V neki vasi je izbruhnil požar. Bogat in reven človek ... - Mirenski Grad

tvoja vera se izraža v
ljubezni do ljudi, ki so ob
tebi: v pomoči, pozornosti,
poštenosti ipd. za vsak izraz
vere naredi rožico. rožice naj
te spodbujajo, da bo tvoja
vera še bolj živa.
iz papirja izreži rožico.
v sredino zapiši, kako
se tvoja vere izraža. iz
slamice izdelaj pecelj
tako, da vrh slamice
razrežeš in prilepiš na
papirnato rožico, kot
kaže slika.
ilustracije: Andreja Ličen, priprava in oblikovanje: Peter Žakelj, odgovarja: Peter Žakelj,
za založbo: Društvo prostovoljcev VZD, Miren, 2010.
VELIKA NOČ, JN 20,1-9, MIRENSKI GRAD, 4.04.2010
V neki vasi je
izbruhnil požar.
Bogat in reven
človek sta izgubila
vse svoje imetje.
Revež je ostal miren,
bogatega pa se je lotil
velik obup. “Janez,” je naposled
dejal bogati, “kako je mogoče,
da si tako miren, ko pa je vse, kar sva imela zgorelo v požaru?” “Meni je ostal moj
Bog,” je odgovoril siromak, “tvoj pa je zgorel v hiši.”
Naša vera se ne odraža le v besedah, ampak v odnosih do ljudi in stvari.

Evangeljski odlomek današnje nedelje
čenca in prazen grob
Prvi dan
tedna je
prišla Marija
Magdalena
navsezgodaj,
še v temi, h
grobu in je videla,
da je kamen odstranjen
od groba. Tedaj je
stekla in prišla k Simonu Petru in k
drugemu učencu, ki ga je imel Jezus rad, ter jima
rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.« Peter in oni drugi učenec
sta šla ven in se odpravila h grobu. Skupaj sta tekla, vendar je drugi učenec Petra prehitel
in prvi prišel h grobu. Sklonil se je in videl povoje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil. Tedaj
je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povoje, ki so ležali tam,
in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, vendar ni ležal s povoji, temveč posebej zvit na drugem
mestu. Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval.
Nista še namreč umevala Pisma, da mora vstati od mrtvih. (Jn 20,1-9)
Apostola Janez in Peter sta bila
ves čas z Jezusom. Večkrat sta
slišala, da bo trpel, umrl in vstal, a
tega nista zmogla razumeti. Ko je
umrl, je njuno navdušenje splahnelo.
Od vere je ostal le dvom in strah.
Tudi naša vera je pogosto takšna:
včasih smo navdušeni, drugič mlačni,
največkrat pa se je nikjer ne opazi.
V družini se pogovorite:
Kdaj se vaša vera zamaje? Zakaj?
Katera dejanja v vaši družini so
odraz vaše vere?
Kako bi lahko Jezusovo veselo oznanilo
vstajenja še bolj scela živeli?