Sloveniji in človekov vpliv na okolje - Inštitut za arheologijo - ZRC ...
Sloveniji in človekov vpliv na okolje - Inštitut za arheologijo - ZRC ...
Sloveniji in človekov vpliv na okolje - Inštitut za arheologijo - ZRC ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
P7 – Pal<strong>in</strong>ologija. Holocenska vegetacija<br />
Maja Andrič, <strong>Inštitut</strong> <strong>za</strong> <strong>arheologijo</strong> <strong>ZRC</strong> SAZU, maja.andric@zrc-sazu.si,<br />
‘Arheologija okolja’, predavanja <strong>za</strong> študente arheologije Univerze v Ljubljani
Holocenska vegetacija<br />
Na <strong>za</strong>četku holoce<strong>na</strong> je klima postala toplejša <strong>in</strong> nekoliko vlažnejša,<br />
<strong>za</strong>to so se razširili listavci: hrast, leska, brest <strong>in</strong> lipa.<br />
Razvoj vegetacije v Evropi ni bil enoten; <strong>na</strong> jugu so se listavci<br />
razširili nekoliko prej kot pa v srednji Evropi, ki je bila med viški<br />
glacialov prekrita z ledom.<br />
Za oris splošnega razvoja vegetacije v <strong>Sloveniji</strong> glej:<br />
A. Šercelj. 1996. Začetki <strong>in</strong> razvoj gozdov v <strong>Sloveniji</strong>. The Orig<strong>in</strong>s<br />
and Development of Forests <strong>in</strong> Slovenia. Dela SAZU IV/35.<br />
Ljublja<strong>na</strong>: SAZU
Šercelj Firbas<br />
Šercelj - gozdne faze<br />
jugovzhodno od Alp<br />
Firbas – gozdne faze<br />
severno od Alp<br />
Blytt-Ser<strong>na</strong>nderjeva<br />
stratigrafska delitev
Blytt-Ser<strong>na</strong>nderjeva stratigrafska delitev<br />
BP<br />
Blytt-Ser<strong>na</strong>nder<br />
Sub-atlantic<br />
Sub-boreal<br />
Atlantic<br />
Boreal<br />
Alleröd<br />
Klima<br />
Poslabšanje<br />
Hladno <strong>in</strong><br />
vlažno<br />
Toplo <strong>in</strong> suho<br />
Klimatski<br />
optimum<br />
Toplo <strong>in</strong> vlažno<br />
Toplo <strong>in</strong> suho<br />
Hitro izboljšanje<br />
klime<br />
subarktično<br />
Hladno<br />
Hladno<br />
Šotišča<br />
Slabo<br />
humificira<strong>na</strong><br />
sfagnumska šota<br />
Debla bora v<br />
humificirani<br />
šoti<br />
Slabo<br />
humificira<strong>na</strong><br />
sfagnumska<br />
šota<br />
Debla bora v<br />
humificirani<br />
šoti<br />
Subarktične rastl<strong>in</strong>e v<br />
šoti<br />
Pelodne<br />
zone
Razvoj holocenske vegetacije v <strong>Sloveniji</strong><br />
951 80<br />
2220 70<br />
3600 80<br />
4020 80<br />
6960 90<br />
14 C BP<br />
Quercetu<br />
m mixtum<br />
Fagus (bukev)<br />
Abies (jelka)<br />
Carp<strong>in</strong>us (gaber)
Takšen je bil v grobem splošen razvoj vegetacije v <strong>Sloveniji</strong>.<br />
Ampak, ali je bil razvoj vegetacije v vseh fitogeografskih regijah<br />
Slovenije e<strong>na</strong>k?<br />
Ali je ob neolitskem prehodu <strong>na</strong> kmetovanje prišlo do večje<br />
spremembe pokraj<strong>in</strong>e <strong>in</strong> vegetacije?<br />
• Pelod<strong>na</strong> a<strong>na</strong>li<strong>za</strong><br />
manjših močvirij v<br />
bliž<strong>in</strong>i arheoloških<br />
<strong>na</strong>jdišč.<br />
• Visoka resolucija<br />
vzorčenja.
V zgodnjem holocenu večjih razlik med fitogeografskimi regijami<br />
Slovenije ni, prevladuje mešan hrastov gozd (hrast, lipa, brest, leska,<br />
jesen).<br />
Večja sprememba v sestavi gozda se pojavi okrog 6800-6900 cal. BC, ko<br />
se (<strong>za</strong>radi povečanja količ<strong>in</strong>e padav<strong>in</strong>?) razširijo ‘sencovzdržne’ drevesne<br />
vrste <strong>in</strong> razlike med vegetacijo v posameznih regijah povečajo.
V zgodnjem holocenu večjih razlik med fitogeografskimi regijami<br />
Slovenije ni, prevladuje mešan hrastov gozd (hrast, lipa, brest, leska,<br />
jesen).<br />
Večja sprememba v sestavi gozda se pojavi okrog 6800-6900 cal. BC, ko<br />
se (<strong>za</strong>radi povečanja količ<strong>in</strong>e padav<strong>in</strong>?) razširijo ‘sencovzdržne’ drevesne<br />
vrste <strong>in</strong> razlike med vegetacijo v posameznih regijah povečajo.<br />
V d<strong>in</strong>arski fitogeografski<br />
regiji (Cerkniško jezero) se<br />
razširita jelka <strong>in</strong> bukev, v<br />
predd<strong>in</strong>arski (Bela kraj<strong>in</strong>a)<br />
pa predvsem bukev.<br />
Razvoj vegetacije v<br />
submediteranski <strong>in</strong><br />
subpanonski regiji je slabše<br />
z<strong>na</strong>n, pomemben taxon je<br />
bila domnevno lipa.
Zadnja večja sprememba vegetacije <strong>in</strong> pokraj<strong>in</strong>e je pove<strong>za</strong><strong>na</strong> z<br />
<strong>in</strong>tenzivnim izsekavanjem gozda <strong>in</strong> <strong>na</strong>stankom da<strong>na</strong>šnji podobne<br />
pokraj<strong>in</strong>e.<br />
Ta pojav v vseh delih Slovenije ni datiran v isto časovno obdobje. Zakaj?<br />
Različ<strong>na</strong> <strong>in</strong>tenzivnost <strong>človekov</strong>ega <strong>vpliv</strong>a? Različ<strong>na</strong> vegetacija, klima,<br />
geološka podlaga?<br />
Pojav da<strong>na</strong>šnji podobne<br />
pokraj<strong>in</strong>e:<br />
Prapoče (poz<strong>na</strong> bro<strong>na</strong>sta<br />
doba c. 1000-1200 BC)<br />
Gorenje jezero (rimsko<br />
obdobje c. 200 AD)<br />
Mlaka (srednji vek c.<br />
1000 AD)
Prapoče – PCA a<strong>na</strong>li<strong>za</strong>, proučevanje<br />
trendov razvoja vegetacije.
Gorenje jezero – PCA a<strong>na</strong>li<strong>za</strong>,<br />
proučevanje trendov razvoja<br />
vegetacije.
Mlaka – PCA a<strong>na</strong>li<strong>za</strong>,<br />
proučevanje trendov<br />
razvoja vegetacije.
Norička graba – PCA a<strong>na</strong>li<strong>za</strong>,<br />
proučevanje trendov razvoja<br />
vegetacije.
Rezultati statistične a<strong>na</strong>lize podatkov kažejo, da je bil<br />
razvoj vegetacije d<strong>in</strong>amičen, <strong>in</strong> da je bila ‘neolitska’<br />
pokraj<strong>in</strong>a precej drugač<strong>na</strong> od da<strong>na</strong>šnje (ni sodobnih<br />
a<strong>na</strong>logij).<br />
Nastanek da<strong>na</strong>šnji podobne pokraj<strong>in</strong>e je bil ne<strong>na</strong>den,<br />
ireverzibilen dogodek (takš<strong>na</strong> pokraj<strong>in</strong>a v preteklosti ni<br />
obstajala).<br />
Rezultati raziskave so potrdili, da je domnevno šibek<br />
neolitski <strong>vpliv</strong> <strong>na</strong> <strong>okolje</strong> (izsekavanje manjših površ<strong>in</strong><br />
gozda) možno <strong>za</strong>z<strong>na</strong>ti <strong>na</strong> manjših paleoekoloških<br />
<strong>na</strong>jdiščih v bliž<strong>in</strong>i arheoloških <strong>na</strong>jdišč.<br />
Človekov <strong>vpliv</strong> <strong>na</strong> <strong>okolje</strong> je (poleg klimatskih nihanj <strong>in</strong><br />
lokalnih razmer) verjetno prispeval k povečevanju<br />
biodiverzitete <strong>in</strong> razlik med posameznimi regijami.
Dosedanje pal<strong>in</strong>ološke raziskave v <strong>Sloveniji</strong> <strong>in</strong> drugje v Evropi<br />
so poka<strong>za</strong>le, da ob prehodu <strong>na</strong> kmetovanje ni prišlo do<br />
večjega izsekavanja gozda, ampak je izsekavanje potekalo le<br />
v manjšem obsegu, kar je povzročilo spremembo v sestavi<br />
gozda, povečanje biodiverizitete <strong>in</strong> <strong>na</strong>stanek mo<strong>za</strong>ične<br />
pokraj<strong>in</strong>e z različno vegetacijo <strong>na</strong> posameznih površ<strong>in</strong>ah tega<br />
‘mo<strong>za</strong>ika’.<br />
Ampak, kako raznolika je bila<br />
ta mo<strong>za</strong>ič<strong>na</strong> pokraj<strong>in</strong>a?<br />
Je bila vegetacija okrog<br />
posameznih arheoloških<br />
<strong>na</strong>jdišč, ki so bila locira<strong>na</strong> le<br />
nekaj metrov/kilometrov<br />
<strong>na</strong>razen, zelo podob<strong>na</strong> ali<br />
popolnoma drugač<strong>na</strong>?
Julijske Alpe<br />
Šije<br />
c<br />
Blejsko<br />
jezero<br />
Ljubljansko barje<br />
‘<strong>na</strong> mahu’<br />
Bela kraj<strong>in</strong>a<br />
Mlaka<br />
Griblje
Italy<br />
Austria<br />
Slovenia<br />
Bela<br />
kraj<strong>in</strong>a<br />
Croatia<br />
Holocenski pelodni <strong>za</strong>pis dveh majhnih<br />
močvirij: Mlaka <strong>in</strong> Griblje.<br />
Mlaka Griblje
Mlaka, majhno (~ 30 m) močvirje<br />
Holocenski pelodni <strong>za</strong>pis → razvoj lokalne vegetacije
Človekov <strong>vpliv</strong> <strong>na</strong> <strong>okolje</strong> Bele kraj<strong>in</strong>e vsaj v <strong>za</strong>dnjih 6000<br />
letih:<br />
-sekanje <strong>in</strong> požiganje gozda > sprememba v sestavi gozda<br />
(upad bukve)<br />
-pojav rastl<strong>in</strong>skih vrst, z<strong>na</strong>čilnih <strong>za</strong> travnike, polja <strong>in</strong> pašnike<br />
-povečanje biodiverzitete <strong>in</strong> <strong>na</strong>stanek mo<strong>za</strong>ične pokraj<strong>in</strong>e z<br />
z<strong>na</strong>tnimi razlikami med posameznimi <strong>na</strong>jdišči<br />
-kako vemo, kaj je potencial<strong>na</strong> <strong>na</strong>rav<strong>na</strong> vegetacija?
Človekov <strong>vpliv</strong> <strong>na</strong> <strong>okolje</strong> Bele kraj<strong>in</strong>e vsaj v <strong>za</strong>dnjih 6000<br />
letih:<br />
-sekanje <strong>in</strong> požiganje gozda > sprememba v sestavi gozda<br />
(upad bukve)<br />
-pojav rastl<strong>in</strong>skih vrst, z<strong>na</strong>čilnih <strong>za</strong> travnike, polja <strong>in</strong> pašnike<br />
-povečanje biodiverzitete <strong>in</strong> <strong>na</strong>stanek mo<strong>za</strong>ične pokraj<strong>in</strong>e z<br />
z<strong>na</strong>tnimi razlikami med posameznimi <strong>na</strong>jdišči<br />
-kako vemo, kaj je potencial<strong>na</strong> <strong>na</strong>rav<strong>na</strong> vegetacija?
Julijske Alpe<br />
Šije<br />
c<br />
Blejsko<br />
jezero<br />
Ljubljansko barje<br />
‘<strong>na</strong> mahu’<br />
Bela kraj<strong>in</strong>a<br />
Mlaka<br />
Griblje
Ljublja<br />
<strong>na</strong><br />
‘<strong>na</strong><br />
mahu’
‘Na mahu’ 2003<br />
ca. 12 000 – 2500 cal. BC<br />
• pelod<br />
• diatomeje<br />
• stabilni izotopi<br />
• geokemizem
‘<strong>na</strong> mahu’<br />
Andrič et al. 2008, PPP
‘<strong>na</strong> mahu’<br />
Andrič et al. 2008, PPP<br />
drier climate?<br />
shallower?<br />
human impact?<br />
4000<br />
(6000)<br />
4750<br />
(6750)
‘<strong>na</strong> mahu’<br />
Andrič et al. 2008, PPP<br />
- 3200 BC<br />
B. Kroflič N. Ogr<strong>in</strong>c<br />
4000<br />
4750
• succession?<br />
• climate?<br />
• human impact?<br />
1 2<br />
Čufar et al., <strong>in</strong> press<br />
N4<br />
N3<br />
1 Haas et al., 1998<br />
2 Magny 2004
Ljubljansko barje<br />
D<strong>in</strong>amične spremembe okolja, kjer je potekalo več procesov<br />
hkrati.<br />
Osnovni proces je bilo <strong>za</strong>sipavanje baze<strong>na</strong>, ampak ne preprosta,<br />
e<strong>na</strong>komer<strong>na</strong> hidrološka sukcesija jezera. Pomembni sta bili tudi<br />
vloga človeka <strong>in</strong> pa še zlasti klime.
Ljubljansko barje<br />
D<strong>in</strong>amične spremembe okolja, kjer je potekalo več procesov<br />
hkrati.<br />
Osnovni proces je bilo <strong>za</strong>sipavanje baze<strong>na</strong>, ampak ne preprosta,<br />
e<strong>na</strong>komer<strong>na</strong> hidrološka sukcesija jezera. Pomembni sta bili tudi<br />
vloga človeka <strong>in</strong> pa še zlasti klime.<br />
Spremembe sovpadajo s klimatskimi nihanji, kar je <strong>za</strong> tak<br />
hidrološko kompleksen bazen kot je Ljubljansko barje,<br />
presenetljivo.<br />
Potrebujemo:<br />
- podobne raziskave tudi v drugih delih Ljubljanskega barja,<br />
- neodvisne paleoklimatološke študije <strong>za</strong> Slovenijo,<br />
- <strong>na</strong>daljevanje arheoloških raziskav.
Julijske Alpe<br />
Šijec<br />
Blejsko<br />
jezero<br />
Ljubljansko barje<br />
‘<strong>na</strong> mahu’<br />
Bela kraj<strong>in</strong>a<br />
Mlaka<br />
Griblje
EU Projekt PINE<br />
Predict<strong>in</strong>g Impacts on Natural Ecotones
2000<br />
1990<br />
1980<br />
1970<br />
1960<br />
1950<br />
1900<br />
1810<br />
1460
F.<br />
Petek<br />
Šijec<br />
B.<br />
Štular
Pri diskusijski skup<strong>in</strong>i bomo <strong>za</strong>to razpravljali o nekaterih<br />
konkretnih multidiscipl<strong>in</strong>arnih raziskavah.<br />
Še prej pa se bomo pogovorili o tem, kako rezultate raziskave<br />
spraviti <strong>na</strong> papir. Tema <strong>na</strong>slednjega predavanja:<br />
Kako <strong>na</strong>pisati poročilo, članek, diplomsko<br />
<strong>na</strong>logo, doktorsko disertacijo, knjigo, predlog<br />
raziskovalnega projekta...?<br />
W. C. Booth, G. G. Colomb, J. M. Williams. 1995. The Craft<br />
of Research. Chicago: University of Chicago Press
Change language