TPP 01 Psihično blagostanje in zdravje - Pozitivna psihologja.pdf

TRENDI IN
PERSPEKTIVE SODOBNE
PSIHOLOGIJE
Psihi no blagostanje in zdravje
Pozitivna psihologija

Psihi no blagostanje in zdravje
Pozitivna psihologija
Psihi no blagostanje

Pregled vsebine
Pozitivna psihologija
Pozitivno mišljenje in pozitivna iluzija
Pozitivni in negativni afekt
Optimizem
Psihi no blagostanje
Psihi no blagostanje in zdravje

K pozitivni psihologiji
Sre a kot cilj loveškega bivanja
“misery bias”
ukvarjanje z negativnim
na eni strani logi no
na drugi strani izkrivlja
podobo loveka
Vpliv humanisti ne in
eksistencialne psihologije (Maslow,
Rogers, Frankl)
Zanimanje za kakovost življenja
Psihološki vidiki kakovosti
življenja
Nujni, vendar ne edini
Naraš ajo i trend pozitivne
psihologije v zadnjih dveh
desetletjih

Pozitivna naravnanost, pozitivna
iluzija in samopove evanje
Pozitivno mišljenje in pozitivna naravnanosti
Koliko pozitivne naravnanosti je pozitivno?
Kolizija mnenj
Realizem in celo kriti nost kot znak psihi ne prilagojenosti (npr. v odnosu do psihoti nega
nerealizma)
Iluzorni optimizem kot znak psihi nega zdravja in boljšega po utja
Iluzivnost kot znak obrambnega nevroticizma
Pozitivna iluzija in samopove evanje (Taylor & Brown, 1988; Taylor in sod., 2003)
Nerealisti no pozitivno samozaznavanje
Izrazito optimisti en odnos do prihodnosti
Precenjevanje možnosti nadzora nad okoljem
Pozitivna iluzija je pogosta in je dokaj stabilna
Protektivni u inki pozitivne naravnanosti in pozitivne iluzije
Pozitivno korelira z uspešnostjo soo anja s stresom (Taylor & Armor, 1996)
Povzro a ve samoprevar, vendar s tem dviguje ob utje zadovoljstva (psihi no
blagostanje) (Erez in sod., 1995)
Negativno dogajanje pri pozitivni iluziji manj depresivno vpliva (Lightsey, 1994)
Pozitivna iluzija korelira z ve jim spominom za pozitivno dogajanje in tudi tako vpliva na
psihi no blagostanje in zdravje (Seidlitz & Diener, 1993)
Negativna naravnanost ima nasprotne u inke
To velja zlasti za ruminacijo (“prežvekovanje”) negativnih vsebin

Kdaj pozitivna iluzija ni pozitivna?
Teza, da pozitivna iluzija spodbuja psihi no zdravje je v nasprotju s
pogostim stališ em, da je realisti no in realno samokriti no gledanje
bolj adaptivno in zna ilno za psihi no zdravje (prim. Maslow, Jahoda)
Colvin & Block, 1994 npr. zavra ata tezo, eš da je raziskovalnih
rezultati zaenkrat še ne potrjujejo; podobno Shedler, Mayman & Manis,
1993 (Taylor in Brown to zavra ata)
Kdaj pozitivna iluzija ni adaptivna in kdaj ni povezana s psihi nim
zdravjem?
e gre za obrambno motivirano iluzornost (Shedler in sod.,
1993)
e gre za pretirano nerealno gledanje
Ko se soo imo s premo no nasprotno evidenco, je verjetnost,
da bomo izgubili optimizem, velika
Pri soo anju z nekaterimi življenjskimi dogodki (npr. s smrtjo), je
potrebno za boljše po utje – dolgoro no – sprejeti neizogibno
Faza sprejemanja v modelu Kübler-Rossove (empiri ni dokazi, da
sprejemanje olajša psihi no po utje so dokaj šibki)
e se na njej gradi iluzorno visoko samospoštovanje (Baumeister,
1998)

Ali in zakaj pozitivni u inki?
Ali pozitivna iluzija res promovira psihi o zdravje?
Vsekakor lahko ustvarja ve subjektivnega dobrega po utja, kar je pomembna,
vendar samo ena sestavina psihi ne prilagojenosti in psihi nega zdravja
Možno je, da ima v soo anju s stresom kratkoro no dobre, dolgoro no pa
slabše (McEwen, 1998)
Kako deluje pozitivna iluzija na psihi no zdravje?
Neposredno
Pozitivna iluzija je povezana s pozitivnim afektom in tako pove uje privla nost
življenja in neposredno vpliva na zadovoljstvo in psihi no blagostanje
Pozitivna pri akovanja v ve ji meri osmišljajo življenje (Frankl)
Znižuje biološko odzivnost na stres (Taylor in sod., 2000)
Posredno
Pozitivna pri akovanja omogo ajo konstruktivnejšo oceno stresnega dogajanja in
spodbujajo ve jo aktivnost, angažiranje in druge vidike uspešnejšega soo anja s
stresom
Zaradi selektivnega delovanja pozitivne iluzije se manjša teže negativnih
dogodkov in ve a teža pozitivnih

Taylor in sod., 2003
Pozitivna iluzija, obrambnost, psihološke rezerve (osebnostne
lastnosti, strategije soo anja, cilji) in biološka aktivnost
Pozitivna iluzija korelira z nižjo biološko odzivnostjo na stres in
znižuje raven kortizola

Pozitivna emocionalnost
razpoloženje, afekt
pozitivni, negativni
povezave z drugimi osebnostnimi dimenzijami
optimizem-pesimizem
zadovoljstvo, sre a
kakovost življenja (psihološki in drugi vidiki)
dobro po utje, zadovoljstvo z življenjem (Diener)
sre nost (Myers, Ellis)
preplavljenost (Csikszentmihalyi)
upanje
dobro življenje
življenjski smisel (Frankl)

Razpoloženje in afekt
razpoloženja
afekt
afekt: ena ali dve bipolarni dimenziji?
negativni afekt
pozitivni afekt
merjenje afekta

Razlogi in funkcije emocionalne
naravnanosti
evolucijska in motivacijska vrednost
negativna emocionalnost
izogibanje nevarnostim (strah)
izogibanje sramoti, ponižanju (sram)
izboljšanje, napredek (kes, krivda)
po itek, restitucija, socialni u inek (žalost)
agresivnost
odstranitev nevarnosti, groženj
pozitivna emocionalnost
zagotavlja, da prevladajo težnje približevanja, kadar je potrebno (hrana,
varnost, socialna opora, spolnost...)
genetska komponenta je znatna (študije dvoj kov)
življenjski slog (obojestranska povezanosti)
delovanje jaza
sebislužna pristranost (self-serving bias)
stvari vidimo tako, da je to nam v prid
dviganje samospoštovanje

Pozitivni in negativni afekt
Stabilni vidik
razpoloženja
Pozitivni afekt
Negativni afekt
Neodvisnost ali
bipolarnost?
merimo potezo ali
stanje!
entuziazem
mirnost
anksioznost
depresija

PANAS in TMP lestvica
Neodvisnost ali bipolarnost?
merimo potezo ali stanje!
Merjenje PA in NA
PANAS (Watson, Clark, &
Tellegen, 1988)
Multidimensional Personality
Questionnaire (MPQ; Tellegen,
1982 )
Faktorsko konstruiran
vprašalnik osebnosti, 11
potez in 3 dimenzije višjega
reda: pozitivna
emocionalnost (sorodno
ekstravertnosti), negativna
emocionalnost (sorodno
nevroticizmu) in siljenost
(“constraint”, korelira s
psihoticizmom)
Auke Tellegen

PA in NA: raziskovalni rezultati
Charles, Reynolds, Gatz (2001)
osebnost
E, impulzivnost - višji PA, E tudi stabilizira PA
N višji NA, N tudi zmanjša upad NA s starostjo
starost
NA upada, PA relativno stabilen do starosti (nasprotujo i
rezultati za starost, po enih naraste, po drugih upade)
ni sledu o krizah!
socioemocionalna selektivnost: nau eno izogibanje NA?
konstruiranje okoliš in, ki vzbujajo PA?
spol
ni ve jega vpliva

NA: longitudinalna študija
(Charles in sod.)
konstanten upad

PA: longitudinalna študija (Charles
in sod.)
stabilnost: 15-55
rahel padec: 60-85

Dedljivost PA in NA
Tellegen in sod., 1988 (MPQ)
Tellegen, A., Lykken, D.
T., Bouchard, T. J. Jr.,
Wilcox, K. J., Segal, N. L.
& Rich, S. (1988).
Personality similarity in
twins reared apart and
together. Journal of
Personality and Social
Psychology, 54, 1031-
1039.
Lykken, D. T., McGue,
M., Tellegen, A. &
Bouchard, T. J. Jr.
(1992). Emergenesis:
Genetic traits that may
not run in families.
American Psychologist,
47, 1565-1577.

Dedljivost PA in NA (nad.)
Mo na sta zlasti genetski vpliv in vpliv nedeljenega okolja
Pri ve ini potez je nakazano obi ajno, additivno dedovanje, razen pri
socialni potenci, kontroli in pozitivni emocionalnosti (nizki C parametri)

Odnos med pozitivnim in negativnim
afektom
Reich, J. W., Zautra, A. J. & Davis, M. (2003).
Dimensions of Affect Relationships: Models and Their
Integrative Implications. Review of General
Psychology, Vol. 7, No. 1, 66-83.
Gre za dve neodvisni ali eno bipolarno dimenzijo?
Bivariatni model
Univariatni model
Raziskovalni izsledki podpirajo oba modela (Diener,
1999; Green et al., 1999; Russell & Barrett, 1999;
Tellegen, Watson, & Clark, 2000; Watson, Wiese,
Vaidya, & Tellegen, 1999).
Kdaj delujeta bolj in kdaj manj povezano?
Odvisnost od konteksta, npr. stresa: dinami ni model
odnosa med afektoma

Metode raziskovanja odnosov med
afektoma
Študije življenjskih dogodkov
Faktorske in druge multivariatne analize
Nevropsihološke študije (snemanje
možganske aktivnosti)

Izsledki
Zautra, Reich, Davis,
Nicolson, and Potter
(2000).

Zaklju ki
Stres je moderator odnosa med pozitivnim in
negativnim afektom
V nestresnih okoliš inah sta pozitivni in
negativni afekt neodvisna, v stresnih
okoliš inah pa se za enjata izklju evati
(pojavi se /negativna/ korelacija med njima)

Posledice za svetovalno in terapevtsko
prakso
Ni vseeno, ali sprejmemo univariatni ali bivariatni model
Klasi ni terapiji je bliže univariatni ( e zmanjšujemo
negativni afekt, se pove uje pozitivni)
A kot kaže je bolj veljaven bivariatni (to pomeni, da
zmanjševanje enega še avtomati no ne pomeni ve anja
drugega in obratno)
Zmanjšanje negativnega afekta zmanjšuje distres, vendar ne
krepi pozitivnega afekta
Spodbujanje pozitivnega mišljenja in angažiranja pove uje
pozitivni afekt, vendar ne zmanjšuje negativnega
Pod stresom se pove a pri akovanje negativnih izidov in
negativni afekt prevzame dominantno vlogo v kogniciji: potrebno
je priznati in sprejeti negativno kognicijo (“mindfulness”), to
zmanjša stres, omogo i razdružitev obeh afektov in s tem
“osvobodi” pozitivni afekt in zmanjša redukcijo emocij na
negativni aspekt

PA, NA in nevropsihologija
PA
NA
NA
Richard J. Davidson
nevrološke študije (PET,
fMRI)
amygdala - NA
prefrontalna regija
PA - aktivacija leve
NA - aktivacija desne
leva PR inhibira
delovanje amygdal in
reducira stresni hormon
kortizol
novi antidepresivni
preparati

Hemisfernost in emocionalnost
Bolj aktivna
pri pozitivnih
emocijah
Hemisferne razlike v procesiranju in vpletenosti emocij
Aktivacija levega prefrontalnega korteksa – pozitivne
emocije
Aktivacija desnega prefrontalnega korteksa – negativne
emocije
Nizko vzburjenje LH deprimira, nizko vzburjenje DH
sproš a
L
D
Bolj aktivna
pri negativnih
emocijah

Emocionalni vidik osebnosti
Diener, E., Smith, . & Fujita, F. (1995). The
personality structure of affect. Journal of Personality
and Social Psychology, Vol. 69, No. 1, 130-141
Medosebne razlike v emocionalnosti in afektu
Obstajajo skupne dimenzije emocionalnosti, kot
sugerirajo raziskave (pozitivni in negativni afekt)?
(Bradburn, 1969 ; Bradburn & Caplovitz, 1965)
Ponovno: gre za dve relativno neodvisni dimenziji ali
za eno bipolarno dimenzijo? ( Watson, 1988 ;
Watson, Clark, & Tellegen, 1984 ; Watson &
Tellegen, 1985 ) : (Green, Goldman, and Salovey,
1993: e kontroliramo napako merjenja, dobimo
korelacijo -0,85!).
Kako so te dimenzije povezane z osebnostnimi?

Latentna struktura emocionalnosti
Za posamezne emocije
Faktorske analize
Podatki na osnovi
Samoocen
Dnevnega vzor enja
Ocen drugih oseb

Matrice ve potez – ve metod
Pozitivne emocije
Negativne emocije

Dvofaktorski model emocionalnosti
Korelacije med
emocionalnimi potezami
Testiranje
dvofaktorskega modela

Zaklju ki
Emocionalnost deluje na ravni osebnostnih potez
Solucija z dvema latentnima dimenzijama je boljša od
solucije z eno bipolarno dimenzijo
Vendar obstaja nedvomna substancialna negativna
korelacija med pozitivnim in negativnim afektom
Ponovno lahko domnevamo, da se afekt povezuje z
osebnostnimi dimenzijami, kot kažejo številne
raziskave (zlasti z ekstravertnostjo in nevroticizmom)
Povezave so lahko ve stranske
Vpliv osebnostne dispozicije na iskanje situacij, ki
spodbujajo pozitivni ali negativni afekt
Vpliv centralnih živ nih mehanizmov, ki povezujejo
afekt in osebnostne dimenzije (npr. BAS in BIS)

Naši podatki
Avsec, Musek (neobjavljeno)
Korelacije osebnostnih dimenzij in afekta
Latentne dimenzije osebnostno-afektivnega
prostora

Rezultati: korelacije osebnostnih
dimenzij in afekta
Energija
Cust. stabilnost
Vestnost
Sprejemljivost
Odprtost
Poz. efekt
Neg. efekt
Pearson Correlation
Sig. (2-tailed)
N
Pearson Correlation
Sig. (2-tailed)
N
Pearson Correlation
Sig. (2-tailed)
N
Pearson Correlation
Sig. (2-tailed)
N
Pearson Correlation
Sig. (2-tailed)
N
Pearson Correlation
Sig. (2-tailed)
N
Pearson Correlation
Sig. (2-tailed)
N
**. Correlation is significant at the 0.01 level (2-tailed).
*.
Correlation is significant at the 0.05 level (2-tailed).
Correlations
Energija
Cust.
stabilnost Vestnost Sprejemljivost Odprtost Poz. efekt Neg. efekt
1 ,327** ,150** ,157** ,399** ,494** -,256**
, ,000 ,004 ,003 ,000 ,000 ,000
367 367 367 367 367 367 367
,327** 1 ,182** ,144** ,140** ,187** -,610**
,000 , ,000 ,006 ,007 ,000 ,000
367 367 367 367 367 367 367
,150** ,182** 1 ,380** ,050 ,229** -,129*
,004 ,000 , ,000 ,342 ,000 ,013
367 367 367 367 367 367 367
,157** ,144** ,380** 1 ,069 ,207** -,155**
,003 ,006 ,000 , ,186 ,000 ,003
367 367 367 367 367 367 367
,399** ,140** ,050 ,069 1 ,504** -,147**
,000 ,007 ,342 ,186 , ,000 ,005
367 367 367 367 367 367 367
,494** ,187** ,229** ,207** ,504** 1 -,051
,000 ,000 ,000 ,000 ,000 , ,334
367 367 367 367 367 367 367
-,256** -,610** -,129* -,155** -,147** -,051 1
,000 ,000 ,013 ,003 ,005 ,334 ,
367 367 367 367 367 367 367

Rezultati: faktorska analiza
Component
1
2
3
4
5
6
7
Total Variance Explained
Initial Eigenvalues
Rotation
Total % of Variance Cumulative % Sums Totalof
2,461 35,161 35,161 2,063
1,338 19,119 54,280 1,814
1,199 17,134 71,414 1,557
,631 9,011 80,425
,577 8,240 88,665
,451 6,439 95,104
,343 4,896 100,000
Extraction Method: Principal Component Analysis.
a. When components are correlated, sums of squared loadings
cannot be added to obtain a total variance.
Poz. efekt
Odprtost
Energija
Neg. efekt
Cust. stabilnost
Vestnost
Sprejemljivost
Structure Matrix
Component
1 2 3
,840 ,313
,809 -,136
,753 -,388 ,188
-,151 ,898 -,147
,255 -,884 ,199
,155 -,159 ,830
,156 -,155 ,820
Extraction Method: Principal Component Analysis.
Rotation Method: Oblimin with Kaiser Normalization.
Eigenvalue
Component
1
2
3
3,0
2,5
2,0
1,5
1,0
,5
0,0
Scree Plot
1
2
Component Number
3
Component Correlation Matrix
4
5
1 2 3
1,000 -,218 ,185
-,218 1,000 -,174
,185 -,174 1,000
Extraction Method: Principal Component Analysis.
Rotation Method: Oblimin with Kaiser Normalization.
6
7

Zaklju ki
Ekstravertnost se povezuje s pozitivnim
afektom
Nevroticizem se povezuje z negativnim
afektom
Po naših podatkih se s pozitivnim afektom
mo no povezuje tudi odprtost

Afekt in osebnost
Zuckermanov model osebnosti
PA in ekstravertnost
NA in nevroticizem
Jeza in 3. faktor (agresivnost,
impulzivnost, iskanje stimulacije,
spominja na psihoticizem)

Optimizem - pesimizem
Martin E. P. Seligman
po nau eni nemo i:
nau eni optimizem
premagovanje pesimizma
tehnika distrakcije
samodiskusija
dejstva, alternative,
distanciranje (zakaj bi
pljuvali v lastno skledo?),
dekastrofizacija
nagativnega
pretirani optimizem
zmanjšuje odgovornost
obnašanja

Atribucijski slogi in optimizem
Optimizem, pozitivno mišljenje
predicira zdravo obnašanje in
boljše zdravje
na podlagi atribucij pozitivnega
dogajanja
stabilne, globalne, internalne
Optimisti na pristranost (pozitivna
iluzija)
povezanost s
samou inkovitostjo
kdaj ne deluje pozitivno?
Smisel za humor
OPTIMIZEM
pri akovanje, da se bodo
dogajale pozitivne stvari
ve angažiranja, prizadevnosti,
vztrajnosti
bolj u inkovita skrb zase,
boljše soo anje (ne vedno)

Atribucijski slogi in optimizem
"
# $ % # $ &'
() #'(!
ATRIBUCIJA POZITIVNIH
DOGODKOV
stabilna
(vedno, pogosto...)
univerzalna
(na mnogih podro jih...)
internalna
(sama oseba kot izvor...)
!
ATRIBUCIJA NEGATIVNIH
DOGODKOV
nestabilna
(redko, izjemno, slu aj...)
specifi na
(samo na tem podro ju...)
eksternalna
(posledica okolnosti...)
negativni dogodki
kot za asni,
podro no omejeni
in posledica spleta
okolnosti (ne po
lastni krivdi)

Zadovoljstvo z življenjem
Subjektivni blagor in zadovoljstvo z življenjem
psihološki vidik kakovosti življenja
pomembnejši od nepsiholoških
Kaj je subjektivni blagor?
pri sebi zaznano dobro po utje, sre nost in
zadovoljstvo z življenjem
objektivni vidiki
telesni, fizi ni blagor
ekonomski blagor

Subjektivno ustveno blagostanje
Definicija
Komponente SB
Merjenje
Dejavniki in povezave
Povzetek izsledkov in medkulturne primerjave
Teorije

Definicija SB
Ed
Diener
Well-being – “the pervasive sense
that life has been and is good. It is
an ongoing perception that this time
in one's life, or even life as a whole,
is fulfilling, meaningful, and
pleasant” (Myers, 1993).
Ed Diener
Subjektivni blagor pomeni posameznikovo
vrednotenje lastnega življenja, oceno tega, kako
pozitivno oziroma negativno doživlja lastno
življenje (Diener, 1984, 2000a,b). Pomensko torej
ustreza pojmu sre e in nekateri raziskovalci ga
dejansko uporabljajo kot strokovni sinonim za bolj
poljudni izraz sre a. Diener in Diener (2001)
pravita, da subjektivni blagor “predstavlja
posameznikova vrednotenja lastnega življenja
in vklju uje sre o, prijetne emocije,
zadovoljstvo z življenjem ter relativno
odsotnost neprijetnih razpoloženj ter emocij.”
Iz te definicije bi lahko razbrali, da se subjektivni
blagor hkrati nanaša tako na emotivne kot
kognitivne vidike vrednotenja lastnega življenja. Po
Myersu (1992) gre pri subjektivnem blagru za
“trajno ob utje, da je življenje bilo in da je
dobro.” Gre za zaznanje, “da je sedanji as
življenja ali celo življenje v celoti polno,
smiselno in prijetno.”

Komponente SB
Kognitivna komponenta
Zadovoljstvo z življenjem
Emocionalne komponente
Pozitivni afekt
Negativni afekt
Globalne in specifi ne
komponente
hierarhi na struktura SB
(Diener, Suh, Oishi,
1997)
ZADOVOLJSTVO
Z ŽIVLJENJEM
domene
zadovoljstva
faceti
domen
zadovoljstva
specifi ni
vidiki
zadovoljstva
GLOBALNI SUBJEKTIVNI
BLAGOR
POZITIVNI
AFEKT (PA)
domene
PA
faceti
domen PA
specifi ni
vidiki
PA
NEGATIVNI
AFEKT (NA)
domene
NA
faceti
domen NA
specifi ni
vidiki
NA

Merjenje SB
Globalne in specifi ne mere
Lestvica zadovoljstva z
življenjem (Diener Life
Satisfaction Scale; Diener,
Emmons, Larsen & Griffin,
1985)
Dve verziji, kratka, daljša
Druge lestvice
npr. PANAS (za
emocionalne aspekte
SB, PA in NA)
druge mere:
ocene partnerjev, ožjih
sorodnikov, prijateljev in
znancev;
agregacija samoocen v
asovnih vzorcih;
memoriranje prijetnih,
pozitivnih dogodkov;
razgovori in druge kvalitativne
metode;
biološke metode (indikatorji
možganske frontalne
asimetrije, facialna
elektromiografija, raven
kortizola v slini, merjenje
o esnih reakcij idr.)

Lestvica zadovoljstva z življenjem
Below are five statements that you may agree or disgree with. Using the 1 - 7 scale
below indicate your agreement with each item by placing the appropriate number on
the line preceding that item. Please be open and honest in your responding.
•7 - Strongly agree
•6 - Agree
•5 - Slightly agree
•4 - Neither agree nor disagree
•3 - Slightly disagree
•2 - Disgree
•1 - Strongly disgree
____ In most ways my life is close to my ideal.
____ The conditions of my life are excellent.
____ I am satisfied with my life.
____ So far I have gotten the important things I want in life.
____ If I could live my life over, I would change almost nothing.
•35 - 31 Extremely satisfied
•26 - 30 Satisfied
•21 - 25 Slightly satisfied
•20 Neutral
•15 - 19 Slightly dissatisfied
•10 - 14 Dissatisfied
• 5 - 9 Extremely dissatisfied

Literatura
Obsežen seznam virov v lanku:
Musek, J., Avsec, A. (2002). Pozitivna
psihologija: Subjektivni (emocionalni) blagor in
zadovoljstvo z življenjem. Anthropos, 2002, 1-
3, str. 41-68.

Literatura
Allport, G. W. (1961). Pattern and growth in personality. New York: Holt, Rinehart, & Wilson.
Baltes, P. B., & Staudinger, U. M. (2000) Wisdom: A metaheuristic (pragmatic) to orchestrate mind and virtue toward excellence. American
Psychologist, 55, 122-136.
Baltes, P.B. & Staudinger, U.M. (2000). Wisdom: The orchestration of mind and virtue towards excellence. American Psychologist.
Bandura, A. (1986). Social foundations of thoughts and action. Englewood Cliffs, New Jersey: Prentice-Hall, 1986.
Baumeister, R. F., & Exline, J. J. (2000) Self-control, morality, and human strength. Journal of Social and Clinical Psychology, 19, 29-43.
Benjamin, L.T. Jr. (1992) (Ed.) The history of American psychology. Special Issue, American Psychologist, 47, 2.
Buss, D.M. (2000). Quality of life: An evolutionary psychological perspective. American Psychologist.
Csikszentmihalyi, M. (1993). The evolving self. New York: HarperCollins.
Colvin, C. R. & Block, J. (1994). Do positive illusions foster mental health? An examination of the Taylor and Brown formulation.
Psychological Bulletin, 116, 3-20.
Diener, E, Emmons, RA, Larsen, RJ, Griffin, S. The satisfaction with life scale. Journal of Personality Assessment 1985, 49:71-75.
Diener, E. (2000) Subjective well-being: The science of happiness, and a proposal for a national index. American Psychologist.
Gardner, H., Michaelson. M., & Solomon, B. (2000). The origins of good work. American Psychologist.
Erez, A., Johnson, D. E. & Judge, T. A. (1995). Self-deception as a mediator of the relationship between dispositions and subjective wellbeing.
Personality and IndividualDifferences, 19, 597-612.
Hall, G.S. (1922). Senescence: The last half of life. New York: Appleton.
James, W. (1902). Varieties of religious experience. 1958 Reprint, New York: Mentor.
James, W. (1902). Varieties of religious experience. New York: Mentor Books.
Jung, C. (1933). Modern man in search of a soul. New York, Harcourt.
Kahneman, D. (1999). Objective happiness. In Kahneman, D., Diener, E. & Schwartz, N. Well-being: The foundations of hedonic
psychology. New York: Russell Sage. Pp 3-25.
Koch, S. & Leary, D.E. (1985) (Eds). A century of psychology as science. New York: McGraw-Hill.
Larson, R. W. (2000). Toward a psychology of positive youth developmeny. American Psychologist.
Ledoux, J. & Armony, J. (1999). Can neurobiology tell us anything about human feelings. In D. Kahneman, E. Diener, & N. Schwartz (eds.)
Well-Being. New York: Sage.
Lightsey, O. W. (1994). "Thinking positive" as a stress buffer: The role of positive automatic cognitions in depression and happiness.
Journal of Counseling Psychology, 41, 325-334.

Literatura
Jung, C.G. (1936/1969). The archetypes of the collective unconscious. Vol. 9, The collective works of C.G. Jung. Princeton, NJ:
Princeton University Press.
McCullough, M. E. (2000) Forgiveness as human strength: Theory, measurement, and links to well being. Journal of Social and
Clinical Psychology, 19, 43-54.
McCullough, M. E., & Snyder, C. R. (2000) Classical sources of human strength: Revisiting an old home and rebuilding a new
one. Journal of Social and Clinical Psychology, 19, 1-10.
Pavot, W, Diener, E, Colvin, R, Sandvik, E. Further validation of the satisfaction with life scale: evidence for the cross-method
convergence of well-being measures. Journal of Personality Assessment 1991, 57:149-161.
Pavot, W, Diener, E. Review of the satisfaction with life scale. Psychological Assessment 1993, 5:164-172.
Shedler, J., Mayman, M.,& Manis, M. (1993). The illusion of mental health. American Psychologist, 48, 1117-1131.
Simonton, D. K. (2000) Creativity: Cognitive, personal, developmental, and social aspects. American Psychologist, 55, 151-158.
Simonton, D.K. (2000). Creativity: Cognitive, personal, developmental and social aspects. American Psychologist.
Smith, R. (1997). The human sciences. New York: W.W. Norton.
Tangney, J. P. (2000) Humility: Theoretical perspectives, empirical findings, and directions of future research. Journal of Social
and Clinical Psychology, 19, 70-82.
Taylor, S. E. & Armor, D. A. (1996). Positive illusions and coping with adversity. Journal of Personality, 64, 873-898.
Taylor, S. E. & Brown, J. D. (1988). Illusion and well-being: A social—psychological perspective on mental health. Psychological
Bulletin, 103, 193-210.
Taylor, S.E., Kemeny, M.E., Reed, G.M., Bower, J.E. & Gruenwald, T.L. (2000). Psychological resources, positive illusions, and
health. American Psychologist.
Taylor, S. E. in sod. (2003). Are Self-Enhancing Cognitions Associated With Healthy or Unhealthy Biological Profiles? Journal of
Personality and Social Pschology, Vol. 85, No. 4, 605-615
Terman, L. (1939). The gifted student and his academic environment. School and Society, 49, 65-73.
Terman, L., Buttenweiser, P., Johnson, W., & Wilson, D. (1938). Psychological factors in marital happiness. New York: McGraw-
Hill.
Vaillant, G. (2000). The mature defenses: Antecedents of joy. American Psychologist.
Watson, J. (1928). Psychological care of infant and child. New York: Norton.
Winner, E. (2000). The origins and ends of giftedness. American Psychologist.

Spletne strani
http://www.teachpositivepsych.org/subjwellbeing.htm
http://www.teachpositivepsych.org/overview.htm
http://www.teachpositivepsych.org/flow.htm
http://www.teachpositivepsych.org/happiness.htm
http://www.teachpositivepsych.org/optimism.htm
http://www.teachpositivepsych.org/hope.htm
http://www.teachpositivepsych.org/goodlife.htm
http://s.psych.uiuc.edu/~ediener/index.html
http://www.davidmyers.org/happiness/links.html
http://www.davidmyers.org/religion/
http://www.eur.nl/fsw/research/happiness/
http://psych.upenn.edu/seligman/pospsy.htm
http://www-hsl.mcmaster.ca/tomflem/well.html