te povezave - Reporter

slovenija slovenij slovenija slovenij
44
Jankov
gozdna
Tekst: Andrej Černic Foto: Primož Lavre
andrej.cernic@revija-reporter.si
Ljubljanski Ljub župan Zoran Janković si je v bližini
svoj svojega doma na Vinterci mimo zakona zagradil par-
cele
z gozdnato površino. Gre za štiri parcele v skupni
veli velikosti kakih pet tisoč kvadratnih metrov, ki bi mora-
le biti b prosto dostopne vsakomur. Tako določa zakon.
Dan Danes je stanje popolnoma drugačno: ta zemljišča na-
mre mreč služijo samo Jankovićevemu psu za sprehajanje.
Župan Zoran Janković si je pred volitvami
privoščil še eno potezo, s katero je zakonodajo
priredil svojim potrebam. Spet
so v igri parcele in zemljišča, tokrat v okolici
županovega doma na Vinterci. Janković
jih je skupaj s sinovi odkupil v različnih
časih, danes pa so prijetna zelena kulisa za
njegovo vilo: župan ima očitno rad bukoliko
in pravcato zeleno idilo okoli svojega
doma. Hiša stoji na 1134 kvadratnih metrov
veliki parceli. Županova vila kraljuje
nad sosesko s 353 kvadratnimi metri neto
tlorisne površine in kar 270 kvadratnimi
metri zemljišča pod njo. Najnovejša žu-
4. OKTOBER 2010

Ljubljanski župan Zoran
Janković je štiri gozdne parcele
v okolici svoje vile zagradil, ne
da bi si za to pridobil soglasje
Zavoda za gozdove Slovenije,
kar je potrebno po zakonu o
gozdovih.
ićeva
kletka
panova pogruntavščina je ograjevanje zemljišč,
ki so sicer v njegovi lasti, a bi morala
biti vsem dostopna, če je pravnoformalno
gozdnata površina.
Sprehajanje psa pred zakonskimi
določili
Zakon o gozdovih je glede tega vprašanja
zelo jasen. Njegov 5. člen določa, da mora
lastnik gozda v svojem gozdu dopustiti
prost dostop vsakomur. Raba gozdov
je opredeljena kot skupni izraz za izkoriščanje
funkcij gozdov, ki je dovoljeno tudi
nelastnikom gozdov in mimoidočim.
»Izkoriščanje funkcij gozdov« natančneje
pomeni nabiranje gob, plodov gozdnega
drevja in drugih rastlin, ki tam rastejo,
nabiranje zelnatih rastlin in njihovih delov,
čebelarjenje, pa tudi gibanje in rekreacijo
v gozdu. Očitno pa to ne velja za vse.
Ljubljanski župan Zoran Janković spada v
»srečno manjšino«, ki se tem predpisom
Ljubljanski župan je poleg ograje
na meji svojih parcel postavil tudi
»mejne kamne«, da le ne bi bilo
dvoma o lastništvu.
Iz mestne uprave MOL so nam poslali odgovor, da za tri od štirih parcel, ki
imajo stanovanjsko namembnost, soglasje ZGS ni potrebno in da je zaradi
tega na teh parcelah ograjevanje zakonito. Na ZGS so te navedbe zanikali.
izogiba. Po namigu smo v uredništvu preverili,
kako je z dostopom do Jankovićevih
gozdov. In kaj smo ugotovili? Prvi ljubljanski
občan je samovoljno onemogočil
dostop javnosti do omenjenih površin.
Ogradil jih je z mrežo, visoko kakih 180
centimetrov. Pa naj le kdo poskuša nabirati
gobe na njegovem!
Štiri parcele, ki obkrožajo Jankovićevo vilo,
imajo različne namembnosti, a so formalno
še vedno gozdnata površina, torej
prosto dostopna zemljišča. Čez ograjo pa
se seveda ne da. In župan je na tej točki
pogrnil. V soseski smo lahko celo slišali,
da se je Janković hvalil z novo ograjo, češ
»tja bom lahko mirno spuščal svojega psa«.
Pet tisoč kvadratnih metrov je za psa kar
veliko sprehajališče.
slovenija
Spet na nakovalu »rma«
Janković & sinova
Štiri sporne ograjene parcele, ki obkrožajo
hišo, so postavljene nekako v obliki črke
L. Največja je postavljena severno od hiše,
druge tri pa zahodno. Jankovićevo vilo ločujejo
od male uličice in preostalih hiš. Tako
kot pri drugih poslih in nepremičninah
lahko tudi v tem primeru ugotovimo, da
pri lastništvu parcel sodeluje celotna družina
Janković. Edini lastnik največje parcele,
ki se razteza severno od županove vile
in meri 1852 kvadratnih metrov je samo
župan, sinova pa sta v igri, ko govorimo o
»zahodnih parcelah«.
Gre za dve parceli, obe sta v skupnem lastništvu
očeta in sina. Pri prvi, ki je v zemljiško
knjigo vpisana pod številko 2455/5
45

slovenija
Severno od Jankovićeve vile je
parcela s statusom gozda s posebnim
namenom. O razlogih za
ograditev te parcele nam z Magistrata
niso poslali pojasnitve.
v katastrski občini Rudnik, je skupaj z očetom
kot polovični lastnik vpisan starejši
sin Damijan. To je 1439 kvadratnih metrov
veliko zemljišče. Druga parcela, ki jo v
isti katastrski občini najdemo pod številko
2455/4, je v kombinirani lasti mlajšega sina
Jureta in vplivnega očeta, velika pa je 1422
kvadratnih metrov. Med zadnjima dvema
in prvim zemljiščem je še manjša parcela
(štev. 2455/3) spet v ekskluzivni lasti očeta
Zorana; meri 235 kvadratnih metrov.
Zakon jasno določa, da gozdnate površine
ne smejo biti zagrajene. Obstajajo sicer izjeme,
ki jih določa zakon, a ki jih v primeru
Jankovićevih zemljišč le težko vzamemo
v poštev. Eno od teh je zaščita mladja
in varstvo gozdov pred divjadjo (samo
za določeno obdobje). Zakon navaja še zaščito
vodnih zajetij in zavarovanih naravnih
vrednot ter gozdove s posebnim namenom,
ko je določeno z aktom. Nobeden on
naštetih primerov na videz ne ustreza Jankovićevim
gozdovom. Ker pa je za izdajanje
dovoljenja za ograje potrebno tudi soglasje
Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS),
smo se obrnili neposredno nanje.
Za ograjo ni ustreznega dovoljenja!
ZGS se je na naše opozorilo takoj odzval. Po
dopisu, ki so nam ga poslali v odgovor na
naša vprašanja, je jasno, da so tudi oni po
svojem revirnem gozdarju ugotavljali dejansko
stanje na terenu. Tako so lahko potrdili
(preverjanje stanja je bilo 29. septembra),
»da je gozd na navedenih zemljiščih dejansko
ograjen«. Sporno ograjo so tudi slikali in
46
»Preverbo stanja
na terenu v
zvezi s spornostjo ograditve
parcel je 29. septembra opravil
tudi revirni gozdar in ugotovil, da je
gozd na navedenih zemljiščih dejansko ograjen,«
so nam sporočili z Zavoda za gozdove Slovenije.
nam fotografsko gradivo skupaj z ugotovitvami
poslali v uredništvo. Najpomembnejša
informacija, ki so nam jo dali, pa je bila
ta, da pristojna ljubljanska območna enota
ZGS potrebnega dovoljenja za ograditev
ni izdala. Ljubljanski župan je torej kršil zakon,
ki določa, da so gozdovi javna dobrina
in da morajo biti dostopni vsakomur.
Kljub različnemu pravnemu statusu bi
moral lastnik (ljubljanski župan in sinova)
za vse štiri parcele pridobiti tako dovoljenje,
ki pa ga nima. Poseben status
ima zemljišče severno od Jankovićeve hiše
(parcela 2458/1, k. o. Rudnik). To je dejansko
tista parcela, ob kateri se končuje
bivalno naselje. Leži na območju, ki je
po veljavnem prostorskem aktu namenjeno
za gozdne površine. Še več, za to parcelo
velja oznaka gozd s posebnim namenom
(GPN). Varstveni režim za ta območja (5.
člen odloka o GPN) določa, da so v gozdovih
s posebnim namenom prepovedana
vsa dejanja, ki negativno vplivajo na ekološko
stabilnost in ogrožajo funkcije gozda.
Med slednjimi je omenjeno tudi kakršnokoli
poseganje, ki bi ogrozilo ali spremenilo
življenjske razmere prosto živečih živali
ter njihovega življenjskega prostora. Zapiranje
in ograjevanje prostora, ki naj bi ga
Janković opravil za »sprehajanje psa«, je jasna
kršitev tega odloka.
Preostale tri parcele imajo drugačen status,
saj so dejansko na območju stavbnih
zemljišč. »Po dejanski rabi so zemljišča gozdna,«
so nam še potrdili z Zavoda za gozdove.
Dejstvo, da so parcele stavbna zemlji-
Rok Havliček
z ljubljanske
območne enote
zavoda za gozdove:
»Za postavitev
ograje na stavbnih
zemljiščih mora
investitor poprej
pridobiti soglasje
ZGS in ne dovoljenja
za ograditev.«
šča, pa ne spreminja bistva celotne zgodbe:
tudi v tem primeru bi si moral Janković
pridobiti dovoljenje Zavoda za gozdove.
»Vse parcele so po veljavnem gozdnogospodarskem
načrtu gozdnogospodarske enote
Ljubljana (2005—2014) opredeljene kot gozdne
in uvrščene v ureditveno enoto 58RU3,«
so nam še sporočili z Zavoda za gozdove.
Iz opisa gozda še izhaja, pravijo na ZGS,
da so v »Jankovićevi hosti« na prvi stopnji
poudarjene klimatska funkcija, higienskozdravstvena
funkcija in funkcija drugih
gozdnih dobrin. Na drugi stopnji je poudarjena
rekreacijska funkcija.
Kar precej razlogov je , zakaj so Jankovićeve
parcele gozd in zakaj jih ne bi smel
samovoljno zagraditi. K temu lahko dodamo,
da so omenjene »funkcije« gozda
postavke, po katerih se posamezno območje
razglasi za gozd s posebnim namenom
(GPN). Opozoriti velja še, da je med
funkcijami GPN tudi hidrološka funkcija
oziroma vodnozadrževalna, kar je pri
ujmah, kakršne so v prejšnjih tednih zajele
Slovenijo, nadvse pomembno. Naziv
GPN ima tudi parcela na severu Jankovićevega
doma (št. 2458/1).
Župan pa trmasto: »Soglasje ni
potrebno!«
Soglasje ZGS za vsakršen poseg in gradnjo
na gozdnatem območju določa 21.
člen zakona o gozdovih. Ograja, kakršno
si je postavil ljubljanski župan (nižja od
2,2 metra), spada med nezahtevne objekte
in bi potrebovala enostavno gradbeno
dovoljenje, za katerega pa je potrebno soglasje
ZGS.
Seveda smo prosili tudi župana, da bi nam
pojasnil postopek in način postavljanja
sporne ograje. Iz njegovega kabineta so nam
poslali zelo skop odgovor. Pravzaprav je odgovor
pripravil oddelek za urejanje prostora
na Magistratu. »Parcele 2455/3, 2455/4 in
4. OKTOBER 2010

2455/5 imajo stanovanjsko namembnost vsaj
že od leta 1988 dalje. Te parcele torej niso kategorizirane
kot gozd. Po veljavnem planu iz
l. 1989 se urejajo na podlagi PUP za morfološko
enoto VS 1/7-1.« Ugotovitvi, ki ju iz
odgovora lahko izpeljemo, sta dve.
Prvič: čeprav smo v vprašanjih poudarili
vse štiri parcele, se v odgovoru pojavljajo
samo tri. Izpadla je parcela 2458/1, tista, ki
je severno od Jankovićeve vile na območju
z varstvenim režimom GPN in ni bila uvrščena
med stavbna zemljišča. Skratka, odgovora
glede največje parcele ni bilo, in že
to je dovolj zgovorno.
Drugič: oddelek za urejanje prostora je
omenil samo tri parcele s stanovanjsko namembnostjo
(zahodno od županovega doma).
Stanovanjska namembnost po njihovem
mnenju pomeni, da niso več gozdnata
površina in da zato dovoljenje ZGS ni
potrebno. Trditve z Magistrata pa na ZGS
zavračajo. Rok Havliček z ljubljanske območne
enote zavoda nam je pojasnil: »Za
postavitev ograje na stavbnih zemljiščih
mora investitor poprej pridobiti soglasje
ZGS in ne dovoljenja za ograditev.« Še enkrat
je poudaril 21. člen zakona o gozdovih,
ki določa, da je za graditev objektov in
posege v gozd treba pridobiti soglasje ZGS.
»Krčitev gozda se lahko izvaja šele po izdaji
gradbenega dovoljenja ob poprejšnji označitvi
in evidentiranju gozdnega drevja, kar
izvede ZGS,« je sklenil Havliček.
»Vinterca … dela!«
Ograja, čeprav so okoliščine drugačne,
spominja na Kacinovo afero z železno
ograjo iz bežigrajske vojašnice in ni edina
novost v županovem okolišu. Dovolj
je že bežen pogled, da ugotovimo, kako
se »Jankoviću dela« tudi v Vinterci: bagri
so v polnem zagonu, tudi delavcev je kar
veliko. In rezultati? Do Jankovićeve hiše
držita asfaltirani potki, po ulici pa lahko
opazimo tudi zelo urejeno javno razsve-
tljavo. Iz županovega kabineta so zanikali,
da bi trenutno tam potekala javna dela,
potrdili pa so, da sta bili obe potki asfaltirani
letos tako kot je bila tudi letos postavljena
javna razsvetljava. Pa še zanimivost:
med Jankovićevimi sosedi najdemo
tudi Marjana Jerneja Viranta, Jankovićevega
tasta, mestnega svetnika (mandat je
nastopil po smrti Petra Božiča) in kandidata
številka 23 na Jankovićevi listi. Tudi
njemu naj bi se po besedah krajanov »delalo
na vso moč« ob njegovi hiši.
slovenija
»Vinterca dela!« bi lahko bilo geslo županove soseske.
Javna razsvetljava, asfaltirane potke in kamioni: prenavljanje
okolice županove vile je na vrhuncu.
Gozdovi okoli »Vinterce, ki dela« so še nerešena
zadeva. Zelo zanimivo je vprašanje,
kakšne bi lahko bile posledice za postavljanje
ograje brez upoštevanja zakonskih določil.
Po zakonu o gozdovih je predvidena
kazen globa od 800 do 20 tisoč evrov.
Vprašanje, ki si ga postavlja javnost, pa je:
»Gozdovi so javna dobrina. Le kaj bi se zgodilo,
če bi vsak lastnik ogradil svoje gozdne parcele.
Slovenci smo res med najbolj gozdnatimi državami
v Evropi, ampak kako bi lahko ob politiki
ograjevanja naše gozdove sploh uživali?
47