~ajno e nadvore{nata strana 

turbeto koja e obloèna so bel mermer, so ~isti 

formi na fasadite i profilacija zastapena 

edinstveno vo obrabotka na okoluprozornicite i 

zavr{nite venci. 

Vo neposredna blizina na turbeto se nao|a bogato 

dekoriran sarkofag za koj se pretpostavuva deka 

e grobot na Umi, edna od }erkite na Mustafa pa{a. 

Kameniot sarkofag izobiluva so bogata bilna 

ornamentika so rumi motivi, kako i dva kaligrafski 

do sovr{enstvo izvedeni natpisi na persiski jazik. 


Zoran pavlov 

Lit.: I. Zdravkovi}, Izbor gra|e za prou~avawe spomenika islamske 

arhitekture u Juoslaviji, Beograd 1964, 87-89; A. Nikolovski, K. Balabanov, D. ] 

ornakov, "Mustafa pa{a xamija", Spomenici na kulturata na Makedonija, Skopje 

1980, 52-53; E. H. Ayverdi, Avrupa’da Osmanlı Mimari Eserleri - Yugoslavya, III. Cild, 

3.Kitab, İstanbul 1981, 262-264; L. Kumbaraxi-Bogoevi}, Osmanliski spomenici 

vo Skopje, Skopje 1998.

ObjEkt: Sultan Murat xamija 


Na malo vozvi{enie, vo centralniot del na staro 

Skopje e smesten spomeni~kiot kompleks na 

Sultan Muratovata xamija – edinstvena sultanska 

zadu`bina vo Skopje. podignata od Sultanot Murat II vo 

H.840/M.1436-37 godina. Vo tekot na svoeto postoewe 

xamijata pove}epati bila opoàrena, razurnuvana 

{to e zapi{ano na trite natpisite koi se nao|aat nad 

vleznata vrata. Na niv se navedeni site promeni koi 

nastanale na xamijata: taa izgorela vo 1537 godina, 

po {to e obnovena od Sultanot Sulejman vo 1539-42 

godina. Isto taka, xamijata bila zapalena za vreme 

na nevernicite vo H.1100/M.1689 godina, vreme koga 

avstriskite vojski predvodeni od vojskovoda~ot 

SULTAN MURAT 

XAMIJA 

pikolomini go zapalile celo Skopje. po 23 godini, 

vo 1711-12 godina, po naredba na Sultan Ahmed III 

xamijata e povtorno obnovena. Od tretiot natpis 

doznavame deka poslednata popravka e izvr{ena vo 

1912 godina po naredba na Sultanot Re{ad. 

Za prvobitniot izgled na Sultan Muratovata xamija 

nemame sigurni podatoci, no cenej}i go podatokot 

{to stanuva zbor za sultanska zadu`bina so sigurnost 

moè da se tvrdi deka nejziniot prvobiten izgled 

bil mnogu porasko{en. po svoite arhitektonski 

osobenosti, kako edna od najgolemite skopski xamii, 

taa se vbrojuva vo najzna~ajnite pretstavnici na 

Osmanliskoto graditelstvo na Balkanot. 

Xamijata ima bazilikalna arhitektonska forma 

prekriena so krov na ~etiri vodi. Vnatre{nosta e 

podelena so po tri stolbovi na 3 broda nad koi se 

nao|a ravna drvena kasetirana tavanica. Mihrabot, 

minbarot i i drveniot mahvil vo vnatre{nosta na 

xamijata datiraat od prvata decenija na 20 vek. 

Na severozapadnata strana, vo cela {iro~ina na 

xamijata, se nao|a trem otvoren samo od prednata 

strana nosen od ~etiri kameni stolbovi so bogato 

dekorirani kapiteli. Vertikalniot akcent na objektot 

go dava vitkoto minare koe se nao|a na zapadniot 

agol od xamijata. Gradeno od dobro obraboten kamen, 

osobeno se istaknuva so stalaktitnata dekorativna 


obrabotka na {erefeto. @ivopisnosta na xamijata ja 

nadopolnuva i na~inot na gradba – opus kloazone. 

Yidnata dekoracija vo Sultan Muratova xamija, koja 

ja datirame vo 18 vek, gi sodrì karakteristikite na 

turskata tradicionalna dekoracija so ~ipkasti bilni 

motivi prisutni okolu prozorite vo vnatre{nosta 

na objekt. Ona {to e osobeno interesno e prisustvoto 

na pejsaòt kako dekorativen element vramen vo 

pravoagolni ramki. Kako tema se koristeni primeri na 

profani i verski objekti. Kupolnata xamija so ~etiri 

minariwa a sekoe od niv so po tri {erefiwa, kako 

i vozdu{esto ispaknatite gradbi na tri kata pokraj 

samiot dvor na xamijata, naslikani nad vleznata vrata 

vo molitveniot prostor, vo prostorot desno od natpisot, 

so golema verojatnost se odnesuvaat na Sulejmanie 

xamija vo Istanbul. I motivot na pejsaòt od levata 

strana na natpisot spored tipologijata na naslikanite 

elementi ne upatuva na nekoe od istanbulskite maala. 

Yidnoto slikarstvo na xamijata pripa|a na razli~ni 

vremenski periodi {to podrazbira i koristewe na 

razli~ni materijali i tehniki. Spored analizite 

na nekoi delovi od pejsaìte i bordurite koi gi 

odrazuvaat zapadnite vlijanija na slikarskiot pejsa` 

od 19 vek, se pretpostavuva deka tie se dodadeni vo 1912 

godina po povod posetata na Sultan Re{at na Skopje. 

Za majstorot ili majstorite slikari na yidnata 

dekoracija nemame podatoci. Spored izborot na temite 

na pejsaìte, kako i sposobnosta za razvivawe na 

slikarskata perspektiva do sovr{enstvo, upatuva na 

mo`nosta deka dekoracijata koja poteknuva od 1912 

godina, e izvedena od majstor slikar koj bil donesen 

od Anadolija. Sistemot na yidnata dekoracija vo Sultan 

Muratovata xamija, vo pogled na temata i kompozicijata 

tradicionalno golemi sli~nosti nao|a vo yidnata 

dekoracija na Isa begovata xamija vo Skopje. 

Spomeni~kiot kompleks na Sultan Muratova xamija go 

so~inuvaat (pokraj Sultan Muratovata xamija) Turbeto 

na Bikij Han, Turbeto (grobnica) na Ali pa{a od 

Degestan i Saat kula. 

Turbeto - semejna grobnica na Ali-pa{a od Degestan 

se nao|a pokraj isto~nata fasada na Sultan Muratovata 

xamija i e podignato vo H.1188/M.1774. Turbeto e 

od tipot na otvorenite turbiwa so kupola pokriena 

so olovo. Kupolata ja nosat {est jaki stolbovi. Vo 

osnova e {estoagolno. Zidano e od obraboten kamen, 

a kako vrzuva~ e koristeno olovoto. Na samata fasada 

e izveden plitok reqef so pretstava na xamija so 

minare, edno oddelno tordirano minare i dve vazi so 

cve}iwa. Vo turbeto se smesteni dva kameni sarkofaga 

kade se grobovite na ènata i }erkata na Ali-pa{a od 

Degestan. 

Na ju`nata strana od xamijata e smesteno Turbeto na 

Bikij Han. Spored natpisot {to se nao|a nad samiot 

vlez, Turbeto na Bikij Han se datira vo sredinata na 

16 vek (H.964/M.1556-57 god.) Ova turbe e od tipot na 

zatvorenite turbiwa, vo osnova re{eno kvadratno i 

zasvedeno so kupola na trompi; Gradeno e od cvrst 

materijal - kamen i tula postaveni vo naizmeni~ni 

redovi, so {to e postignata ìvopisnost na fasadite. 

plasti~nata dekoracija e zastapena vo aglite pod 

trompite vo vid na pravoagolnici postaveni eden 

vrz drug. Vnatre{nosta bila dekorirana so bilni 

ornamenti za {to svedo~at fragmentarno za~uvanite 

delovi. Vo vnatre{nosta se nao|aat pet grobnici bez 

natpisi. 

Spored svojata monumentanost, turbeto na Bikij Han e 

najgolemo od ovoj vid objekti so~uvani vo Makedonija. 

pokraj ovie zna~ajni spomenici, na prostorot okolu 

dvete turbiwa se nao|a nekropola kade se zabele`livi 

pogolem broj nadgrobni ni{ani. 


Zoran pavlov 

Lit.: K. Tomovski, pregled na pozna~ajnite turbiwa vo Makedonija, Godi{en 

Zbornik na Tehni~ki Fakultet, III-3, Skopje 1957/58; L. Kumbaraxi-Bogoevi}, 

Osmanliski Spomenici vo Skopje, Skopje 1998; M. Özer, Üsküp’te Türk Mimarisi 

(XIV-XIX y.y), Atatürk Kültür Dil ve Tarih Yüksek Kurumu, Ankara 2006.

ObjEkt: Jahja pa{a xamija 


Xamijata na Jahja pa{a, koj bil istaknata li~nost 

vo dràvata, rumeliski begler-beg, bosanski 

sanxak-beg, vezir i zet na sultanot Bajazit II, a 

izvesno vreme upravnik vo Skopje, se nao|a vo 

severniot del od gradot. Taa e edna od najgolemite 

i najreprezentativnite xamii vo Skopje. Spored 

natpisot ispi{an na arapski jazik so xelli pismo, 

koj se nao|a na svodot nad glavnata vrata na xamijata 

taa e podignata vo H.909/M.1503-04 godina. Istoto 

pismo e koristeno i za ispi{uvawe na natpisi so 

citati od Kuranot i zapisi od tekstovi od islamskata 

tradicija koi se postaveni od dvete strani na vlezot 

{to go zgolemuva estetskiot vpe~atok. 

Spored kaùvaweto na Evlija êlebi no i ostatocite 

JAHJA pA[A 

XAMIJA 

na samiot objekt, prvobitno xamijata bila podignata 

kako kupolna. Taa e so kvadratna osnova i strani~ni 

prostorii (tâbhane), poradi {to se svrstuva vo tipot 

na zavie xamija. Svojata avtenti~nost xamijata ja gubi 

so o{tetuvawata i obnovite koi gi pretrpela vo tekot 

na svoeto postoewe. Verojatno kupolata bila urnata 

vo poàrot od 1689 godina koga xamijata pretrpela 

najgolemi o{tetuvawa. Vo ovaa sostojba xamijata 

ostanala do 1720 godina koga se izvr{eni zna~ajni 

promeni vo nejziniot izgled. pri ovaa popravka 

centralnata kupola e zameneta so denes vidliviot 

piramidalen krov a pet kupolniot trem odnadvor e 

zasveden so tonoz. 

Tremot, ~ija {iro~ina bila uslovena od strani~nite 

travei, e nosen od {est kru`ni stolba me|usebno 

povrzani so prekr{eni laci, izraboteni od bel 

mermer. Na krajniot zapaden del od tremot e smesteno 

visoko i vitko minare koe so svojata elegantnost 

prestavuva odraz na noviot klasi~en stil vo 

Osmanliskata umetnost. So viso~ina od 45 m odnosno 

55 m zaedno so }ulahot, pretstavuva najvisoko minare 

ne samo vo Skopje, tuku i me|u ostanatite minariwa 

podignati vo Rumelija. Evlija êlebi po svojata 

elegancija ova minare go sporeduva so edno od 

minariwata na Aja Sofija vo Istanbul. 


Jahja pa{a xamija se karakterizira so izvonredna 

plasti~na dekoracija, predadena vo mermer i kamen 

{to ja svrstuva me|u najreprezentativnite xamii od 

16 vek. Graditelot go iskaàl svoeto majstorstvo 

pri obrabotkata na {erefeto od minareto koe e so 

kameni parapetni plo~i dekorativno perforirani 

so poligonalni i yvezdasti motivi i bogato 

izrabotenata stalaktitna dekoracija pod nego, ~est 

element vo osmanliskoto graditelstvo. postamentot 

na minareto e so dekorativno izraboteni agolni 

pilastri so prekr{eni laci dodeka preminot kon 

vitkoto {esnaesetostranoto telo e izveden so pomo{ 

na romboidi izvedeni vo kamen, nad {to se nao|a 

prsten ukrasen so friz od inkrustiran rumi ornament 

vo temno crvena boja izveden do sovr{enstvo. 

Vnatre{nosta na xamijata so precizno profiliranite 

mihrab i minbar izraboteni vo mermer, zbogateni so 

drveniot mahvil deluva vpe~atlivo i go zgolemuva 

estetskoto doìvuvawe ispolnuvaj}i go edinstveniot 

volumen na molitveniot prostor. 

Osobeno vnimanie privlekuva izrabotkata na 

izvonredniot portal, koj se odlikuva so ednostavnost, 

proporcionalnost i skromnost vo dekoracijata. 

Zasveden e so do sovr{enstvo izraboteni stalaktitni 

ornamenti, i sodrì elementi vidlivi na portalite 

od monumentalnite objekti na klasi~nata epoha 

na Osmanliskoto graditelstvo. Na gorniot del od 

portalot se nao|a venec od ornamenti predadeni 

vo mermer vo stilot „rumi”. Istiot na~in na 

koncepiraweto na portalot moème da go zabeleìme 

ne{to porano kaj Hatunije xamija vo Tokat, Turcija, 

od H.890/M.1485-86 godina. Avtenti~nite drveni 

krila na portalot izraboteni od oreovo drvo 

prestavuvaat vistinsko umetni~ko dostignuvawe. 

Geometriskite ornamenti so motivi na mnoguagolna 

arabeska izvedeni vo „kündekâri” tehnika kako i 

kaligrafski ispi{anite ajeti od Kuranot vo gornite 

delovi na krilata ja istaknuvaat ume{nosta i 

preciznata raka na rezbarot. Kako centralen motiv 

vo dekoriraweto na vratata e upotrebena desetokraka 

yvezda potencirana so inkrustacija od slonova koska. 

Vpe~atokot go nadopolnuvaat i metalnite bogato 

dekorirani pulovi i okov postaveni pri vrvot i pri 

dnoto na vratata. 

Slikanata dekoracija zastapena vo vnatre{nosta 

na xamijata pripa|a na mnogu podocneèn period. 

Yidnite povr{ini se dekorirani so imitacija na 

mermer. Vo kvadratnoto pole na drveniot tavan 

e naslikana stilizirana rozeta okolu koja se 

isprepleteni listovi. @ivopisnosta vo vnatre{nosta 

na xamijata ja zgolemuva i dekorativnoto zatvarawe 

na prozorskite otvori so raznoboen vitra` od razni 

geometriski motivi. 

Vo dvorot na xamijata se nao|a {adrvan od ponovo 

vreme, a so~uvani se i ostatoci od otvoreno turbe, 

vo koe se pretpostavuva deka e pogreban sinot na 

Jahja pa{a, Mehmed pa{a, kako i pove}e nadgrobni 

spomenici - ni{ani, koi se postaveni vo zadniot del 

od dvorot. 


Zoran pavlov 

Lit.: A. Nikolovski, K. Balabanov, D. ]ornakov, „Jahja pa{a xamija”, Spomenici 

na kulturata na Makedonija, Skopje 1980, 56; E. H. Ayverdi, Avrupa’da Osmanlı 

Mimari Eserleri - Yugoslavya, III. Cild, 3.Kitab, İstanbul 1981, 289; A. Andrejevi}, 

Islamska monumentalna umetnost 16 veka u Jugoslaviji (kupolne xamije), 

Beograd 1984; L. Kumbaraxi-Bogoevi}, Osmanliski spomenici vo Skopje, Skopje 

1998, 68-75; M. Özer, Üsküp’te Türk Mimarisi (XIV-XIX y.y), Atatürk Kültür Dil ve Tarih 

Yüksek Kurumu, Ankara 2006.

ObjEkt: Gazi Isa Begova xamija 


Isa Begovata xamija koja se nao|a severno od 

Sultan Muratovata xamija i spored kamenata 

natpis koj se nao|a nad vleznata vrata doznavame 

deka taa e podignata vo H.880/M.1475-76 godina 

od strana na Isa beg - tretiot krai{ki vojvoda, 

sin na Ishak Beg. Od natpisot doznavame deka 

xamijata e podignata po smrtta na nejziniot 

legator, a po negova èlba i zapoved. 

Na ovoj objekt mnogu ubavo se gleda dekorativniot 

na~in na zidaweto so kamen i opeka na na~in 

„ENCANDRE”. Xamijata e masivna gradba so dve 

ednakvi potkupolni prostorii, dve strani~ni 

zasvedeni krila (na pro{iruvaweto od isto~nata 

i zapadnata strana po dve izdolèni kupoli) kako 

GAZI ISA BEGOVA 

XAMIJA 

i pokrien trem so pet kubiwa.ima. Dvete golemi 

kupoli i davaat izvonreden izgled na xamijata. 

Spored crno-beli fotografii, te{ko e da se 

zboruva za dekoracijata pred 1966 godina. Spored 

ovie fotografii ne moème da zboruvame za 

upotrebenite materijali, tehnika i boja. Zatoa }e 

zboruvame za dekoracijata od 1966 godina. 

Nad vleznata vrata na Isa begovata xamija, od 

dvete strani na prozorskiot otvor vo pravoagolni 

poliwa se naslikani sliki so pejsaì. poliwa 

so pejsaì ima i me|u prozorite od vtoriot red 

vo tremot. No, ovie sliki vo golema mera se 

o{teteni. 

pejsaìte naslikani nad portalot se obnoveni 

vo 1963 godina i verojatno pretstavuvaat 

„Istanbulski sceni”. Vo pravoagolnoto pole od 

desnata strana kako tema se pretstaveni edna 

ednokupolna xamija i civilna gradba (ku}a). 

[to se odnesuva do pravoagolnoto pole od levata 

strana, tamu se naslikani eden konak, xamija i 

ku}a. 

Vo vnatre{nosta na xamijata bogato se dekorirani 

la~nite povr{ini kade ima edna pored druga 

tri reda na borduri a nivnata vnatre{nost e 

ispolneta so cvetni motivi. [to se odnesuva 

do prstenite vo dnoto na kubeto, la~niot svod, 


istaknati se crteì so t.n. baklava motivi. 

Vo delot na harimot vo dnoto na dvete kupoli, 

vo bordurata koja e ispolneta so dekorativni 

elementi vo forma na bukvata „U” naslikani 

se cvetni motivi. Vo sekoja od dvete kupoli, vo 

nivnite temiwa, e smestena desetokraka, a vo nea 

petokraka yvezda, vrameni so po dva reda borduri 

vo koi se naslikani cvetni motivi. 

Vo dekoracijata se upotrebeni mrsni boi vo 

plava, zelena siva i vo mala koli~ina crvena i 

òlta boja. 

Za postanokot na prvata dekoracija kako i 

za majstorot na yidnata dekoracija nemame 

konkretni pokazateli. Dene{nata dekoracija 

pripa|a na popravkite od 1966 godina. 


Zoran pavlov 

Lit.: G. Elezovi}, Turski Spomenici u Skopju XXX, Glasnik Skopskog Nau~nog 

Dru{tva, kn. 7-8, broj 3-4, Skopje 1930, 167-168; E. H. Ayverdi, Avrupa’da Osmanlı 

Mimari Eserleri - Yugoslavya, III. Cild, 3.Kitab, İstanbul 1981, 254; L. Kumbaraxi- 

Bogoevi}, Osmanliski Spomenici vo Skopje, Skopje 1998; M. Özer, Üsküp’te Türk 

Mimarisi (XIV-XIX y.y), Atatürk Kültür Dil ve Tarih Yüksek Kurumu, Ankara 2006.

ObjEkt: Ishak beg (Alaxa) xamija 


Xamijata se nao|a na Bit pazar i spa|a vo redot na 

prvite gradbi podignati od strana na turcite. Za 

vremeto na nejzinata izgradba kako i za nejziniot 

graditel doznavame od kameniot natpis koj se nao|a 

nad glavniot vlez vo xamijata. Spored natpisot koj e 

ispi{an na arapski jazik, xamijata e podignata vo 

1438-39 odina a nejzin ktitor e Ishak beg, pro~uen 

turski krai{ki vojvoda i vtor sultanov namenik 

vo Skopje, sin na pa{a Jigit beg. Xamijata bila 

pro{irena vo 1519 godina od strana na vnukot na 

Ishak beg, Hasan beg, za {to doznavame od natpisot 

koj se nao|a nad malata vrata na isto~niot yid. 

Imeto Alaxa xamijata verojatno go dobila po 

bogatata dekoracija koja ja krasela a koja denes ne e 

ISHAK BEG 

(ALAXA) XAMIJA 

so~uvana. 

Xamijata na Ishak beg e od tipot na zavie xamii, 

so strani~ni pro{iruvawa, koi verojatno so 

podocne`nite popravki stanuvaat sostaven del 

na molitveniot prostor. po celata {iro~ina na 

severnata strana se nao|a tremot nosen od ~etiri 

masivni kameni stolba. Molitveniot del od xamijata 

kako strani~nite delovi od tremot se zasvedeni 

so kupoli dodeka strani~nite pro{iruvawa 

i centralniot del od tremot se pokrieni so 

polucilindri~ni i koritesti svodovi. 

Bogatstvoto od dekorativni elementi koi ja krasele 

xamijata i postoele se do zemjotresot vo 1963 godina, 

denes se vidlivi samo fragmentarno na lacite vo 

tremot. Dekoracija vo „rumi” stil be{e predadena vo 

plitok reqef vo kamen. Bogata reqefno predadena 

dekoracija se sre}ava i vo vnatre{nosta na xamijata, 

na lacite i pandantifite, dodeka kupolata e 

rebrasto izvedena. 

Minareto, visoko okolu 30 m, gradeno e od dobro 

obraboteni kameni kvadri, a vnimanieto posveteno 

za negova izgradba se ogleda vo perforiranite 

parapetni plo~i od {erefeto i bogatata stalaktitna 

dekoracija pod nego.s 

Dene{niot izgled xamijata go dobila so 

podocne`nite popravki. 


Turbeto se nao|a vo kompleksot na Alaxa xamija. 

Izgradeno e vo prvata polovina na 15 vek. 

Spored podatocite {to gi dava Evlija êlebi se 

pretpostavuva deka vo turbeto e pogreban sinot na 

Ishak beg - pa{a beg ili kako u{te go narekuvaat 

- Deli pa{a. Toa e od tipot na zatvorenite 

turbiwa so {estoagolna osnova, zasvedeno so 

kupola izdignata na osmoagolen tambur. Zidano 

e od dobro obraboteni kameni kvadri. Sekoja od 

stranite, kako i okoluprozornicite se vrameni so 

bogato profilirana ramka pri {to doa|a do izraz 

plitkoreqefnata plastika {to na objektot mu dava 

posebno estetsko zna~ewe. Ona {to ova turbe go 

izdvojuva od ostanatite i go pravi edinstveno na 

balkanskite prostori (pokraj Jeni xamija vo Bitola) 

e upotrebata na fajansni plo~ki vo sina, svetlosina, 

zelena i tirkizno-zelena boja za dekorirawe 

na tamburot od kupolata kako i nivno koristewe 

za izveduvawe na ornamenti vo vid na {estokraki 

zvezdi i rozeti vidlivi po dve na sekoja od stranite. 

pokraj turbeto vo dvort na xamijata se nao|aat i pove}e 

stari ni{ani koi poteknuvaat od 16-19 vek. 


Zoran pavlov 

Lit.: A. Nikolovski, K. Balabanov, D. ]ornakov, „Ishak beg xamija”, Spomenici 

na kulturata na Makedonija, Skopje 1980, 49; E. H. Ayverdi, Avrupa’da Osmanlı 

Mimari Eserleri - Yugoslavya, III. Cild, 3.Kitab, İstanbul 1981, 255-258; 

L. Kumbaraxi-Bogoevi}, Osmanliski Spomenici vo Skopje, Skopje 1998 28-40; 

M. Özer, Üsküp’te Türk Mimarisi (XIV-XIX y.y), Atatürk Kültür Dil ve Tarih Yüksek 

Kurumu, Ankara 2006.

ObjEkt: Husein [ah xamija 

lOkAcIjA: s. Saraj - Skopje 

Natpisot nad vlezot vo xamijata ni dava podatoci 

za vremeto na gradba H.961/M.1553-54 godina kako i 

toa deka xamijata e podignata od Husein [ah, vidna 

li~nost vo turskata dràva. Vo leviot goren agol od 

ovoj natpisot, vo mala kvadratna ramka, se nao|a drug 

natpis vo tri reda, ispi{an so arapsko pismo – sulus 

kade Husein [ah se spomenuva kako pokoen. Ovoj natpis, 

koj bil ispi{an od ]atip Halil, verojatno ja ozna~uva 

godinata na zavr{uvaweto na gradbata H.985/M.1577-78, 

od {to moè da se zaklu~i deka gradbata na xamijata 

bila zapo~nata vo 1553-54 godina a dovr{ena po smrtta 

na Husein [ah. 

Xamijata e od tipot na centralnokupolni so kvadratna 

HUSEIN [AH 

XAMIJA 

osnova, trodelen trem na severnata strana i minare na 

severozapadnata strana. Kupolata koja e prekriena so 

keramidi postavena e na nizok tambur koj odnadvor e 

osmostran. preminot od harimot vo potkupolniot prostor 

e re{en so pomo{ na trompi. 

Minareto, koe se nao|a vo zapadniot agol na xamijata 

e gradeno od delkan kamen. pod {erefeto se nao|a 

stalaktitna dekoracija vo ~etiri reda. 

Materijalot upotreben za gradba e obraboten kamen 

za yidovite i tula koja e koristena vo oblikuvawe na 

prozorcite i lacite. celiot objekt bil i malterisan no 

so popravkite malterot e otstranet. 

Vlezot vo harimot e ednostaven, zasveden so polukru`na 

profilirana ramka vo koja se nao|a natpisot. 

Vo vnatre{nosta na harimot, vo sredinata na ju`niot 

yid e smesten mihrabot koj e vramen vo ednostavna 

plitko profolirana pravoagolna ramka. Samata 

mihrabna ni{a e sedmoagolna vo osnova ~ij goren 

del zavr{uva so stalaktitna dekoracija vo sedum 

reda. Drveniot minber, }ursot kako i drveniot 

mahvilot koj ja zafa}a celata dolìna na severnata 

strana, izgradeni se vo ponovo vreme i nemaat 

osobeni estetski vrednosti. Trompite se ednostavno 

dekorirani so tri reda na stalaktitna ornamentika. 

Xamijata na Husein [ah e edna od retkite primeri 

od ovoj vid koja se so~uvala na na{ata teritorija i 


zaedno so turbeto koe se nao|a vo nejzina neposredna 

blizina (od jugozapadnata strana), pretstavuva 

edinstven kompleks. Spored natpisot koj se nao|a na 

turbeto doznavame deka toa e podignato za Husein [ah 

koj po~inal vo H.974/M.1566-67 godina.Okolu ovie 

objekti se nao|aat i golem broj nadgrobni spomenici 

me|u koi se nao|a i grobot na sinot na Husein [ah, Ali 

Beg (H.1032/M.1622-23). 

Od dekorativnite elementi prisutni se ednostavnite 

formi na stalaktiti vo izrabotkata na mihrabot i 

trompite vo molitveniot prostor. 

Xamijata Husein [ah bila opoàrena vo 1689 godina 

koga pikolomini go zapalil Skopje; olovoto so koe 

bila pokriena kupolata na xamijata bilo otstraneto 

vo H.1160/M.1747-48 godina, a o{tetena bila i za 

vreme na bugarskata okupacija vo 1915 godina i 

vo zemjotresot od 1963 godina. So konzervatorskorestavratorski 

raboti (1964 god.) za otstranuvawe 

na {tetite od zemjotresot kupolata na xamijata e 

prekriena so keramidi, obnoven e tremot, obnoven 

e delot od minareto nad {erefeto, izraboteni 

se minbarot, mahvilot i }ursot vo vnatre{nosta 

na xamijata i site yidovi vo vnatre{nosta se 

malterisani. 


Zoran pavlov 

Lit.: L. Kumbaraxi-Bogoevi}, Osmanliski Spomenici vo Skopje, Skopje 1998; E. 

H. Ayverdi, Avrupa’da Osmanlı Mimari Eserleri - Yugoslavya, III. Cild, 3.Kitab, İstanbul 

1981, 308; M. Özer, Üsküp’te Türk Mimarisi (XIV-XIX y.y), Atatürk Kültür Dil ve Tarih 

Yüksek Kurumu, Ankara 2006.

ObjEkt: Daut pa{in amam 


Daut pa{iniot amam se nao|a na na leviot breg na 

rekata Vardar, vo neposredna blizina na Kameniot 

most. Izgraden vo vtorata polovina na XV vek kako 

zadu`bina na Daut pa{a, koj zazemal visoki funkcii 

vo Osmanliskata dràva. To~nata godina na gradeweto 

ne ni e poznata. Ne e za~uvan nitu natpisot koj bil 

postaven po negovoto zavr{uvawe. Se pretpostavuva 

deka bil izgraden vo periodot pome|u 1468 god., koga 

toj e postaven za rumeliski beglerbeg i 1497 god., 

period koga toj bil smenet od funkcijata golem vezir 

na Rumelija. Amamot e od tipot na dvojnite “~ifte” 

amami. po svoite dimenzii i umetni~ki vrednosti 

pretstavuva remek delo na monumentalnata islamska 

profana arhitektura. postaven e vo pravecot istok- 

DAUT pA[IN 

AMAM 

zapad i vo nego se smesteni dvanaeset prostorii. 

Funkcionalno, amamot po dolìna e podelen vo dva 

dela – ma{ki i ènski. Vo ma{kiot del se vleguvalo 

od zapadnata strana, od ulicata koja od kameniot 

most vodi vo ~ar{ijata, a vlezot vo ènskiot del bil 

skrien i se nao|al vo sporedna ulica, od severnata 

strana na objektot. Rezervoarot i loì{teto se 

zaedni~ki i se nao|ale na isto~nata strana. I 

ovoj amam, kako i ostanatite, bil graden taka da 

ima prostorii za soblekuvawe, topli prostorii za 

kapewe, |obek-ta{... Objektot e pokrien so pogolem 

broj kupoli so razni golemini koi plenat so svojata 

nesimetri~na no sosema skladna i ritmi~ka 

dispozicija. Bogatata dekoracija od stalaktitni 

ornamenti e zastapena vo preminite pod kupolite i 

vo halvetite. Vo del od prostoriite fragmenatarno 

po dolìnata na yidovite e so~uvana dekoracija vo 

vid na friz so pretstavi od stilizirani cvetovi, 

predadeni vo plitok reqef. 

Ne se znae koga amamot prestanal da funkcionira 

kako amam. Elementite {to bile vo negova funkcija 

– kurni, {adrvan, mermerni plo~i, denes ne 

se so~uvani i istite verojatno se razneseni po 

prestanokot na negovata funkcija. So sigurnost 

moème da pretpostavime deka amamot kako i drugite 

objekti vo Skopje bil mnogu o{tetuvan vo vojnite, 


prirodnite katastrofi, kako i zemjotresot od 1555 god. 

poàrot na pikolomini vo 1689 god. i zemjotresot vo 

1963 god. po gubeweto na funkcijata amamot sluèl 

kako magacin. 

Se pretpostavuva deka na mestoto na amamot prvobitno 

postoela crkvata sv. Dimitrija. 

So obnovuvawe na amamot e zapo~nato vo 1935/36 

god., a od 1948 god. vo nego e smestena umetni~kata 

galerija. Dene{nata postojana postavka na Galerijata 

e formirana vo 2000 godina kako prikaz na razvojot 

na makedonskata likovna umetnost od 14 do 20 vek, 

so akcent na modernoto makedonsko slikarstvo i 

skulptura na 20 vek. 


Zoran pavlov 

Lit.: E. H. Ayverdi, Avrupa’da Osmanlı Mimari Eserleri - Yugoslavya, III. Cild, 3.Kitab, 

İstanbul 1981, 299; L. Kumbaraxi-Bogoevi}, Osmanliski Spomenici vo Skopje, Skopje 

1998; M. Özer, Üsküp’te Türk Mimarisi (XIV-XIX y.y), Atatürk Kültür Dil ve Tarih Yüksek 


ObjEkt: îfte amam 


Amamot, koj e lociran vo neposredna blizina na 

Suli an vo starata skopska ~ar{ija, podignat e kon 

sredinata na 15 vek i e vtor po golemina amam vo 

Skopje od toj period. Izgraden e od strana na tretiot 

krai{ki vojvoda Isa beg, a kako zadu`bina se 

spomenuva i vo vakufnamata na Isa-begovata xamija 

od 1531 god. 

îfte amamot e od tipot na dvojnite amami, za ~ija 

funkcija, vpro~em, zboruva i samoto ime. Odnadvor 

pretstavuva edinstven objekt, dodeka vo vnatre{nosta 

se potpolno oddeleni dva dela koi imaat posebni 

vlezovi vo koi se nao|aat prostorii za bawawe na 

maì i èni. Nad glavnite prostorii se nao|aat dve 

golemi kupoli, dodeka halvetite i drugite prostorii 

ÎFTE AMAM 

se zasvedeni so pogolem broj mali kupoli denes 

prekrieni so lim. 

@enskiot del bil smesten vo jugozapadniot del od 

objektot, i spored svojata organizaciona postavenost 

potsetuva na edine~nite amami. Ma{kiot del go 

zafa}al severoisto~niot del od objektot i spored 

brojot na prostoriite se razlikuva od ènskiot. 

Rasporedot na prostoriite vo dvata dela, odnosno 

nivnata organizacija e standardno postavena i e 

vo zavisnost od nivnata funkcija – najnapred se 

vleguva vo prostorijata {to e nameneta za garderoba 

i odmor, potoa, preku delumno zatoplena prostorija, 

se preminuva vo prostoriite za kapewe. 

Zna~eweto na amamot e zgolemeno so bogatata yidna 

dekoracija prisutna vo potkupolnite prostori, 

odnosno trompite i pandantifite. Stiliziranite 

geometriski i bilni ornamenti, stalaktiti i 

rombovi, koi se predadeni so golema preciznost vo 

plitok reqef, denes se samo fragmentarno so~uvani 

vo nekoi od halvetite. preminot vo potkupolnite 

prostori e re{en so karakteristi~niot friz od 

turski triagolnici. I pri upotrebata i prisustvoto 

na dekorativni elementi vidliva e razlikata pome|u 

ènskiot i ma{kiot del, odnosno tie se pove}e 

zastapeni vo ma{kiot del. 

postoel i poseben prostor smesten vo 


severozapadniot del od amamot namenet za kapewe na 

evreite. Toa bil vsu{nost poseben halvet so bazen vo 

koj se obavuvalo ritualno kapewe. 

Osvetluvaweto e re{eno zenitno preku otvorite koi 

se nao|aat vo kupolite i preku prozoskite otvori koi 

se nao|aat pod kupolite. 

Vo tekot na svoeto postoewe verojatno bil pove}epati 

o{tetuvan – vo zemjotresot od 1555 godina koj ja 

pogodil skopskata oblast i vo koj bile o{teteni 

pove}e objekti, kako i za vreme na golemiot poàr 

vo Skopje od krajot na 17 vek koga o{tetuvawata bile 

pomali. po zemjotresot od 1963 god., koga amamot 

pretrpel pogolemi o{tetuvawa, bila otpo~nata 

celosna konzervacija na ovoj amam. Blagodarenie 

na solidnata gradba moème da konstatirame deka 

amamot voglavno go zadràl svojot prvobiten izgled, 

no ne gi so~uval elementite redovno prisutni vo 

amamite - |obekta{, kurni... 

îfte amamot ja izgubil svojata funkcija vo 1916/17 

god. a negovite prostorii so odredeni prepravki 

za potrebite, voglavno se koristele kako magacin. 

Denes vo amamot e smestena Umetni~kata galerija. 


Zoran pavlov 

Lit.: A. Nikolovski, K. Balabanov, D. ]ornakov, „îfte amam”, Spomenici na 

kulturata na Makedonija, Skopje 1980, 49; E. H. Ayverdi, Avrupa’da Osmanlı Mimari 

Eserleri - Yugoslavya, III. Cild, 3.Kitab, İstanbul 1981, 252; L. Kumbaraxi-Bogoevi}, 

Osmanliski spomenici vo Skopje, Skopje 1998, 169-175; M. Özer, Üsküp’te Türk 

Mimarisi (XIV-XIX y.y), Atatürk Kültür Dil ve Tarih Yüksek Kurumu, Ankara 2006.

ObjEkt: Kur{umli an 


Kur{umli an e eden od najgolemite i sekako 

najubav an so~uvan ne samo vo Skopje. Toj se nao|a vo 

vo starata skopska ~ar{ija, odnosno, nekoga{nata 

èlezarska ~ar{ija. Toj pretstavuva najgolem 

dostrel na osmanliskata monumentalna javna 

arhitektura kaj nas. Iako natpisot so godinata 

na gradba ne e so~uvan, podatoci za anot so to~no 

opredelena lokacija dobivame od vakafnamata na 

negoviot graditel Muslihudin Abdul Gani, poznat 

i kako Muezin-oxa Al-ma’dini koja e legalizirana 

vo H.956/M.1549-50 godina. Od ova moè so sigurnost 

da se konstatira deka Kur{umli an e podignat vo 

prvata polovina na 16 vek, klasi~niot period na 

osmanliskoto graditelstvo. Anot koj bil poznat 

KUR[UMLI AN 

kako an na Muezin oxa dene{noto ime „kur{umli” 

go dobiva vo 19 vek po olovniot pokriva~ so koj bil 

prekrien. 

postojat pretpostavki deka anot go yidale 

dubrov~ani za svoja kolonija vo Skopje i deka vo nego 

bile smesteni nivnite rabotilnici i magacini. Ova 

go potvrduva zna~eweto koe anot go imal vo razvojot 

na trgovskiot ìvot na gradot. 

Vo tekot na svoeto postoewe anot bil koristen za 

pove}e nameni i ja menuval svojata funkcija. Najprvo 

sluèl kako an, se do 1787 godina koga e pretvoren 

vilaetskiot zatvor. Od 1904 do 1912 godina povtorno 

ja imal funkcijata na an, dodeka po prvata Svetska 

vojna se koristel kako sklad za oru`je za potoa 

vo nego da bide smesten lapidariumot na Muzejot 

na Ju`na Srbija, a od 1955 godina lapidariumot 

na Arheolo{kiot muzej na Makedonija koj se nao|a 

vo negova neposredna blizina. Vo letnite meseci 

ambientalniot prostor na anot prestavuva mesto kade 

se izveduvaat razni kulturni nastani. 

So svojata arhitektonska koncepcija Kur{umli an 

ne se izdvojuva od ostanatite anovi i karavan sarai, 

gradeni vo site gradski centri. 

Toj prestavuva masivna gradba so kvadratna osnova vo 

~ij sredi{en del se nao|a otvoren dvor so {adrvanot 

so ubavo izrabotena ~e{ma, opkruèn so {irok 


dvokaten trem. Mnogubrojnite kvadratni kameni 

stolbovi na prizemjeto i katot od tremot, povrzani 

so lakovi, sozdavaat intimen ambient so dvorot i 

{adrvanot vo nego. Ima vkupno 60 prostorii od koi 

28 vo prizemjeto i 32 prostorii na katot. prizemnite 

prostorii sluèle kako magacini za smestuvawe na 

stoki, a prostoriite na katot za odmor i spiewe i vo 

sekoja od niv se nao|a ogni{te-kamin. Kur{umli an 

deluva impozantno i vpe~atlivo i so dekorativno 

gradenite yidovi od dobro obraboteni kameni kvadri 

i tula vo naizmeni~ni redovi kako i mnogubrojnite 

mali kupoli vo forma na piramidi, koi nekoga{ bile 

pokrieni so olovo (kur{um). Olovoto od pokrivot, po 

koj anot go dobil imeto, e simnato vo prvata Svetska 

vojna i upotrebeno za voeni celi a objektot bil 

prekrien so keramidi. Glavniot vlez na anot, nad 

koj e izdaden trem so kupolest krov (prostorijata na 

anxjata), se nao|a na ju`nata strana, odnosno stranata 

na ~ar{ijata. Vo vtoriot del na anot bile izgradeni 

prostorii za smestuvawe na dobitokot. Ovoj del 

imal poseben vlez od isto~nata strana. Kur{umli an 

pretrpel golemi o{tetuvawa za vreme na zemjotresot 

od 1963 godina po {to bil celosno obnoven. Ona {to 

po arhitektonskata koncepcija go izdvojuva Kur{umli 

an od ostanatite anovi e postavenosta na {talata i 

pomo{nite prostorii vo poseben dvor na svernata 

strana, koj bil povrzan so poseben vlez od isto~nata 

strana. 


Zoran pavlov 

Lit.: A. Deroko, Monumentalna Arhitektura na Teritoriji Yugoslavije iz Vremena 

Turske Vlasti, Spomenici Arhitekture IX-XVIII veku u Yugoslaviji, Beograd 1964, 

195-228; A. Nikolovski, K. Balabanov, D. ]ornakov, „Kur{umli an”, Spomenici 

na kulturata na Makedonija, Skopje 1980, 59-60; E. H. Ayverdi, Avrupa’da Osmanlı 

Mimari Eserleri - Yugoslavya, III. Cild, 3.Kitab, İstanbul 1981, 294; L. Kumbaraxi- 

Bogoevi}, Osmanliski spomenici vo Skopje, Skopje 1998, 156-160; M. Özer, 

Üsküp’te Türk Mimarisi (XIV-XIX y.y), Atatürk Kültür Dil ve Tarih Yüksek Kurumu, 

Ankara 2006.

ObjEkt: Kapan an 


KApAN AN 

Kapan an, kako eden od najstarite anovi vo Skopje, 

smesten vo starata skopska ~ar{ija, za prv pat e 

zabeleàn vo Op{irniot popisen defter od 1467-68 

godina. Izgraden e vo vtorata polovina na 15 vek od 

strana na poznatiot turski vojskovoda~ i tret krai{ki 

vojvoda Isa Beg. Anot kako gradba od cvrst materijal so 

to~no opredelena lokacija e zabeleàn i vo negovata 

vakufnama od H.874/M.1469 godina. poznatiot patepisec 

Evlija êlebi ovoj objekt go zabeleàl kako an na Isa 

Beg. Imeto Kapan go dobiva verojatno po funkcijata koja 

ja obavuval. Toa doa|a od zborot kabbân {to ozna~uva 

golema terezija – kantar na koj se merela stokata {to 

se nosela od nadvor i tuka se prodavala na golemo. Ova 

ja pokaùva ulogata i zna~eweto {to ovoj an go imal vo 

trgovskiot i ekonomskiot razvoj na gradot. Anot pokraj 

svojata osnovna funkcija, kako mesto za no}evawe i 

~uvawe na stokata, prestavuval i mesto kade se razvivala 

bogata trgovska razmena. Stokata koja bila nosena vo anot 

se merela, skladirala i potoa prodavana na trgovcite. 

Spored na~inot na gradba i organizacija na prostorot, 

opkruèn od site strani so du}ani, Kapan an e sli~en 

so ostanatite anovi izgradeni vo Skopje vo ovoj period. 

Se sostoi od golem vnatre{en dvor, okolu koj se nao|a 

trem na dva kata, od koi gorniot e oslonet na drveni 

stolbovi. Vo sobite koi se nao|aat vo niza okolu 

site ~etiri strani, (20 vo prizemjeto i 24 na katot), 

se vleguva direktno od tremot. [talata se nao|ala na 

isto~nata strana. Anot pretstavuva masivna gradba 

gradena od kamen i tula vo naizmeni~ni redovi, opus 

karakteristi~en za gradbite od ovoj period. celiot 

objekt denes e pokrien so krov na ~etiri vodi, prekrien 

so keramida. 

Golemite o{tetuvawa koi anot gi pretrpel vo tekot na 

svoeto postoewe pridonele negoviot dene{en izgled da 

e dosta izmenet. Kapan an, kako i pogolemiot broj objekti 

vo Skopje, stradal vo zemjotresot od 1555 god., poàrot 

od 1689 godina kako i vo zemjotresot od 1963 godina 

koga pretrpel golemi o{tetuvawa. Od prvobitniot objekt 

denes se zapazeni samo ostatoci vo dolnite partii. 

Svojata funkcija anot ja obavuval do Vtorata svetska 

vojna. po vojnata, do zemjotresot vo 1963 godina, na katot 

od anot bile smesteni pove}e familii dodeka prizemjeto 

i ponatamu se koristelo kako magacinski prostor. Denes, 

vo prostoriite na anot se smesteni pove}e zanaet~iski 

du}ani, restorani i dr. 

Zoran pavlov 

Lit.: A. Nikolovski, K. Balabanov, D. ]ornakov, „Kapan an”, Spomenici na 


Eserleri - Yugoslavya, III. Cild, 3.Kitab, İstanbul 1981, 255; N. Ni~ota, Kapan an, 

Kulturno nasledstvo, Skopje, 1983, 203; L. Kumbaraxi-Bogoevi}, Osmanliski 

spomenici vo Skopje, Skopje 1998, 152-155; M. Özer, Üsküp’te Türk Mimarisi (XIV- 

XIX y.y), Atatürk Kültür Dil ve Tarih Yüksek Kurumu, Ankara 2006. 


ObjEkt: Suli an 


Smesten vo srceto na starata Skopska ~ar{ija, 

vo neposredna blizina na îfte amam, Suli an 

pretstavuva zna~ajna delo na osmanliskata profana 

arhitektura. Anot se spomenuva vo vakafnameto na 

Ishak Beg od H.848/M.1444-45 kako negova zadu`bina 

i so to~no opredeleni granici na lokacija. Anot 

koj bil narekuvan i „Star an” imeto „Suli” – voden, 

verojatno go dobil po rekata Serava koja te~ela 

pokraj nego. Toj e eden od nekolkute anovi koi 

seu{te postojat vo Skopje. Graditelot Ishak beg, 

vtoriot krai{ki vojvoda go zave{tal ovoj imot na 

Alaxa xamijata vo Skopje. Negovata mestopolo`ba 

– blizinata na Murat pa{ina xamija i îfte amam, 

SULI AN 

ovozmoùva formirawe na edna karakteristi~na 

urbana celina, kade do izraz doa|aat potrebite 

na naselenieto – odmor, higiena i posvetenosta 

kon boga. 

Suli an spa|a vo grupata na dvokatni anovi so 

otvoren kvadraten dvor okolu koj se nao|a trem 

nosen od masivni kvadratni stolbovi. prizemnite 

prostorii sluèle za smestuvawe na stokata 

(magacini), a na severnata strana bila smestena 

{talata, dodeka prostoriite na katot se koristele 

za preno}i{te na trgovcite i patnicite. Brojot na 

prostoriite na prizemjeto iznesuva 27 a na katot 

30 i vo sekoja od niv se nao|a oxak za zatopluvawe 

na patnicite. Objektot e graden od kamen i tula vo 

opus kloazone i so svoeto arhitektonsko re{enie 

potsetuva na Kur{umli an. 

Negovata postavenost vo ~ar{ijata uslovila 

vleguvawe od dva vleza – edniot od stranata na 

rekata Serava, a drugiot koj bil glaven od samata 

~ar{ija. 

Vo tekot na svoeto opstojuvawe anot bil pove} 

epati o{tetuvan – vo zemjotresot od 1555 godina, 

te{ko o{teten za vreme na poàrot podmetnat od 

avstriskiot vojskovoditel pikolomini vo 1689 

godina, po {to anot bil obnovuvan no ja gubel 


svojata originalnost. posledite o{tetuvawa bea vo 

zemjotresot od 1963 godina koga anot be{e re~isi 

celosno urnat, a po prevzemenite konzervatorskorestavratorski 

intervencii go dobiva dene{niot 

izgled. 

Obemnite obnovi prevzemeni po katastrofalnite 

o{tetuvawa onevozmoùvaat da ja sogledame 

negovata prvobitna forma i pokrivna konstrukcija. 

Svojata funkcija anot ja gubi kon krajot na 19 vek po 

{to toj se koristi kako magacinski prostor odnosno 

prostor za nekoi zanaet~iski rabotilnici. Denes 

vo prostorite na Suli an e smesten Fakultetot za 

Likovni umetnosti, a vo eden negov del e Muzejot na 

Starata ~ar{ija kako depandans na Muzejot na Grad 

Skopje. 


Zoran pavlov 

Lit.: G. Elezovi}, Turski Spomenici, kn. X sv. 1 (1348 – 1520), Srpska Kralevska 

Akademija, Beograd 1940; A. Nikolovski, K. Balabanov, D. ]ornakov, „Suli an”, 

Spomenici na kulturata na Makedonija, Skopje 1980, 48; E. H. Ayverdi, Avrupa’da 

Osmanlı Mimari Eserleri - Yugoslavya, III. Cild, 3.Kitab, İstanbul 1981, 295-296; 

L. Kumbaraxi-Bogoevi}, Osmanliski spomenici vo Skopje, Skopje 1998, 149-151; 

M. Özer, Üsküp’te Türk Mimarisi (XIV-XIX y.y), Atatürk Kültür Dil ve Tarih Yüksek 




BEZISTEN 

Smesten vo starata skopska ~ar{ija, opkruèn so golem 

broj mali du}ani, bezistenot pretstavuval centar na 

trgovskiot ìvot vo gradot okolu koj se formirala 

~ar{ijata. prvobitniot bezisten bil uni{ten vo 

katastrofalniot poàr od 1689 godina, koga stradale 

i pogolemiot broj monumentalni objekti vo ~ar{ijata. 

Objektot koj denes postoi e podignat na temelite na 

prvobitniot bezisten koj se spomenuva vo vakafnameto 

na Isa beg od 1469 godina kako zadu`bina na negoviot 

tatko Ishak beg. podigaweto na bezistenot od strana na 

Ishak beg e potvrdeno i so natpisot postaven nad eden 

vo vlezovite vo bezistenot. Spored nego, bezistenot go 

sogradil Gazi Ishak beg, krai{ki vojvoda i sultanov 

namesnik vo Skopje, a poslednata negova obnova e 

napravena od strana na Haxi Husein, Osman i Ja{ar beg 

vo 1899-1900 godina. 

Za postoeweto na bezistenot i negoviot izgled doznavame 

od patepisnite bele{ki na Haxi Kalfa od 1650 godina, 

Evlija êlebi od 1660-68 godina i patopisot na Edvard 

Braun od 1669 godina kade toj e falen i spomenuvan 

kako pravoagolna gradba zasvedena so {est kupoli 

noseni na masivni stolbovi i ~etiri vleza na sekoja 

od stranite. Ova e potvrdeno i so crteòt na Evans od 

1885 godina kade bezistenot e pretstaven vo urnatini 

no so prepoznatliva arhitektonska forma. Na~inot na 

gradewe bil identi~en so drugite monumentalni gradbi 

od osmanliskata arhitektura od 15 i 16 vek vo Skopje, so 

naizmeni~no redewe na kamen i nekolku reda tuli so 

{to se postignala dekorativnost vo yidaweto. po svojata 

arhitektonska koncepcija bezistenot nalikuval na Brusa 

bezistenot vo Saraevo (Bosna i Hercegovina) podignat 

vo po~etokot na 16 vek. Ostatocite od starata gradba 

– yidovi i temeli, koi se otkrieni pri sanacionite 

intervencii vo 1964-65 godina koga se izvr{eni i 

poslednite popravki po posledicite od zemjotresot od 

1963 godina, vidlivi se i denes vo nekoi od du}anite. 

Dene{niot objekt, podignat na temelite na starata 

gradba, e sosema razli~en od prvobitniot. Vo negovata 

vnatre{nost se nao|aat pogolem broj dvokatni du}ani 

koi gi povrzuvaat otvoreni koridori. Vo sredi{niot del 

od bezistenot, kade se nao|aa dvata stolba, podignati se 

dva odvoeni dvokatni objekta. Site du}ani se pokrieni 

so krov na dve vodi. Denes vo bezistenot se smesteni 

pove}e trgovski du}ani, galerii, ~ajxilnici. I pokraj 

ednostavnata forma i slabata grade`na tehnika, toj ja 

zadràl svojata uloga i vrednost vo sostav na ~ar{ijata. 

Zoran pavlov 

Lit.: A. Nikolovski, K. Balabanov, D. ]ornakov, "Bezisten", Spomenici na 


Eserleri - Yugoslavya, III. Cild, 3.Kitab, İstanbul 1981, 296; L. Kumbaraxi-Bogoevi}, 

Osmanliski spomenici vo Skopje, Skopje 1998; M. Özer, Üsküp’te Türk Mimarisi 

(XIV-XIX y.y), Atatürk Kültür Dil ve Tarih Yüksek Kurumu, Ankara 2006. 


ObjEkt: Kamen most 


KAMEN MOST 

Kameniot most – simbol na gradot Skopje, e izgraden 

na r.Vardar i direktno go povrzuva stariot i noviot 

del od gradot. So dolìna od okolu 220 m i {iro~ina 

od ne{to pove}e od 6 m toj pretstavuva eden od 

va`nite urbanisti~ki obele`ja na gradot. Kako {to 

naveduva poznatiot patepisec Evlija êlebi, mostot 

e podignat vo vtorata polovina na 15 vek vo vreme na 

vladeewe na Sultanot Mehmed II Osvojuva~ (1451-1481), 

no, postojat pretpostavki deka sepak mostot e postar, 

odnosno bil podignat vo prvata polovina na 15 vek za 

vreme na Sultanot Murat II (1421-1451). poslednoto se 

potkrepuva so toa {to na isto~nata strana od mostot 

postoela plo~a na koja bile ispi{ani podatocite za 

vremeto na podigaweto. Vo prilog na ova veruvawe e 

i zapisot vo vakufnamata na Isa-begovata xamija od 

1469 godina, kade za prv pat se spomenuva Kameniot 

most i kade e zapi{ano deka toj e podignat za vreme 

na Sultanot Murat II. Iako mostot, koj otsekoga{ 

predizvikuval voodu{evuvawe i ~esto e spomenuvan 

vo patepisite na pove}eto patepisci, podatoci za 

negoviot graditel nemame. 

Vo tekot na svoeto postoewe mostot pove}epati bil 

o{tetuvan i obnovuvan, no vo osnova go ima so~uvano 

svojot prvobiten izgled. 

Spored natpisot postaven vo 1909 godina na 

straàrnicata na mostot, a koj postoel se do 

zemjotresot vo 1963 godina, edna od popravkite bila 

vo vrska so posetata na Mehmed V, odnosno negoviot 

sin Re{ad II. Kako rezultat od zgolemeniot soobra} 

aj izvr{eno e pro{iruvawe pri {to bila otstraneta 

originalnata kamena ograda i mostot e pro{iren so 

pe{a~ki pateki od dvete strani, noseni od metalna 

konstrukcija. pri toa bila otstraneta i originalnata 

kaldrma. Od istiot natpis doznavame i deka mostot 

go izgradil Sultanot Murat II a pro{iruvaweto go 

naredil Sultanot Re{ad. 

So svojata izvonredna grade`na tehnika, stilski 

osobenosti i karakteristi~ni dekorativni elementi, 

Kameniot most vo Skopje pretstavuva karakteristi~en 

primer na osmanliska gradba, odnosno gi ima site 

elementi na eden turski most. Toj pretstavuva edno od 

najmonumentalnite dela na osmanliskata arhitektura 

vo Makedonija i go otslikuva periodot na golemiot 

razvitok na osmanliskoto graditelstvo od 15-16 vek. 

Mostot leì na masivni kameni stolbovi me|usebno 

povrzani so 13 polukru`ni laci. Na sekoj od 

stolbovite od dvete strani na mostot se nao|aat t.n. 

mamuzi nameneti za za{tita na mostot od urivawe pri 

nadoa|awe na rekata. Graden e od dobro obraboteni 

travertinski kameni blokovi. Svodovite na ~etiri 

od lacite se izvedeni od tula, dodeka ostanatite 

se izvedeni vo kamen. Sredi{niot stolb, vo svojata 

vnatre{nost ima dve prostorii ~ija funkcija 

e da go namali optovaruvaweto na stolbot, no i 

kako za{tita na mostot za {to svedo~at otvorite – 

pu{karnici vo sekoja od niv. Vo sredi{niot del od 

mostot se nao|a mihrabna ni{a-straàrnica koja 

se istaknuva so precizno izrabotenata stalaktitna 

dekoracija. Od sprotivnata strana na mihrabnata 

ni{a se nao|a pro{iruvawe vo forma na balkon 

nosen od obraboteni kameni konzoli, koj se 

koristel za odmor na umornite minuva~i. Estetskoto 

oblikuvawe na mostot e nadopolneto so kamenata 

plastika dekorativno predadena vo forma na rozeti, 

karakteristi~ni za osmanliskata umetnost od 15 i 16 

vek a postaveni na nekolku od lacite na mostot. 

So arheolo{kite istraùvawa prezemeni na leviot 

breg na r. Vardar otkrieni se ostatoci od most koj se 

datirani vo periodot 527 - 535 godina, periodot na 

Vizantiskiot imperator Justinijan, {to govori za 

kontinuitetot vo postoeweto na mostot. 

Dene{niot izgled na mostot se dolì na obnovata 

izvedena vo periodot od 1992 do 2004 godina, koga na 

mostot e vratena avtenti~nata kamena ograda so {to 

toj go dobiva prvobitniot sjaj. 


Zoran pavlov 

Lit.: N. Katani}, M. Gojkovi}, Gra|a za prou~avawe starih kamenih mostova 

i akvedukata u Srbiji, Makedoniji i crnoj Gori, Beograd 1961, 117-132; A. 

Nikolovski, K. Balabanov, D. ]ornakov, "Kameniot most na rekata Vardar", 

Spomenici na kulturata na Makedonija, Skopje 1980, 46-47; E. H. Ayverdi, 

Avrupa’da Osmanlı Mimari Eserleri - Yugoslavya, III. Cild, 3.Kitab, İstanbul 1981, 

300-302; L. Kumbaraxi-Bogoevi}, Osmanliski spomenici vo Skopje, Skopje 1998;

ObjEkt: Halveti te}e 

lOkAcIjA: Struga 

Smesteno vo stariot del od gradot, vo neposredna 

blizina na centarot, Halveti te}eto vo Struga 

pretstavuva zna~aen spomenik na Osmanliskata 

kultura. Ne postoi natpis so to~niot datum na 

negovoto formirawe, no spored kaùvawata, te}eto 

bilo osnovano od strana na Hasan Baba (Asan Dede) 

koj bil istaknat dervi{ vo Struga, a halife dobil od 

pir Hajati od Ohrid vo po~etokot na 18 vek. 

HALVETI TEKE 

Tekijata e od tipot na ah{ab gradbi. pretstavuva 

pove}eprosotoren objekt so mali dimenziii 

prostorii koi funkcionalno go opravduvaat svoeto 

postoewe. Objektot se sostoi od slednive prostorii: 

semahane (prostor za namaz), kafe-oxak (prostorija 

za razgovor), jaz-oxagi (leten prostor) i misafirhana 

(priemna soba za gosti). Site prostorii se pokrieni 

so ~etvorovoden krov podelen vo dva dela. 

Vlezot vo te}eto e od nevoobi~aenata ju`na strana 

kade {to se nao|a i minareto. Toa e izraboteno od 

dobro obraboteni kameni kvadri a izgradeno e 

verojatno (spored natpisot koj se nao|a na negovoto 

telo) vo 1922 godina. 

Vo vnatre{nosta na molitveniot prostor so~uvana e 

originalnata drvena kupola. 

So svoite kulturni i estetski vrednosti Halveti te}e 

pretstavuva tipi~en primer na osmanliskata gradba 

od 18 i po~etokot na 19 vek. 

Zoran pavlov 

Lit.: E. H. Ayverdi, Avrupa’da Osmanlı Mimari Eserleri - Yugoslavya, III. Cild, 

3.Kitab, İstanbul 1981, 241; Islamska zaednica i nejzinite institucii, Skopje 

1997, 85-86. 


ObjEkt: Orta xamija 

lOkAcIjA: Strumica 

Xamijata Durak Efendi pretstavuva ednostaven 

provinciski tip na ednokupolna xamija. Od natpisot 

koj se nao|a nad vleznata vrata i e ispi{an so nefis 

pismo vo deset poliwa, doznavame deka xamijata ja 

podignal Durak Efendi vo H.1015/M.1606-07 godina. 

Bez somnenie, Orta xamija svoeto ime go dobila po 

mestopolo`bata na koja se nao|a - pome|u tvrdinata 

i dolniot grad. Vo popisniot defter od 1573 godina 

ORTA XAMIJA 

se spomenuvaat imiwata na dve xamii vo Strumica: 

starata xamija na Sultan Murad Han i Novata xamija. 

Molitveniot prostor, koj e so dimenzii 11,80 h 11, 

80 m zasveden e so kupola nosena na pandantifi. 

Kupolata koja e izdignata na osmoagolen tambur, denes 

e pokriena so turska keramida. 

Osvetluvaweto na vnatre{nosta e preku prozorskite 

otvori postaveni vo dva reda na sekoja od stranite. 

So svojata forma se izdvojuvaat prozorite vo dolnata 

zona na severozapadnata strana vo tremot – tie 

se pravoagolni i se smesteni vo visoki kru`ni 

mihrabski ni{i, koi zavr{uvaat so dekorativna 

stalaktitna ornamentika vo pet reda. Ovoj primer 

na smestuvawe na prozorski otvori vo prostorot 

na mihrabieto e redok a moèbi i edinstven na 

prostorot na Makedonija. Originalniot trem, koj 

denes ne postoi, bil drven i postaven po celata 

dolìna na severozapadnata i severoisto~nata 

fasada. 

Minareto koe se nao|a na zapadnata strana od 

xamijata e izgradeno e vo triesetite godini na 20 vek 

(isto kako i krovot i ogradata na xamijata). postaveno 

e na kvadraten postament koj preminuva vo kru`no 

telo zbogateno so {erefeto ogradeno so perforirani 

parapetni plo~i. Opusot na gradba e provinciski 

proizvod na kombinacija od grubo obraboteki 


granitni blokovi, so mestimi~no vmetnuvawe na tuli i 

obraboten kamen bigor na aglite. Ovoj opus e prisuten 

kaj malite crkvi od strumi~kiot region izgradeni vo 

periodot na Osmanliskoto vladeewe vo 16 i 17 vek. 

Vo vnatre{nosta na xamijata, na ju`niot yid, smesten 

e mihrabot vo vid na polukru`na ni{a zasvedena so 

bogato dekorirana stalaktitna ornamentika vo pet 

reda. Minberot i mahvilot ne se so~uvani. 

Od dekorativnite elementi, zapazena e reqefnata 

obrabotka na mihrabot vo molitveniot del, kako i 

stalaktitnite ornamenti na mihrabiite na severniot 

yid vo tremot. 

Vo vnatre{nosta na objektot ne se vidlivi tragi od 

slikana dekoracija. 

pri za{titni intervencii na xamijata koi bile 

prevzemeni vo 1984 godina izvr{eni se i sonda`ni 

arheolo{ki istraùvawa pri {to, bile pronajdeni 

ostatoci od crkva kako i freski koi poteknuvaat od 

12 vek, so {to se potvrdila tezata deka xamijata bila 

podignata na staro kultno mesto. 

Vo Spisokot na xamii, tekii, mesxidi i drugo, koi vo 

tekot na prvata svetska vojna bile koristeni za voeni 

celi, e navedeno deka Orta xamija e o{tetena vo 1912 

godina od strana na Bugarskite vojski a olovniot 

pokriv od kupolata koj teèl 10.000 kg bil ukraden 

vo 1914 godina. Xamijata podocna bila renovirana od 

Bugarite i koristena kako magacin za razni produkti. 


Zoran pavlov 

Lit.: M. Kiel, Somme Little-known Monuments of Ottoman Turkish Architecture in 

the Macedonia Province: Stip, Kumanovo, Prilep, Strumitsa, Güney-Doğu Avrupa 

Araştırmaları Dergisi 6-7, İstanbul 1978, 153-178; E. H. Ayverdi, Avrupa’da Osmanlı 

Mimari Eserleri - Yugoslavya, III. Cild, 3.Kitab, İstanbul 1981, 242; M. Stamenova, 

preliminaren Izve{taj od Arheolo{koto istraùvawe na lokalitetot Orta 

xamija vo Strumica, Zbornik na trudovi, Zavod za Za{tita na Spomenicite na 

Kulturata, prirodnite Retkosti i Muzej - Strumica, Strumica 1989, s. 351-375.

ObjEkt: [arena (Alaxa) xamija 

lOkAcIjA: Tetovo 

[arena xamija e me|u najubavite objekti od 

islamskata verska arhitektura, zapazeni vo Tetovo 

od vremeto koga toa bilo vo sostavot na Osmanliskoto 

carstvo. Locirana e na desnata strana na r.pena, vo 

neposredna blizina na centarot na gradot. 

Spored naukata, xamijata e podignata vo 17 vek 

(vo nau~nata javnost postojat razli~ni mislewa 

okolu nejzinoto datirawe - od 1495 god. pa se do 

[ARENA 

(ALAXA) XAMIJA 

17 vek). Spored drugi soznanija, [arena xamija 

bila podignata vo 1564 god. a ktitori bile sestrite 

Hur{ide i Mensure koi se doselile vo Tetovo od 

Anadolija. po smrtta Hur{ide bila pogrebana vo 

dvorot na xamijata, no ne se znae koja godina. 

No, od natpisot koj postoi nad vleznata vrata vo 

xamijata, doznavame deka dene{nata arhitektonska 

forma, koja poteknuva od prvata polovina na 19 vek 

i e oblikuvana vrz temelite na drug postar objekt, e 

podignata od strana na Abdurahman pa{a. Najverojatno 

deka stanuva zbor za xamijata koja pri opoàruvaweto 

na gradot pri krajot na 17 vek bila razurnata i 

verojatno go nosela istoto ime - “Alaxa". Od ova 

proizleguva deka dene{nata “[arena xamija" vo 

Tetovo ne e izgradena vo 17 vek, kako {to stoi vo nekoi 

na{i trudovi, tuku toj vek bi se odnesuval na postarata 

xamija, koja, kako {to doznavame od citiranite 

stihovi od plo~ata, bila do temel razurnata. 

[arenata xamija e od tipot na ednokupolnite prostori 

so trem od vleznata strana. Se karakterizira so 

skladnost na volumenot, povr{inite i liniite, 

elementi vidlivi vo klasi~niot period na 

Osmanliskata arhitektura. 

Ona so {to se izdvojuva ovaa xamija od ostanatite e 

nejziniot ìvopis izveden vo sredinata na 19 vek. 

Dekoriraweto na xamijata Abdurahman pa{a im 


go doveril na majstori od Debar, verojatno istite 

majstori koi rabotele i vo Arabati Baba te}e, koi 

gi naslikale {arite so mrsni boi. Na isto~nata, 

severnata i ju`nata fasada vo ~etiri reda se 

naslikani vertikalno postaveni pravoagolni poliwa 

vo fresko tehnika koi imitiraat mermerna oplata, 

me|usebno izdvoeni so naslikani stolbovi koi vo 

posledniot red pod krovniot venec se vo forma na 

bukvata “Y", vo ~ij sredi{en del se naslikani kru`ni 

yvezdasti motivi. 

centralniot prostor e so kvadratna osnova nad koja 

e oformena slepa kupola odnadvor nevidliva, so 

izvonredna slikana dekoracija. Na isto~nata strana 

vo vnatre{nosta na xamijata se smesteni mihrabot, vo 

~ij goren del na sedum kru`ni poliwa se ispi{ani 

lehvi so stihovi od Koranot, i mimbarot. Tie se 

izraboteni od bel mermer so precizno izvedeno 

bogatstvo od dekorativni elementi vo plitok 

reqef. Na zapadnata strana se nao|a mahvilot koj 

na nevoobi~aen na~in e vo forma na tri nezavisni 

polukru`ni balkona. Yidnata dekoracija vo 

vnatre{nosta i na fasadite na [arena xamija, koja 


ja datirame vo 19 vek, gi sodrì karakteristikite na 

turskata tradicionalna dekoracija. Silno izrazenite 

stilizirani motivi so bilna i geometriska 

ornamentika, izvedeni se so intenziven kolorit. Vo 

pretstavuvawe na bilnite ornamenti crteòt e ~ist i 

inventiven, bez napnatost i monotonija. Dekoracijata 

vo koja u~estvuvaat razni materijali: drvo, {tuko, 

kamen i tula e ozbilna, so fino ~uvstvo za mera. 

Vo celata vnatre{nost pokraj izobilstvoto od 

ìvopisni geometriski i bilni ornamenti, 

zastapen e i pejzaòt kade kako motiv se koristeni 

prepoznatlivi gradski motivi od prestolninata 

Istanbul. Od likovnite pretstavi osobeno vnimanie 

privlekuva pretstavuvaweto na Meka, {to e redok, 

a moèbi i edinstven primer na pretstavuvawe na 

ova svetili{te na prostorot na jugoisto~na Evropa. 

Odredeni sli~nosti vo karakterot na ova slikarstvo 

koe nosi belezi na levantskiot barok, sodrì 

dekoracijata vo Ejup pa{a xamijata vo Novi pazar 

(1836) vo Srbija. 

Dvospratniot trem koj ja zafa}a celata {iro~ina 

na objektot, e nosen od profilirani stolbovi, i 

dekorativno obraboten so stilizirani floralni 

i geometriski ornamenti. Vo tremot, nad vlezniot 

portal e smesten i ve}e spomenatiot natpis so to|nata 

godina na podigaweto na ovaa xamija. Severno i ju`no 

od vlezot se nao|a po eden pomo{en mihrab. celiot 

objekt e pokrien so ~etvorovoden krov, pokrien so 

turska keramida. Minareto vo osnova e {estostrano, 

so edno {erefe pod koe ima bogata stalaktitna 

dekoracija, i e smesteno na ju`nata strana od xamijata. 

Osvetluvaweto na vnatre{nosta na objektot e 

preku prozorskite otvori postaveni na sekoja od 

stranite vo dva reda po ~etiri. Istite se zatvoreni 

od vnatre{nata i nadvore{nata strana so bogato 

ornamentirani tranzeni koi ja zgolemuvaat ubavinata 

na celiot objekt. 

Severozapadno od xamijata e smesteno turbe vo koe 

se pretpostavuva deka e pogrebana Hur{ide Hanum. 

pripa|a na otvoreniot tip turbiwa, vo osnova ima 

forma na nepravilen osmoagolnik, gradeno e od kamen. 

podignato e vo 16 vek (ne postojat pi{ani podatoci). 

So svoite harmoni~ni proporcii go nadopolnuva 

urbanisti~kiot ambient na [arena xamija. Spored 

arhitektonskite specifiki se pretpostavuva deka bilo 

zasvedeno so kupola. Iako ne postoi natpis za negovata 

izgradba, se pretpostavuva deka bi moèlo da bid 

podignato vo tekot na 16 vek. 

[arenata xamija so arhitektonski interesno 

izvedenoto turbe, na svojstven na~in ukrasenata ~e{ma 

i ogradniot yid, so~inuvaat edinstven umetni~ki 

vreden kompleks. 


Zoran pavlov 

Lit.: M. Mujezinovi}, “Natpis na [arenoj-pa{inoj xamiji u Tetovo”, Islamska 

misao, god. III, br. 30, Sarajevo, 1981; E. H. Ayverdi, Avrupa’da Osmanlı Mimari 

Eserleri - Yugoslavya, III. Cild, 3.Kitab, İstanbul 1981, 75; \. Miqkovi}, K. Aru~i, 

“Za natpisot na [arena xamija vo Tetovo”, Muzejski glasnik br. 5, Skopje 1982, 

69; M. Z. İbrahimgil, “Kalkandelen (Tetovo) Alaca - Paşa camii”, Vakıflar Dergisi XXVI, 

Vakıflar Genel Müdürlüğü Yayınları, Ankara 1997.

ObjEkt: Arabati Baba te}e 


ARABATI BABA TE]E 

Najdobro so~uvanoto dervi{ko te}e vo Tetovo e 

Arabati baba te}e koe pripa|a na dervi{kiot red 

bekte{i, eden od najzna~ajnite dervi{ki redovi na 

Balkanot. Nivnoto ime e povrzano so nivniot osnova~ 

i stare{ina (pir) Haxi Bekta{ Veli od Anadolija, koj 

po~inal vo 738/1337-38 godina. 

Tekijata vo Tetovo, e smestena vo zapadniot del od 

gradot, vo podno`jeto na [ar planina. Za vremeto na 

gradewe nemame sigurni podatoci i ne poseduvame 

nieden istoriski dokument. Edna od pretpostavkite e 

i mo`nosta te}eto da e osnovano kon krajot na 16 vek 

od Sersem Ali Baba, prvak na bekta{kiot red, koj po 

kratkiot prestoj vo te}eto vo Dimetoka (Grcija) bil 

premesten vo Tetovo (1538) od kade vo 1548 godina 

zaminuva za Anadolija kade i umrel. Se naveduva i 

podatokot deka toj umrel vo 977/1569 godina i deka e 

pogreban vo Tetovo. Negovoto turbe vo tekijata postoi i 

denes no ne e sigurno dali e podignato kako spomen na 

nego ili toa e negoviot grob. 

Spored legendata, koja datira od 18 vek, te}eto go 

izgradil Arabati Baba, a podatokot {to te}eto go nosi 

negovoto ime upatuva deka toa verojatno postoelo i 

pred godinata na smrtta na Arabati Baba - 1780. 

Tekijata e renovirana vo vremeto na Rexep pa{a 

(pripadnik na mo}noto semejstvo tetovski pa{i koj za 

prv pat se spomenuva vo 1770 godina) i negoviot sin 

Abdurahman pa{a okolu 1800-1820 godina. 

Dervi{koto te}e “Sersem Ali Baba” pretstavuva 

najdobro so~uvano dervi{ko te}e vo Makedonija. 

Objektite vo te}eto pretstavuvaat karakteristi~en 

regionalen tip na gradbi so masivni zidovi vo 

prizemjeto i bondruk konstrukcija na katot. Toa 

pretstavuva kompleks od verski objekti (objekti 

za ibadet), kako i stanbeni i ekonomski zgradi, 

~ija funkcionalnost se nadovrzuva, smesteni vo 

prostran dvor i ogradeni so visoki kameni yidovi. 

Komunikacijata na kompleksot e ostvarena preku 

vlezovite koi se nao|aat na sekoja od stranite i koi 

imaat svoe ime i funkcija: te}e kapija – glavniot 

vlez vo tekijata koj se nao|a na severnata strana; 


na isto~nata strana e najgolemata kapija (harman 

kapija) koristena za potrebite na ekonomskiot del od 

kompleksot; na ju`nata strana kapijata koja vodi vo 

bav~ata - bah~e kapija; i mala kapija, koja se nao|a na 

zapadnata strana sluì za vleguvawe vo bav~ata od 

kosteni. 

Objektite koi do denes se so~uvani se podeleni na 

dva vida: objekti za verski obredi i za smestuvawe na 

dervi{ite i babata (turbe, mesxit, semahane, ku}ata na 

{ejhot) i objekti koi sluèle za doma{nata ekonomija 

i za sekojdnevni potrebi (misafirhana, {adrvan, 

ku}ata na Fatima, kujna, plevna, {tala i dr.). 

TURBETO na Sersem Ali Baba, smesteno vo 

severniot del od kompleksot, e od zatvoren tip, so 

dvanaesetostrana osnova i istoto e podignato vo 

vtorata polovina na 18 vek. Vo posebna prostorija, 

isto~no od turbeto na Sersem Ali Baba e smesten 

grobot na Rexep pa{a (1238/1822-23), koj privlekuva 

golemo vnimanie so nadzemniot poklopec – kuburluk 

izraboten od mermer i bogato dekoriran so floralni 

ornamenti kade se vidlivi elementi na barokot. 

pred ovie turbiwa se nao|a u{te eden objekt vo koj se 

smesteni 11 grobovi na Babi me|u koi se nao|a i grobot 

na edinstvena èna pogrebana vo tekijata - Fatima, 

}erka na Rexep pa{a koja, spored godinata na ni{anot, 

umrela vo 1245/1829-30 godina. Do isto~niot yid od 

turbeto e smesten MEJDANOT- mal otvoren ~ardak kade 

Babata oficijalno gi primal gostite koi doa|ale vo 

te}eto. 

KU[K HANE (dervi{ hane), objekt postaven zapadno od 

turbeto, koj vo zimskiot period se koristel za obredi 

i ìveewe, razgovor me|u dervi{ite i gostite. So~uvan 

e vo celost. 

Grobot na Arabati Baba e smesten na ju`nata strana 

od Ku{k haneto, vo posebno ograden del. Na ni{anot 

postaven nad kuburlukot e zapi{ana i godinata na 

negovata smrt 1194/1780-81. Nad grobot na Arabati 

Baba vo 1228/1813-14 godina se naslikani dve freski 

– pejzaì na koi se pretstaveni “Tax Mahal” i “Sultan 

Ahmed xamija” vo Istanbul, i istite se delo na 

umetnikot Zerze Haki. 

MESXIDOT (bogomolkata, ibadet hane) smestena vo 

blizina na severniot vlez i ima kvadratna osnova. 

Sostaven e od dva dela: mesto za verski obredi (harim) 

i trem. Vnatre{nosta na harimot e zasvedena so 

slepa drvena kupola bogato ukrasena so dekorativni 

elementi vo {tuko tehnika. Taa e podelena so 

12 stilizirani palmini drvja koi se spojuvaat 

vo centarot na kupolata kade e smestena bogato 

dekorirana rozeta so rastitelni elementi. Vo dolnata 

zona se pretstaveni konusni vazi so raznovidni 

cvetovi na koi se postaveni biserni brojanici, 

simbol na trpenieto i odanosta kon boga. 

Samiot izgled na mesxidot ukaùva deka istiot e 

pove}e pati renoviran. Spored natpisot-nefes koj se 

nao|a nad vlezot mesxidot go podignal Rexep pa{a vo 

1200/1785-86 godina. Od SEMAHANETO koe se nao|alo 

severno od mesxidot se so~uvani samo ostatoci. 

KU]ATA NA FATIMA (plavata kula) e podignata za 

bolnata }erka na Rexep pa{a i e eden od retkite 

objekti so~uvan vo svojata prvobitna sostojba. Ima 

kvadratna osnova so po edna prostorija na prizemje 

i kat. prostorijata vo prizemjeto, koja sluèla za 

podgotovka na hrana i vo koja se nao|a i ogni{te, 

e zasvedena so kupola delumno ukrasena so {tuko 

dekoracija. Vnatre{nosta na katot e bogato dekorirana 

so fresko dekoracija naslikana od Zerze Haki 

vo 1229/1813-14 godina – so precizen crte` 

naslikani vazi so cve}e, floralni ornamenti, kako i 

pove}e korabi pred eden saraj naslikani vo medaqon 

i drvena tavanica so centralo postavena rezbana 

rozeta. Od simbolite moème da go izdvoime lavot 

koj e naslikan nad vlezot vo gorniot kat na kulata, 

koj se poistovetuva i go simbolizira ~etvrtiot halif 

vo muslimanstvoto – prorokot Ali, koj vsu{nost e 

“za{titnik” na bekte{ite. 


So svojata reprezenatativnost se izdvojuva gostinskiot 

konak MISAFIRHANATA, dvospratna gradba, i eden od 

najso~uvanite i najubavi objekti od celiot kompleks, 

{to ukaùva na izgradenite estetski kriteriumi 

no i na ekonomskite mo`nosti na te}eto. Osobeno 

do izraz doa|a ume{nosta vo obrabotkata na drvoto, 

preku besprekorno izvedenite rozeti vo gostinskiot 

konak kade do perfekcija se predadeni prefinetite 

~uvstva na kopani~arite vo prezentirawe na 

floralni motivi, do bogatstvoto od elementi i formi 

upotrebeni vo dekoriraweto. Spored kaùvawa, 

konakot go podignal vo prvata polovina na 18 vek 

Abdurahman pa{a i istiot sluèl kako harem. pored 

konakot e so~uvan i eden del od ko{evite za p~enka. 

centralno mesto vo kompleksot na te}eto zavzema 

[ADRVANOT koj ima pravoagolna osnova i e 

podelen na dva dela.Toj se odlikuva so svojata 

arhitektura, elegancija na proporciite i bogatstvoto 

na plasti~na dekoracija i tretirawe na detalite. 

prviot del, divanhne, sluèl za odmor i razgovor, 

so centralno postavena sedmoagolna fontana 

izrabotena od mermer i minderi okolu nea. Vtoriot 

del, semahane, e namenet za ritualni obredi. 

Dvokrilnite drveni vrati postaveni na vlezot i 

pome|u divanhaneto i semahaneto, kako i objektot 

vo celina se karakteriziraat so izvonredna 

kombinacijata od rezba (bareqef) vo drvo so pozlata 

i slikana dekoracija. 

posebno vnimanie so svojata monumentalnost 

zavzema KUJNATA – trpezarija, no kako zna~ajni 

bi gi izdvoile i GOLEMATA Ê[MA koja 

spored natpisot e izgradena od Rexep pa{a vo 

1205/1790-91 godina, MALATA Ê[MA bogato 

dekorirana so natpisi-nefes na sekoja od stranite, 

i podignata vo 1260/1844-45 godina vo ~est na 

Abdurahman pa{a, kako i mnogute grobovi smesteni 

vo delot kaj turbeto i vo severo-isto~niot agol od 

kompleksot na ~ii ni{ani se mnogu dekorativno 

- kaligrafski besprekorno ispi{ani tekstovi 

vo nefes pismo, koi go kompletiraat duhovnoto i 

umetni~koto bogatstvo na kompleksot. 

Imaj}i go vo predvid upotrebeniot materijal za 

gradba, dekoracijata predadena vo rezba, motivite, 

tehnikata na slikawe, so golema verojatnost 

moème da pretpostavime deka majstorite bile od 

Mala Reka (torbe{i) koi poseduvale specifi~na 

tehnika na gradewe i dekoracija. Slikanata 

dekoracija vo te}eto ima golemi sli~nosti so 

dekoracijata vo [arena xamija vo Tetovo, i 

naveduva na pretpostavkata deka e izrabotena od 

isti majstori. 

Dervi{ite se odràle vo te}eto do 1912 godina, 

i se do 1941 godina toa ne se koristelo za verski 

obredi. Istite se obnovuvaat vo periodot od 

1941-1945 godina koga te}eto e definitivno 

napu{teno od strana na dervi{ite. Od 1994 

godina vo te}eto se povtorno smesteni ~lenovi od 

dervi{kiot red na bekte{ite. 


Zoran pavlov 

Lit.: E. Hakkı Ayverdi, Avrupa’da Osmanlı Mimari Eserleri, Yugoslavya, III.cild 

3.kitab, Istanbul 1981, 78-80; M. Ibrahimgil, Makedonya’da Tekke Mimarisi ve 

Özelikleri, Art Turc/Turkish Art, 10e Congre’s International d’art Turc, september 

17-23 1995, Geneve 1999, 369-379; G. palikru{eva, K. Tomovski, Tekiite vo 

Makedonija, Arhitekturata na po~vata na Makedonija, Makroproekt “Istorija 

na kulturata na Makedonija”, kniga 9, Skopje 2000, 207-211; V. cvetanovski, 

Arabati Baba Te}a vo Tetovo, Tetovo 2000.

ObjEkt: Star turski amam 


STAR 

TURSKI AMAM 

Edinstveniot so~uvan turski amam vo Tetovo e 

smesten na leviot breg na rekata pena, nasproti 

[arenata xamija so koja so~inuva zna~aen 

spomeni~ki kompleks. Toj pretstavuva zna~aen beleg 

na osmanliskata gradska kultura koj vo minatoto 

igral va`na uloga vo socijalnoto zdruùvawe na 

naselenieto. Oddelni zapazeni grade`ni elementi 

na samiot objekt upatuvaat deka toj e podignat vo 

vremeto na sultanot Mehmed Fatih (1432-1481), 

odnosno sredinata na 15 vek. Kako negov graditel 

se spomenuva Isa beg, poznatiot turski vojskovoda~ 

i tret krai{ki vojvoda. So izvesni promeni vo 

enterierot, kako posledica na namenite za koi bil 

koristen, arhitektonskata forma na amamot denes e 

so~uvana vo celost. Spored funkcijata, pripa|a na 

tipot na edine~nite amami, odnosno kapeweto na 

maìte i ènite se odvivalo vo razli~ni periodi po 

odreden raspored. 

Glavniot vlez, koj e izraboten od dobro obraboteni 

kameni kvadri, e od stranata na glavnata ulica. 

Kako i kaj ostanatite gradbi od ovoj vid, najprvo se 

vleguva vo edna pogolema prostorija koje e zasvedena 

so kupola i koja sluèla kako garderoba, a potoa 

se vleguva vo prostoriite za kapewe (halveti) koi 

soglasno svojata namena se pomali. Lavaboata (kurni) 

koi se nao|ale vo halvetite, denes ne se so~uvani. 

Vnatre{nosta na amamot, analogno na amamite od 

toj period, verojatno poseduvala bogata dekorativna 

ornamentika koja preovladuvala so elegancija, no 

poradi pove}eto obnovi vo enterierot taa denes ne 

postoi. 

celiot amam e graden solidno od kamen i tula, 

na~in na gradba karakteristi~en za zreloto doba 

na osmanliskata arhitektura. Konstruktivniot i 

prostoren raspored na gradbata zboruva za graditel, 

koj vo primerot na ovoj amam ja iskaàl svojata 

ve{tina vo gradba na kupolni objekti. 

Vo tekot na svoeto postoewe amamot pove}epati 

ja menuva svojata fukcija so cel vklopuvawe 

vo sovremenite tekovi na ìveewe – galerija, 

ugostitelski objekt, a od 2007 godina toj povtorno e 

pretvoren vo umetni~ka galerija so {to vo golema 

mera e zbogatena kulturnata ponuda na gradot. 

Zoran pavlov 

Lit.: E. H. Ayverdi, Avrupa’da Osmanlı Mimari Eserleri - Yugoslavya, III. Cild, 3.Kitab, 

İstanbul 1981, 78. 


ObjEkt: Husamedin pa{a xamija 

lOkAcIjA: [tip 

HUSAMEDDIN pA[A 

XAMIJA 

Xamijata Husamedin pa{a e izgradena na edno 

vozvi{enie od levata strana na r. Otiwa. postoeweto 

na xamijata vo tekot na 16 vek e potvrdeno so 

Op{irnite popisni defteri na ]ustendilskiot 

sanxak od 1570 godina, kade vo popisot na vakafite 

se spomenuva xamijata na pokojniot Husam pa{a. Vo 

popisot na ]ustendilskiot sanxak od 1573 godina 

se spomenuva novo formiranoto maalo Sveta xamija 

na pokojniot Husam ed-Din pa{a. Evlija êlebi za 

nea veli deka bila umetni~ki izgradena, so kameno 

minare i bila pokriena so olovo. Za li~nosta na 

Husamedin pa{a nemame nikakvi podatoci. 

Taa pretstavuva ednoprostorna, podkupolna gradba 

so kvadratna osnova koja plenuva so ednostavnosta 

i proporcionalnata gradba. Kupolata, izrabotena 

od tula vo varov malter i pokriena so olovo, ima 

osmostran tambur, postaven na pandantifi. posebna 

karakteristika na ovaa xamija, po {to se izdvojuva 

od ostantite od ovoj tip objekti vo Makedonija, e 

sedmoagolniot, plitok zasveden del koj “izleguva” na 

ju`nata fasada i vo koj e smestena mihrabskata ni{a. 

Ovaa forma na apsida na mihrabot, koja{to moème 

da ja sledime od 14 vek, e rezultat na intenzivnite 

me|usebni vlijanija na Rano-Osmanliskata i Docno- 

Vizantiskata arhitektura. 

Tremot, izgraden na severnata strana, e so 

harmoni~ni proporcii i so ednostavni formi, 

tipi~ni za arhitekturata od raniot 16-ti vek. Toj 

ima tri mali kupoli (so dominacija na sredi{nata), 

koi gi nosat ~etiri kru`ni mermerni stolbovi. 

Dvata sredi{ni stolba se od zelen mermer, 

so dekorativno obraboteni kapiteli vo vid na 

stalaktitni ornamenti, dodeka strani~nite se od 

bel mermer i so kapiteli izvedeni so pomo{ na t.n. 

turski triagolnici. Dekorativnosta na sredi{nata 

arka e naglasena so naizmeni~no redewe na crveni 

i beli kameni blokovi. Ovoj sistem na dekoracija, 

karakteristi~en za gradbite od prvata polovina 

na 16-ot vek, se povtoruva i nad glavniot vlez (na 

severnata strana na objektot), kako i nad prozorcite 


levo i desno od vlezot. 

Na zapadnata strana na xamijata e smesteno 

osmoagolno minare. 

Za gradba na xamijata se koristeni golemi, dobro 

obraboteni blokovi od òltenikav kamen koj bil 

donesen od okolinata na @egligovo, Kumanovo. 

Spored stilsko arhitektonskite karakteristiki so 

golema verojatnost moème da kaème deka Husameddin 

pa{a xamija e izgradena vo docnata klasi~na faza 

na Osmanliskata arhitektura od po~etokot na 16 vek. 

Xamijata e pretstavnik na ranocarigradskiot stil. 

Obnova na xamijata za koja imame podatoci bila 

izvr{ena vo 1950 godina, koga vo prostorot na 

xamijata e otvorena prvata muzejska postavka vo 

gradot [tip koja rabotela do 1956 godina. Objektot 

denes ne e vo funkcija. 

poradi pretpostavkata deka objektot e podignat na 

staro kultno mesto, verojatno hristijansko (crkva 

sv. Ilija), povremeno e posetuvan od hristijanskoto 

naselenie na verskiot praznikot Sv. Ilija. 

Ju`no od xamijata se nao|a turbe vo koe e pogreban 

{ejhot Muhjudin Rumi Baba kogo go spomenuva i Evlija 

êlebi, pa i samata xamija kaj narodot e poznata kako 

Muhjudin babina xamija. Gradbata na turbeto e so 

osmoagolna osnova prekrieno so keramidi, obnoveno 

e vo ponovo vreme, i osven istoriski toa e bez 

posebni arhitektonski i estetski vrednosti. 


Zoran pavlov 

Lit.: M. Kiel, Somme Little-known Monuments of Ottoman Turkish Architecture in 

the Macedonia Province: Stip, Kumanovo, Prilep, Strumitsa, Güney-Doğu Avrupa 

Araştırmaları Dergisi 6-7, İstanbul 1978, 15-178. E. H. Ayverdi, Avrupa’da Osmanlı 

Mimari Eserleri - Yugoslavya, III. Cild, 3.Kitab, İstanbul 1981, 48; R. petkovski, “Husa 

Medin-pa{ina xamija”, Delo 74, Spisanie za samoupravna teorija i praksa, 

op{testveno-politi~ki pra{awa, umetnost, nauka i kultura, god. X broj 2, martapril 

1983, [tip, 546-551.


lOkAcIjA: [tip 

Bezistenot se nao|a vo centarot na gradot, na desniot 

breg na r. Otiwa. Vremeto na negovoto gradewe 

e nepoznato, no op{tiot izgled na bezistenot, 

negovite arhitektonski i prostorno urbanisti~ki 

vrednosti pretstavuva poseben interes. Osobeno 

se istaknuva na~inot na koj se izvedeni kupolite, 

pri {to, preminot od pravoagolni prostranstva vo 

kru`na osnova gi ~inat plitki trompi, ne upatuva na 

izvorite od islamskata arhitektura vo 16-17 vek. 

Sluèl kako glavna ~ar{ija za proda`ba na 

tkaenini i drugi skapocenosti, so pravoagolna 

osnova i dva vleza, eden na isto~nata i eden na 

zapadnata strana. Vnatre{nosta na objektot ja 

so~inuvaat tri dela razdvoeni so po eden stolb na 

BEZISTEN 

koj se oslonuvaat po dva prekr{eni laka, na toj na~in 

formiraj}i edinstven prostor so skladni proporcii. 

centralniot del e zasveden so kupola nosena na 

trompi dodeka strani~nite se so manastirski 

svodovi. Site vnatre{ni yidovi se razigrani so 

ni{i koi sluèle za postavuvawe na tkaeninite. 

Objektot e graden od kamen i pri obrabotkata 

na fasadata iako ne se upotrebeni dekorativni 

elementi, toj so svoite ednostavni formi deluva 

monumentalno. 

So is~eznuvaweto na orientalniot na~in na 

trguvawe, se menuva i negovata namena. Kon krajot 

na 18 i po~etokot na 19 vek bezistenot sluèl kako 

zatvor, potoa kako magacin i kako prodavnica za 

prehrambeni produkti. Za vreme na avstro-turskata 

vojna bezistenot bil zapalen. 

Bezistenot plenuva so ~istotata na arhitektonskite 

formi. po izvr{enata adaptacija, negovata 

vnatre{nost denes se koristi kako umetni~ka 

galerija. 

Zoran pavlov 

Lit.: K. Tomovski, “Bezistenot vo [tip”, Zbornik na {tipskiot naroden muzej II 

(1960-61 god.), [tip 1961, 97-102; D. ]ornakov, “Bezistenot vo [tip”, Spomenici 

na kulturata vo Makedonija, Skopje 1980, 124; E. H. Ayverdi, Avrupa’da Osmanlı 

Mimari Eserleri - Yugoslavya, III. Cild, 3.Kitab, İstanbul 1981, 67-69. 


TERMINOLO[KI 

RE^NIK 

Alaxa 

Raznoboen, {aren 

Amam 

Edine~na ili dvojna javna turska bawa 

beg 

plemi}, gospodin, gospodar, zapovednik na 

sanxak, vid titula 

beglerbeg 

Namesnik, zapovednik na najgolema turska 

voeno-upravna edinica 

bezisten 

pokrien trgovski objekt, ~esto zasveden, 

so du}ani vo koi se prodavala luksuzna, 

naj~esto tekstilna stoka 

Vakaf 

Zadu`bina, zave{tanie; imot, koristonosni 

objekti i drugi materijalni imoti ~ii 

prihodi bile koristeni za osnovawe i 

odrùvawe na islamskite verski, dobrotvorni 

i prosvetni ustnovi 

Vakafname 

Zadu`binska povelba, dokument za 

osnovaweto na vakafot i za negovoto 

upravuvawe; kanon, statut na islamskata 

zadu`bina 

Vezir 

Najvisok upraven dostoinstvenik vo 

Osmanliskoto carstvo, minister, ~len na 

carskiot divan 

Vilaet 

pokraina, provincija, teritorija na eden 

valija 

Gazi 

Gazija, muslimanski u~esnik na “sveta 

vojna”, pobedonosen junak, heroj 

Dervi{ 

Muslimanski mistik, pripadnik na nekoj 

dervi{ki red 

Efendi 

Gospodin, obrazovan ~ovek, po~esen naziv 

za obrazovani lu|e 

Imam 

Duhoven predvodnik, versko lice {to ja 

predvodi zaedni~kata molitva vo xamijata 

Imaret 

Javna dobrotvorna kujna, zgrada, glaven 

element formiran vo Osmanliskite religiozni 

kompleksi 

kadija 

Osmanliski sudija koj imal golemi ovlastuvawa 

vo voenata i civilnata administracija, 

kako i kontrola na zakonitosta na 

site akti 

kapan 

golema pazari{na vaga, kantar, terezija 

Karavansaraj – An 

golema, solidno yidana gradba podigana 

pokraj pati{tata i vo gradovite; vo nea 

se obezbeduvalo bezbedno smestuvawe za 

patuva~kite trgovci i nivnata stoka 

kibla 

pravec kon Meka sprema koj e orientiran 

mihrabskiot del na sekoja xamija kon koj 

se svrtuvaat site muslimani vo vreme na 

molitvata 

konak 

Dvorec; prostorija za patnici, svratili{te 

koxa 

Starec, golem, po~ituvan, znamenit 


kube 

Svod, kupola 

kurna 

Lavabo vo amam izraboteno od kamen ili 

mermer, so ~etiriagolna forma, ~esto 

ubavo ukraseno, vo koe se slevala toplata i 

ladnata voda 

levha 

Golemi vrameni panoa koi se postavuvaat 

na yidovite vo xamiite ili muslimanskite 

ku}i a na koi se kaligrafski ispi{ani 

citati od Kur’anot so imiwata na prvite 

halifi ili so mudri orientalni izreki 

Mala}ari 

Reqefno predadena dekoracija vo gips; 

imeto go dobila po male~ka mistrija izrabotena 

specijalno za ovaa tehnika 

Mahvil 

Kamena ili drvena galerija na stolbovi, 

smestena vo xamijata pokraj yidot so 

vlezniot portal 

Medresa 

Op{t naziv za islamskite sredni i vi{i 

u~ili{ta od internatski tip 

Meka 

Rodnoto mesto na prorokot Muhammed 

Mekteb 

Muslimansko osnovno u~ili{te 

Minare 

Visoka kula pored xamijata od koja muezinot 

gi povikuva muslimanite na molitva; 

xamiite moè da imaat od edno do {est 

minariwa 

Minber 

Skalesta propovedalnica vo xamijata 

blisku do mihrabot, od kamen ili drvo, od 

koja vo petok i prviot den od dvata bajrama 

imamot drì posebna propoved (hutba) 

Mihrab 

polukru`na ili poligonalna ni{a, 

smestena sproti glavniot vlez vo xamijata 

vo pravec na kibla, od kade {to imamot ja 

predvodi zaedni~kata molitva 

Muezin 

Xamiski slu`benik koj pred molitvata 

glasno gi povikuva vernicite od minareto 

na xamijata 

Ni{an 

Nadgroben spomenik od kamen na muslimanski 

grob ili grobnica, znak, beleg 

Oxa 

Versko lice, obrazovan ~ovek, u~itel, 

profesor 

Pa{a 

itula na najvisoki osmanliski voeni i 

upravni funkcioneri koi vo 15 i 16 vek ja 

imale samo aktivnite veziri i beglerbegovi 

Semahane 

prostorija vo tekija kade {to se vr{i 

dervi{kiot obred “zikir” 

Sixil 

Kadiski registar, protokol na {erijatskite 

sudovi 

Sofa 

Trem, izdignat prostor pred xamijata 

koj vernicite go koristat za klawawe vo 

nedostatok na mesto vo xamijata 

Stalaktit (Mukarnas) 

Eden od najkarakteristi~nite islamski 

arhitektonski elementi (izveduvan vo kamen, 

gips ili tula) koristen za dekorirawe 

na kupolite, nad ni{ite, na portalite, 

kapitelite, na trompite, pandantifite 

tekija 

Dervi{ka zgrada vo koja se vr{at 

dervi{kite obredi 

turbe 

Mavzolej, grobnica zasvedena so kupola 

]unde}ari 

Naziv za edna od tehnikite na koi se 

izveduvala dekoracijata vo drvo 

Halvet 

posebna prostorija vo amam nameneta za 

kapewe 

Hazna 

Rezervoar za voda vo amamite 

Hixra 

Data na preminuvaweto na prorokot Muhammed 

od Meka vo Medine (16.07.622), koga 

otpo~nuva presmetuvaweto po islamskiot 

kalendar 

îfte 

Dvoen 

Xamija 

Muslimanska bogomoqa 

[adrvan 

Fontana (~e{mi) pred xamijata za 

zadolìtelno ritualno miewe na vernicite 

[ejh 

Doslovno starec, stare{ina, glavar (na red, 

pleme) 

[erefe 

Ograden prostor na minareto (balkon) od 

kade muezinot gi povikuva muslimanite na 

molitva

Izdava~ 

Ministerstvo za kultura na Republika Makedonija 

Uprava za za{tita na kulturnoto nasledstvo 

Za izdava~ot 

pasko Kuzman 

Urednik 


Avtori 

m-r Zoran pavlov, Radmila petkova 

Lektor 

Aleksandar Jordanovski 

Fotografii 

Mi{e Tutkovski 


Terminolo{ki re~nik 


Kompjuterska obrabotka i grafi~ko oblikuvawe 

Artbaiter 

pe~at 

pro point 

Tira` 

800 

© Copyright 

Ministerstvo za kultura na Republika Makedonija, 

Uprava za za{tita na kulturnoto nasledstvo, Skopje 2008 

CIP – Katalogizacija vo publikacija 

Nacionalna i univerzitetska biblioteka 

“Sv.Kliment Ohridski” – Skopje 

930.85:297(497.7) 

72.033.3(497.7) 

pavlov, Zoran 

Osmanliski spomenici / (avtori Zoran 

pavlov, Radmila petkova). - Skopje : Uprava za 

za{tita na kulturnoto nasledstvo, 2008. 

– 131 str.: ilustr. : 22 h 22 sm. – (Edicija 

Makedonsko kulturno nasledstvo) 

podatocite za avtorite prezemen od kolofonot. 

– Bibliografija kon glavite 

ISBN 978-9989-2504-9-1 

1. petkova, Radmila (avtor) 

a) Islamski spomenici na kulturata – Makedonija 

b) Islamska arhitektura - Makedonija 

COBISS.MK-ID 75674122

osmanliski spomenici

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?