april 2008 - Občina Logatec

Logaške novice, april 2008 20
Športni kalejdoskop
razgledom proti vzhodnemu delu Ložniškega gričevja in v gozd
do osamljene domačije Grof Turn. Po kolovozu smo prišli na asfaltno
cesto. Kmalu se je odprl razgled na sever in vzhod – na
Andraž, Paški Kozjak, Sevčnik in Pohorje. Pri gostilni smo prišli
do skrinjice z žigom.
Dalje smo šli mimo kapelice (1780 – 1987) in po zadnjem
vzponu prišli po slabih treh urah hoje do planinske postojanke,
ki je tik pod mogočno baročno cerkvijo sv. Križa z dvema
zvonikoma. Prvotno ime za Goro Oljko je bilo Križna Gora. Na
vrhu sta od sredine 17. stoletja stala veliki križ in kapela s kipom
sv. Jošta in sv. Neže. Med leti 1754 in 1757 je bila zgrajena
cerkev, ki je 4. maja.1837. prvič pogorela zaradi udara strele,
drugič pa od 4. na 5. junij 1932 zaradi neprevidnega kresovanja.
Zadnja obnovitvena dela so opravili v letu 2000. V cerkvi izstopa
Planinski nageljni za dan žena
Marsikdo med nami se še spomni evforičnih praznovanj
ob dnevu žena. Otroci smo nosili v šole tovarišicam šopke rož.
Naučili smo se pesmic in jih zdeklamirali ali zapeli mamicam,
babicam, tetam. Da, lepi časi so bili, čeprav smo(so) ženske vse
prevečkrat ob prazniku »v paketu« dobile še okajene partnerje, ki
so od ranih ur proslavljali praznik žena, se ve, v kakšnem stilu.
Pa je demokracija odnesla tudi ta praznik, ki pa je le spomin na
dan, ko so si pred 100 leti ženske izborile vsaj osnovne pravice
kot delavke. V spomin na tiste pomembne dogodke pa idrijski
planinci organizirajo tradicionalni pohod na Hleviške planine nad
Idrijo. Najbolj zvesti obiskovalci tega pohoda smo tudi logaški
planinci. Letos smo se 9. marca z idrijskega parkirišča napotili
mimo idrijskega gradu in lepo obnovljene nekdanje realke. Po
lahki poti smo prijetno klepetali s planinci PD Avtotehne, ki so
se nam pridružili že v Logatcu. Izza ovinka je po dveh urah hoje
pokukala koča, ki jo upravljajo idrijski planinci.
Pred kočo pa je bil večinski ženski del odprave deležen
prisrčne dobrodošlice in lastnoročno izdelanimi rožami iz papirja.
V vsakem darilcu, ki so ga porodili trud, kreativnost in veselje
do obdarovanja, je nekaj več. Tisto nekaj več je dodal v zajeten
Iz sveta mladih
Že zjutraj smo se razporedili po
delavnicah. Vsi smo izdelovali izdelke iz
odpadnega materiala. Kaj vse je nastalo!
Prvošolčki so izdelali instrumente iz škatlic,
žebljev in lesenih palčk. Ob predstavitvi so
nam nanje tudi zaigrali. V drugem razredu
so bili pomladno razpoloženi in so izdelali
šopke iz papirnatih prtičkov, iz rolic papirja
in vse so tudi lepo pobarvali. Tretješolci
so v svoji delavnici uporabili kuhalnice (v
preteklosti tudi odlično vzgojno sredstvo),
volno, blago in usnje. Njihov končni izde-
Eko šola se je dobro prijela
glavni oltar, delo baročnega kiparja Ferdinanda Galla ter slikarja
Fortunata Berganta. Ker smo ob našem ogledu mogočne cerkve
naleteli na prijaznega cerkovnika, nas je peljal tudi v spodnji del
prvotne, lepo obnovljene cerkve, ki je vklesana v živo skalo, kjer
je 14. postaja križevega pota z božjim grobom.
Gora Oljka je kraški osamelec in izredno razgleden vrh,
ki pa zaradi oblačnega vremena in slabe vidljivosti ni dajal razgleda
na Konjiško goro in Boč, Celjsko kotlino, Posavsko hribovje,
Savinjske Alpe, proti severu na Peco, Uršljo goro, Pohorje in
Paški Kozjak. Pred vhodom v planinski dom je bila skrinjica z
žigom Doma na Oljki (733 m).
Vračali smo se med rosenjem in po dveh urah prišli do
ceste blizu Velenja, od koder nas je odpeljal avtobus v čemerno
Notranjsko.
Marinka Petkovšek
šopek nageljčkov tudi naš vodnik Janez, saj jih je v nahrbtniku
tovoril vso pot, seveda, skrbno zavite, da se prav noben nagelj
ni zlomil ali zmečkal. Za vsako žensko po en cvet – za dan žena.
Koliko pohodov na to prijetno planinsko točko nad Idrijo je že
vodil in vedno poskrbel tudi za pozornost ob ženskem prazniku.
Nismo pa kar takoj podlegli želji po hrani, pač pa smo še malo
zagrizli v kolena in v četrt ure dosegli še vrh Hleviš. Žal, nam je
megla preprečila spoznavanje okoliških hribov, zaselkov in vasi.
Pa – več sreče prihodnjič.
Po blatni, delno celo zasneženi poti smo se vrnili do
koče, razvezali nahrbtnike z dobrotami, oskrbnik koče pa jr poskrbel
za vse, kar je manjkalo, in že je bila pred nami »mizica,
pogrni se«. Za duhovno hrano pa so poskrbeli Vera, Nejc in Cene.
Z dobro idejo, pripravo rekvizitov in animacijskimi sposobnostmi
so nas nasmejali do solz.
Zadovoljni smo se peš vrnili do naših avtomobilov, potem
pa po ovinkasti cesti domov z željo, da bi Idrijci še vztrajali
in da bi nam zdravje služilo. Pa si bomo lahko prihodnje leto spet
segli v roke.
ZPET
Sobota, 29. marec, je bil za šolarje v Rovtah kar nenavaden dan, saj je bilo treba iti v šolo,
da se je nadomestil dan, ki smo ga izkoristili med novoletnimi prazniki. Ker smo na naši šoli
letos povsem eko usmerjeni, smo pripravili tedaj pravi eko dan.
lek so bile lutke; marsikdo bi rad katero teh
lutk odnesel domov za spomin. Otroci višjih
razredov so delali v mešanih skupinah
in izdelali lesene cokle, pobarvali so stare
čevlje z odpadnim lakom za avtomobile,
majice, ki so že odslužile svojemu namenu,
so preoblikovali z raznimi dodatki in
jih naredili prav zanimive. Z barvami so
okrasili steklene kozarce in jih spremenili v
lične vazice in svečnike. Izjemno lepi kelihi
so nastali iz navadnih plastenk, le obliko
je bilo treba prilagoditi in jih okrasiti. Za
boljšo osveščenost so učenci v računalniški
učilnici izdelali nalepke s poučno vsebino,
ki opozarja na šoli, kje je, npr., prepovedano
lepiti žvečilne ali tacati po sveže pobeljenih
stenah. Kje vse to prebrati pa so
v knjižnici učenci poiskali literaturo, ki je
je na to temo že zelo veliko, le prebrati jo
je treba. Da se da iz starih smuči narediti
še vedno zanimivo zimsko vozilo, so prikazali
učenci, ki so skonstruirali posebno
smučko. Nekoliko pozno sicer za letos, pa
saj nima omejenega roka trajanja. Zelo za-