Konec septembra spet delavci v Hrenovci - Gorenjski glas
Konec septembra spet delavci v Hrenovci - Gorenjski glas
Konec septembra spet delavci v Hrenovci - Gorenjski glas
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
4 Jeseniške novice, petek, 21. <strong>septembra</strong> 2012<br />
Občinske novice<br />
Težave<br />
ljubiteljske kulture<br />
Najbolj izstopajo materialni stroški, predvsem za<br />
ogrevanje prostorov. Ker ni dorečen način<br />
zaračunavanja ogrevanja, v društvih plačujejo<br />
tudi več, kot dejansko potrebujejo za delovanje.<br />
Janko Rabič<br />
Ljubiteljska kultura že desetletja<br />
pomembno bogati<br />
vsakdan prebivalcev občine<br />
Jesenice. Vsestranska aktivnost<br />
posameznikov, društev<br />
in drugih interesnih<br />
skupin včasih že presega<br />
finančne in materialne možnosti,<br />
ki jih Občina Jesenice<br />
zagotavlja iz občinskega<br />
proračuna. Da bi se soočili<br />
s problemi in se pogovorili<br />
o rešitvah, je Občina Jesenice<br />
5. <strong>septembra</strong> organizirala<br />
okroglo mizo za področje<br />
ljubiteljske kulturne dejavnosti.<br />
Člani kulturnih in<br />
drugih društev, ki se s to<br />
dejavnostjo ukvarjajo, so v<br />
uvodu najprej prisluhnili<br />
besedam podžupanje Občine<br />
Jesenice Vere Pintar, ki<br />
je poudarila dobro razvito<br />
in bogato celotno kulturno<br />
dejavnost s poudarkom na<br />
ljubiteljski. Petra Dečman,<br />
Tanja Antonič in Monika<br />
Makovec z Oddelka za<br />
družbene dejavnosti in<br />
splošne zadeve so predstavile<br />
zakonodajo, financiranje<br />
ljubiteljske dejavnosti<br />
ter obstoječe stanje s prednostmi,<br />
priložnostmi in slabostmi.<br />
Razprava je potrdila<br />
upravičenost okrogle<br />
mize. Veliko problemov je<br />
sicer le nakazala, bodo pa<br />
pomembnejši prihodnji ko-<br />
Energetski svetovalec<br />
Avrelij Ravnik<br />
(Nadaljevanje iz prejšnje<br />
številke)<br />
Druga nedvoumna zahteva<br />
je za stavbe, ki so višje od 22<br />
m – visoke stavbe. Pri teh je<br />
treba upoštevati predpise<br />
nemške MNHR (muster hochhaus<br />
richtinie) v katerih<br />
piše, da morajo biti nenosilne<br />
zunanje stene in nenosilni<br />
deli nosilnih zunanjih<br />
sten v vseh delih iz negorljivih<br />
materialov. Iz tega so<br />
izvzeti okenski profili, tesnila<br />
in drobni material, ki ne<br />
vpliva v večji meri na razširjanje<br />
požara. Z izolacijo v<br />
fasadnem sistemu pa je zahtevana<br />
negorljivost A1 ali<br />
A2. V ta razred spadajo mineralni<br />
izolacijski materiali<br />
– največkrat je to kamena<br />
volna.<br />
Zahteve za prezračevane fasade<br />
so upravičene, ker je<br />
znano, kaj se zgodi pri poža-<br />
raki za konkretnejše reševanje,<br />
še posebej v kriznih<br />
časih, ko bo še teže zagotavljati<br />
sredstva. Dotaknili so<br />
se prostorske problematike.<br />
Najbolj izstopajo materialni<br />
stroški, predvsem za ogrevanje.<br />
Ker ni dorečen način<br />
zaračunavanja ogrevanja, v<br />
društvih plačujejo tudi več,<br />
kot dejansko potrebujejo za<br />
delovanje. Ob tem so prostori<br />
premalo izkoriščeni in<br />
neracionalno uporabljeni.<br />
V razpravi je kar nekaj članov<br />
društev povabilo druge,<br />
da lahko koristijo njihove<br />
prostore, seveda s pogojem,<br />
da sami plačajo stroške.<br />
Precej kritično so se dotaknili<br />
tudi razstavne dejavnosti,<br />
ki je v pravem razcvetu<br />
v celotni občini Jesenice.<br />
Mnenja so se precej kresala,<br />
tako s plati kakovosti<br />
razstav, avtorjev in razpršenosti<br />
prostorov. Organizatorji<br />
razstavne dejavnosti<br />
imajo stroške z varovanjem,<br />
vzdrževanjem in ogrevanjem,<br />
vendar ne vsi enake.<br />
Nekateri dobijo sredstva iz<br />
proračuna, drugi veliko<br />
dela opravijo povsem prostovoljno.<br />
Zavzemali so se<br />
za osrednji kvaliteten razstavni<br />
prostor, druge bi prilagajali<br />
potrebam v manjših<br />
okoljih. Strinjali so se, da se<br />
o tem pogovorijo na posebnem<br />
sestanku.<br />
ENERGETSKI NASVET<br />
Energetska sanacija<br />
stavb – kaj narediti?<br />
ru na stolpnici – visoki<br />
zgradbi. Gre za učinek dimnika<br />
in zelo težko gašenje<br />
požara. To je pomembno<br />
predvsem pri višjih objektih,<br />
zato morajo to pri sanacijah<br />
upoštevati upravniki<br />
stavb. Po zakonu o varstvu<br />
pred požarom se pri vzdrževanju<br />
– sanacijah ne sme<br />
zmanjšati požarna varnost<br />
stavb.<br />
Sanacijsko-fasaderska dela z<br />
dodatno izolacijo stavbe po<br />
sistemu tankoslojne kontaktne<br />
fasade se po mnenju ministrstva<br />
za okolje z dne 19.<br />
avgusta 2010 lahko izvajajo<br />
brez gradbenega dovoljenja,<br />
če ni drugače določeno.<br />
Zaključek<br />
Toplotna izolacija je naložba,<br />
ki se povrne na dolgi<br />
rok. Rezultati pa se pokažejo<br />
takoj po izvedbi del. Poraba<br />
ogrevalne energije se<br />
zmanjša kar za 30 do 36 odstotkov.<br />
Rednih študentov dovolj,<br />
izrednih premalo<br />
Pred začetkom novega študijskega leta smo se o tem, koliko študentov bo sedlo v študijske klopi<br />
v novem študijskem letu, kako je s preoblikovanjem v fakulteto pa tudi o problemu zmanjševanja<br />
števila izrednih študentov, pogovarjali z dekanjo Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice<br />
doc. dr. Brigito Skela Savič.<br />
Urša Peternel<br />
Koliko študentov se je vpisalo<br />
na redni študij zdravstvene<br />
nege na prvi stopnji, torej<br />
na dodiplomski študij?<br />
»Vpis na razpisanih sedemdeset<br />
mest na prvi stopnji je<br />
bil 123-odstoten, zaradi česar<br />
smo morali omejiti vpis in<br />
sprejeli smo 71 študentov.<br />
Vpisat pa se je potem prišlo<br />
51 študentov (zaradi česar<br />
smo imeli na drugem vpisnem<br />
roku še dvajset prostih<br />
vpisnih mest), kar se nam je<br />
zdelo zelo čudno. Na koncu<br />
smo ugotovili, da je ministrstvo<br />
spremenilo vpisne pogoje<br />
za drugi prijavni rok, saj<br />
se po novem lahko na prosta<br />
vpisna mesta prijavijo vsi<br />
kandidati, ne glede na to, ali<br />
so že bili sprejeti v enega od<br />
v prvi prijavi vpisanih študijskih<br />
programov. Ta novost<br />
po naši oceni sistem vpisa<br />
spreminja v zelo nestabilnega.<br />
Podatki drugega vpisa,<br />
kjer imamo tristoodstoten<br />
vpis, pa kažejo, da bomo zapolnili<br />
vsa razpisana mesta.«<br />
Kaj pa izredni študij?<br />
»Na razpisanih šestdeset<br />
prostih mest na prvi stopnji<br />
imamo osemnajst vpisanih,<br />
14 je prijavljenih na drugi<br />
prijavi, tako nam ostajajo<br />
prosta vpisna mesta za tretji<br />
rok. Od leta 2006, ko smo<br />
ustanovili visoko šolo, do<br />
danes, se je število vpisnih<br />
mest za izredni študij zdravstvene<br />
nege v državi povečalo<br />
kar za 205. Zato se pozna<br />
upad izrednih študentov, saj<br />
se ti lahko odločajo med<br />
osmimi šolami, ki ponujajo<br />
izredni študij. Upad števila<br />
izrednih študentov se nam<br />
močno pozna tudi zaradi zakona<br />
o uravnoteženju javnih<br />
financ, saj delodajalci ne<br />
smejo več sklepati pogodb o<br />
izobraževanju z zaposlenimi.<br />
S tem je ogrožena tudi<br />
naša finančna stabilnost, saj<br />
ne gre pozabiti, da je naša<br />
visoka šola drugi največji zaposlovalec<br />
med samostojnimi<br />
visokošolskimi zavodi v<br />
Sloveniji.«<br />
Od leta 2009 v Ljubljani organizirate<br />
študij na drugi<br />
stopnji, torej magistrski študij<br />
zdravstvene nege. Kako<br />
je s koncesijo za ta študij?<br />
»Koncesije za drugo stopnjo<br />
ne dobimo, čeprav smo zanjo<br />
zaprosili že leta 2010 in<br />
je so<strong>glas</strong>je h koncesiji podalo<br />
tudi ministrstvo za zdravje.<br />
Odgovor prejšnjega ministrstva<br />
za visoko šolstvo in<br />
sedanjega ministrstva za<br />
izo braževanje, znanost, kulturo<br />
in šport je, da država<br />
Doc. dr. Brigita Skela Savič<br />
»Na naši šoli predava pet tujih učiteljev s petih<br />
partnerskih fakultet. Poleg tega sodelujemo še<br />
z enajstimi šolami iz Evropske unije in Turčije,<br />
s katerimi potekajo izmenjave učiteljev in<br />
študentov. Vsem vpisanim generacijam do sedaj<br />
smo omogočili mednarodno izmenjavo. Letno<br />
so na izmenjavi v tujini od dva do štirje naši<br />
študentje, prav tako pa sprejemamo študente<br />
s partnerskih univerz.«<br />
nima denarja. Moj predlog<br />
je, da država oceni, kako<br />
uspešni so programi z vidika<br />
kazalnikov kakovosti, ki<br />
imajo koncesijo. Drugostopenjski<br />
programi zdravstvene<br />
nege so zagotovo potrebni<br />
za zdravstveni sistem, to<br />
dokazujejo raziskave in študije<br />
OECD, Svetovne zdravstvene<br />
organizacije ¼ Sicer<br />
pa bomo ta mesec imeli prvi<br />
zagovor magistrske naloge,<br />
v tem študijskem letu pa potem<br />
še vsaj devetih.«<br />
Ves čas poudarjate visoko<br />
kakovost vašega študija …<br />
»Tako je. To ne nazadnje<br />
dokazuje podatek, da je pov-<br />
prečna ocena diplome naših<br />
študentov devet. Še bolj pomemben<br />
podatek pa je, da<br />
so vsi naši diplomanti (doslej<br />
jih je diplomiralo 42)<br />
zaposleni, da imajo vsi službo<br />
in delodajalci, denimo<br />
Splošna bolnišnica Jesenice,<br />
bolnišnica Golnik izkazujejo<br />
velik interes po zaposlitvi<br />
diplomantov. Lahko rečem,<br />
da so v delovnem okolju<br />
zelo cenjeni. Prav tako so<br />
prepoznani tudi magistrski<br />
študenti s svojim raziskovalnim<br />
delom, ki ga objavljajo<br />
v strokovnih in znanstvenih<br />
revijah in konferencah. Žal<br />
pa kakovostno delo in odgovornost<br />
za znanje diploman-<br />
tov še nista zagotovilo, da bo<br />
šola preživela, potrebna je<br />
še spodbuda države, da nam<br />
to uspe, pri čemer mislim<br />
zlasti na financiranje rednega<br />
magistrskega študija.«<br />
Finančna situacija je torej<br />
težavna?<br />
»Poslovno leto bomo sicer<br />
speljali z rezultatom malo<br />
nad ničlo, je pa res, da smo<br />
v težkem obdobju razvoja,<br />
kar se verjetno sklada tudi s<br />
stanjem, v katerem je država.<br />
Brez intenzivnega dela<br />
na razpisih za razvojna sredstva<br />
bi morali standard<br />
(oprema, potrošni material,<br />
klinično mentorstvo, knjižnice,<br />
baze podatkov, izmenjave,<br />
tutorstvo ¼ ), ki ga<br />
priskrbimo študentom,<br />
močno znižati.«<br />
Ustanoviteljica visoke šole<br />
je Občina Jesenice, ste vodstvo<br />
občine morda seznanili<br />
s težavami in računate na<br />
finančno pomoč?<br />
»Na Občini Jesenice so seznanjeni<br />
s situacijo in so izrazili<br />
razumevanje, glede<br />
konkretne finančne podpore<br />
pa se še nismo pogovarjali.«<br />
Že pred časom ste vložili<br />
vlogo za preoblikovanje visoke<br />
šole v fakulteto. Je odločitev<br />
že znana?<br />
»Žal smo 17. julija prejeli<br />
negativen sklep Nacionalne<br />
agencije za kakovost v visokem<br />
šolstvu (NAKVIS). Na<br />
sklep smo se pritožili, in sicer<br />
tako na sam postopek<br />
kot na vsebino sklepa. Razočarani<br />
smo nad mnenjem<br />
recenzentov, saj niso upoštevali<br />
našega znanstveno-<br />
-raziskovalnega dela, ta čas<br />
poteka sedemnajst raziskovalnih<br />
projektov, redno in<br />
dopolnilno imamo zaposlenih<br />
deset doktorjev znanosti,<br />
smo drugi največji zaposlovalec<br />
med samostojnimi<br />
visokošolskimi zavodi, smo<br />
mednarodno aktivni in pomembno<br />
prispevamo k razvoju<br />
zdravstvene nege v<br />
Sloveniji. Velika je tudi naša<br />
vpetost v okolje in vpetost v<br />
mednarodne raziskovalne<br />
in razvojne projekte. Skratka,<br />
preoblikovanje v fakulteto<br />
je za nas strateškega pomena,<br />
saj skupaj z drugimi<br />
fakultetami želimo prispevati<br />
k razvoju doktorskega<br />
študija v Sloveniji, zato smo<br />
vsa ta leta tako trdo delali.<br />
Morda smo bili za koga celo<br />
preveč ambiciozni. Obstajajo<br />
jasni dokazi, da šola izpolnjuje<br />
vse pogoje za preoblikovanje<br />
v fakulteto, in upamo,<br />
da bodo na NAKVIS-u<br />
to tudi upoštevali.«
Change language