F - Univerza v Ljubljani
F - Univerza v Ljubljani
F - Univerza v Ljubljani
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
<strong>Univerza</strong> v <strong>Ljubljani</strong><br />
Fakulteta za elektrotehniko<br />
Nastanek slike<br />
Stanislav Kovačič<br />
Nastanek slike (1/3)<br />
http://vision.fe.uni-lj.si/<br />
• Proces nastajanja slike (upodabljanja) je dokaj<br />
zapleten.<br />
• Rezultat upodabljanja pa je slika.<br />
• Slika je upodobitev - preslikava - (3D) realnega<br />
sveta v (2D) slikovni ravnini.<br />
• Digitalna slika (vzorčenje, kvantizacija) je polje<br />
slikovnih elementov.<br />
• Na koncu je slika (samo še) 2D polje števil<br />
(matrika).<br />
• Naloga RV je, da na podlagi slikovne matrike pridobi<br />
opis (kvantitativno, kvalitativno) 3D prizora.<br />
Iz vsebine<br />
• Osnovno o merjenju svetlobnih učinkov<br />
• Oko<br />
• Fotometrična enačba leče<br />
• Nekaj o lečah in kamerah<br />
• Nekatere tehnike osvetlitve<br />
• Barve, zaznavanje barv in barvni prostori<br />
3D<br />
Nastanek slike (2/3)<br />
2D<br />
Leča Senzor<br />
digitalizacija<br />
matrika “številk”
Nastanek slike (3/3)<br />
• Na nastanek slike vpliva veliko dejavnikov :<br />
• prostorske/geometrične lastnosti<br />
• radiometrične/fotometrične lastnosti<br />
svetila, predmeta in senzorja.<br />
• Geometrične lastnosti:<br />
• Namestitev svetila in senzorja<br />
glede na objekt zanimanja<br />
Osvetlitvena<br />
krogla<br />
• Fotometrične lastnosti:<br />
• Sevanje, širjenje energije in njeni učinki<br />
• Brez svetlobe / energije ni slike<br />
Senzor<br />
Svetloba na površini povr ini<br />
Absorbcija<br />
Odboj:<br />
Difuzni odboj<br />
Zrcalni odboj<br />
Prehajanje skozi snov:<br />
Prosojnost<br />
Lom<br />
Fluorescenca<br />
Fosforescenca<br />
Surface<br />
normal<br />
Razmisli:<br />
kakšna je slika rdečega madeža na črni podlagi, če ga<br />
osvetlimo z zeleno svetlobo?<br />
λ<br />
Svetilo<br />
Osvetlitev<br />
spredaj<br />
Osvetlitev<br />
zadaj<br />
Vir svetlobe<br />
Svetloba na površini povr ini (1/9)<br />
Absorbcija<br />
Odboj:<br />
Difuzni odboj<br />
Zrcalni odboj<br />
Prehajanje skozi snov:<br />
Prosojnost<br />
Lom<br />
Fluorescenca<br />
Fosforescenca<br />
Svetloba na površini povr ini<br />
Absorbcija<br />
Odboj:<br />
Difuzni odboj<br />
Zrcalni odboj<br />
Prehajanje skozi snov:<br />
Prosojnost<br />
Lom<br />
Fluorescenca<br />
Fosforescenca<br />
Idealni difuzni odboj (Lambertov odboj):<br />
Vpadna svetloba se odbije (razprši) enako v vse smeri.<br />
Lambertova površina je videti enako svetla iz vseh smeri.<br />
?<br />
λ<br />
λ<br />
Vir svetlobe<br />
Vir svetlobe
Svetloba na površini povr ini<br />
Absorbcija<br />
Odboj:<br />
Difuzni odboj<br />
Zrcalni odboj<br />
Prehajanje skozi snov:<br />
Prosojnost<br />
Lom<br />
Fluorescenca<br />
Fosforescenca<br />
Vir svetlobe<br />
Idealni zrcalni odboj je nasprotje Lambertovega odboja.<br />
Vpadni žarek se odbije pod enakim kotom (glede na normalo na ploskev)<br />
Svetloba na površini povr ini<br />
Absorbcija<br />
Odboj:<br />
Difuzni odboj<br />
Zrcalni odboj<br />
Prehajanje skozi snov:<br />
Prosojnost (difuzni prehod)<br />
Lom<br />
Fluorescenca<br />
Fosforescenca<br />
λ<br />
Vir svetlobe<br />
λ<br />
Svetloba na površini povr ini<br />
Absorbcija<br />
Odboj:<br />
Difuzni odboj<br />
Zrcalni odboj<br />
Prehajanje skozi snov:<br />
Prosojnost<br />
Lom<br />
Fluorescenca<br />
Fosforescenca<br />
Svetloba na površini povr ini<br />
Absorbcija<br />
Odboj:<br />
Difuzni odboj<br />
Zrcalni odboj<br />
Prehajanje skozi snov:<br />
Prosojnost<br />
Lom<br />
Fluorescenca<br />
Fosforescenca<br />
Vir svetlobe<br />
λ<br />
Vir svetlobe<br />
Do loma pride na meji med snovmi z različno “optično gostoto”.<br />
Lom svetlobe opisuje Snell-ov “sinusni” zakon (Osnove fizike!)<br />
Razmisli: kakšna je optična gostota narisane ploskve<br />
glede na okolico: [večja/manjša]?<br />
λ
Svetloba na površini povr ini<br />
Absorbcija<br />
Odboj:<br />
Difuzni odboj<br />
Zrcalni odboj<br />
Prehajanje skozi snov:<br />
Prosojnost<br />
Lom<br />
Fluorescenca<br />
Fosforescenca<br />
λ 2<br />
><br />
λ 1<br />
Svetoba<br />
Svetloba je elektromagnetno valovanje.<br />
λ 2<br />
Vir svetlobe<br />
Pojmovanje barve svetlobe je posledica človeškega zaznavanja.<br />
Vidna svetloba<br />
Vijolična 380-420<br />
Modra 440-490<br />
Zelena 490-560<br />
Rumena 560-590<br />
Oranžna 590-630<br />
Rdeča 630-760<br />
λ 1<br />
Svetloba na površini povr ini<br />
Absorbcija<br />
Odboj:<br />
Difuzni odboj<br />
Zrcalni odboj<br />
Prehajanje skozi snov:<br />
Prosojnost<br />
Lom<br />
Fluorescenca<br />
Fosforescenca<br />
Svetloba<br />
t=n<br />
Laserska svetloba vsebuje zelo ozek pas frekvenc<br />
intenziteta<br />
Vidna svetloba (400-700nm)<br />
valovna dolžina<br />
Vir svetlobe<br />
t=1
Zakaj zaznavamo “vidni vidni” spekter?<br />
Ker sonce seva v tem spektru<br />
Oko zaznava svetlobo, ki pade na retino<br />
• Čepki (angl., cones)<br />
• Občutljivi na barvo in večje<br />
intenzitete<br />
• Paličice (angl., rods)<br />
• Bolj občutljivi, a niso spektralno<br />
selektivni<br />
Spektralna občutljivost ob utljivost očesa o esa<br />
Oko je najobčutljiveše na svetlobo<br />
sredi vidnega spektra.<br />
Modra komponenta ni narisana v<br />
Pravem merilu!<br />
Je bistveno manjša od R in G.<br />
Razmerje čepkov:<br />
• R:G:B == 40:20:1<br />
čepki<br />
Čepki opravijo “filtriranje” svetlobe na spektralne pasove<br />
Živčni dražljaji pa vzbujajo zaznavanje barv.<br />
Paličice so bolj občutljive na valovne dolži bližje rdečega dela<br />
spektra.<br />
Oko<br />
Tri vrste čepkov<br />
Občutljivi na različne valovne<br />
dolžine (R, G, B)<br />
Od tu naprej ni popolnoma jasno<br />
kako možgani kombinirajo barvno informacijo...<br />
• Zelo verjetno obstajajo nevroni, ki prožijo na razlike<br />
R-G, G-B, B-R.<br />
• Prav tako se kombinira vse tri kanale v akromatični<br />
kanal.<br />
Kaj pa občutljivost<br />
ob utljivost<br />
slikovnega senzorja?<br />
olympus
B<br />
G<br />
R<br />
Slika v barvni kameri<br />
Vsak barvni kanal je ena „sivinska slika“ RGB<br />
http://sensorcleaning.com<br />
2D<br />
Leča Senzor<br />
npr: i = [20,10,10] Bryce Bayer<br />
Svetilo, predmet, senzor<br />
Svetilo<br />
I<br />
i<br />
n<br />
Predmet<br />
d<br />
Senzor<br />
L(P,d)<br />
E(p)<br />
L - radiance, luminance<br />
E - irradiance, illuminance<br />
I - intensity<br />
R<br />
G<br />
B<br />
Zaznavanje(svetlobe)<br />
Merjenje svetlobe<br />
• Φ, moč svetlobe, svetlobni tok:<br />
• Radiometrična enota [W],<br />
• Fotometrična enota [lm].<br />
1 W = 683 lumnov pri λ = 555 nm<br />
• Gostota svetlobnega toka<br />
• [W / m 2 ], [lx = lm / m 2 ] (lux)<br />
• E, osvetljenost [W / m 2 ], [lx =lm / m 2 ]<br />
• I, svetilnost [W / sr], [cd = lm / sr]<br />
• L, svetlost [W / sr / m 2 ], [cd / m 2 ]<br />
Vidna<br />
“svetloba”<br />
Bližnjeval. infra<br />
rdeča “svetloba”<br />
(NIR)<br />
Dolgoval. infra<br />
rdeča “svetloba”<br />
(FLIR)<br />
Teraherčna<br />
“svetloba”<br />
(T-ray)
Merjenje svetlobe Merjenje svetlobe<br />
Fotometrična Fotometri na enačba ena ba leče le e (1/9)<br />
• Slika nastane na podlagi osvetljenosti<br />
slikovnega senzorja (E), ki je posledica izsevane<br />
(ali odbite) svetlobe telesa (L).<br />
• Zanima nas učinek odbite svetlobe<br />
od površine telesa na svetlobni senzor (CCD),<br />
• Samo del te svetlobe se odbije tako, da jo<br />
prestreže senzor.<br />
L E<br />
δ O<br />
1 cd<br />
P<br />
R = 1 m<br />
1 lm/sr<br />
1 lux<br />
1 lm/m 2<br />
A = 1 m 2<br />
Fotometrična Fotometri na enačba ena ba leče le e (2/9)<br />
θ<br />
n<br />
δ Ω<br />
O<br />
L<br />
α<br />
Z<br />
ΔΩ<br />
d<br />
δ Ω<br />
f<br />
I<br />
p<br />
δ I<br />
E<br />
r<br />
A<br />
2<br />
Ω = A/r
δ O<br />
Fotometrična Fotometri na enačba ena ba leče le e (3/9)<br />
P<br />
Θ<br />
n<br />
L<br />
ΔΩ<br />
δΦ<br />
Moč sevane svetlobe v lečo<br />
δ<br />
Φ = L ( P ) × ΔΩ × ( δ O × cos Θ<br />
P<br />
Fotometrična Fotometri na enačba ena ba leče le e (5/9)<br />
ΔΩ<br />
α<br />
Z<br />
R<br />
A<br />
d<br />
Prostorski kot leče<br />
ΔΩ<br />
A<br />
R =<br />
ΔΩ<br />
=<br />
=<br />
4 d π<br />
Z<br />
=<br />
A<br />
R<br />
2<br />
2<br />
/ cos<br />
d<br />
cos<br />
α<br />
π 2 cos<br />
4 Z<br />
)<br />
α<br />
3<br />
2<br />
α<br />
δ O<br />
P<br />
Fotometrična Fotometri na enačba ena ba leče le e (4/9)<br />
n<br />
Θ<br />
L<br />
ΔΩ<br />
δΦ<br />
δΦ<br />
E ( p ) = L ( P ) × ΔΩ × cos Θ × δ<br />
Osvetljenost (E) elementa slike (p), (gostota moči)<br />
δ Ω<br />
P<br />
δ I<br />
p δ Φ<br />
E ( p ) =<br />
δ I<br />
δ O<br />
I<br />
Fotometrična Fotometri na enačba ena ba leče le e (6/9)<br />
δ O<br />
O<br />
=<br />
Θ<br />
δ Ω<br />
O<br />
α<br />
Z<br />
δ Ω = δ Ω<br />
ΔΩ<br />
δ O cos Θ<br />
( Z / cos α )<br />
2<br />
O<br />
d<br />
I<br />
δ Ω<br />
f<br />
δ Ω<br />
I<br />
I =<br />
δ I<br />
p<br />
δ I cos α<br />
( f / cos α )<br />
2
Fotometrična Fotometri na enačba ena ba leče le e (7/9)<br />
δ O cos Θ<br />
( Z / cos α )<br />
δ Ω = δ Ω<br />
O<br />
2<br />
=<br />
δ O cos α ⎛ Z<br />
= ⎜<br />
δ I cos Θ ⎝ f<br />
I<br />
δ I cos α<br />
( f / cos α )<br />
⎞<br />
⎟<br />
⎠<br />
2<br />
π ⎛ d ⎞ 4<br />
E ( p)<br />
= L ( P ) ⎜ ⎟<br />
4 ⎝ f ⎠<br />
2<br />
cos<br />
• Osvetljenost (angl. “illuminance”)<br />
slike je sorazmerna svetlosti predmeta<br />
(angl. “brightness”).<br />
• Osvetljenost pada s četrto potenco cosinusa<br />
vpadnega kota<br />
(cos 4 11 o = 0.93, cos 4 22 o = 0.74 , cos 4 45 o = 0.25)<br />
• Osvetljenost je odvisna od optične moči leče,<br />
“števila F#”<br />
α<br />
2<br />
Fotometrična Fotometri na enačba ena ba leče le e (8/9)<br />
E ( p ) = L ( P ) × ΔΩ × cos Θ × δ<br />
ΔΩ<br />
Fotometrična Fotometri na enačba ena ba leče le e (9/9) F#<br />
=<br />
d<br />
π 2 cos<br />
4 Z<br />
2<br />
π ⎛ d ⎞ 4<br />
E ( p)<br />
= L ( P ) ⎜ ⎟<br />
4 ⎝ f ⎠<br />
3<br />
2<br />
F # =<br />
α<br />
f<br />
d<br />
cos<br />
• f-(efektivna) goriščna razdalja leče<br />
• d – premer odprtine (zaslonke)<br />
• V rabi so najrazličnejše oznake:<br />
F/1.4, F-1.4, 1:1.4,...<br />
• Razdelki na obročku zaslonke:<br />
1.4, 2, 2.8, 4, 5.6, 8, 11, 16, 22,...<br />
2<br />
π ⎛ 1 ⎞ 4<br />
E ( p)<br />
= L ( P ) ⎜ ⎟<br />
4 ⎝ F # ⎠<br />
α<br />
δ O<br />
I<br />
δ O cos α ⎛ Z<br />
= ⎜<br />
δ I cos Θ ⎝ f<br />
• Z vsakim razdelkom se (moč) energija na senzorju razpolovi<br />
• Za enak svetlobi učinek se čas zaslonke (ekspozicije) podvoji.<br />
cos<br />
α<br />
⎞<br />
⎟<br />
⎠<br />
2
1<br />
Z<br />
Enačba Ena ba tanke leče le<br />
+<br />
1<br />
z<br />
=<br />
1<br />
f<br />
Z z<br />
Z >> f ⇒ z ≈<br />
f<br />
Goriščna ravnina<br />
Slika/senzor je praktično<br />
kar v goriščni ravnini<br />
Še e o fotometrični fotometri ni enačbi ena bi<br />
α = 0 , m
Odbojnost predmeta<br />
• Posebni vrsti odboja sta: Svetilo<br />
• Zrcalni odboj<br />
n<br />
• Difuzni odboj<br />
E<br />
i d<br />
• Lambertova površina (difuzna)<br />
• Svetlost homogene površine je<br />
neodvisna od smeri opazovanja.<br />
r<br />
Predmet<br />
L =<br />
ρ. E. i<br />
T<br />
. n = ρ.<br />
E.cosϑ<br />
• ρ - albedo (koeficient odbojnosti)<br />
Parametri leče le<br />
• Vidno polje (zorni kot)<br />
FOV<br />
= 2× arctan<br />
H<br />
2 f<br />
• Širokokotna leča – majhen f.<br />
• H določa manjša dimenzija senzorja.<br />
senzor H<br />
Senzor<br />
L(r,d)<br />
• Zorni kot leče običajno poda proizvajalec.<br />
• Je pa v praksi potrebno upoštevati še velikost senzorja.<br />
Parametri leče le<br />
• Klasična leča:<br />
velikost slike predmeta je odvisna<br />
od razdalje do predmeta.<br />
Depth Of Field<br />
Globinska ostrina<br />
FOV<br />
DOF<br />
Field Of View<br />
Vidno polje (zorni kot)<br />
Z<br />
Optična moč<br />
Parametri leče le<br />
F# = f/d<br />
d<br />
Focal Lenght<br />
Goriščna razdalja<br />
f<br />
senzor<br />
Ločljivost leče<br />
je praktično vedno boljša od<br />
ločljivosti senzorja (t.j., premer madeža je<br />
manjši od velikosti slikovnega elementa)<br />
D = 2. 44×<br />
λ × F#<br />
Npr.: λ = 560 nm, F# = 5.6, D = 7.6 μm<br />
(Ločljivost je kar ≈ F#)
Parametri leče le<br />
DOF: globinska ostrina - interval med največjo in<br />
najmanjšo razdaljo, na katerem je slika ostra<br />
1 2<br />
DOF = × F#<br />
× p<br />
m<br />
p – velikost piksla<br />
Npr.: m = 0.2, F# = 16, p = 11 μm, DOF ≈ 5 mm<br />
(DOF najbolje ugotoviti s poskušanjem)<br />
Vrste leč l<br />
Ozkokotne (10 o )<br />
Normalnokotne (30 o )<br />
Širokokotne (60 o ->)<br />
Fiksne<br />
Nastavljive<br />
Ročne<br />
Avtomatske<br />
Motorizirane<br />
Standardne<br />
Makro (m ≈ 1)<br />
Telecentrične<br />
C - nastavek<br />
CS – nastavek<br />
F – nastavek<br />
Vmesni obročki<br />
Specialne<br />
Integrirane<br />
Globinska ostrina<br />
Globinska ostrina je odvisna od zaslonke.<br />
Nastavek<br />
C – nastavek in CS – nastavek (angl. C/CS mount)<br />
Razlika je v potrebni razdalji med lečo, to je<br />
nastavkom kamere za pritrditev leče, in senzorjem.<br />
d<br />
senzor<br />
d = 12.5 mm za CS - nastavek<br />
d = 17.5 mm za C - nastavek<br />
Pri izbiri kamere in leče je to<br />
potrebno upoštevati.
Telecentrične Telecentri ne leče le<br />
• Velikost slike ni odvisna od razdalje do predmeta<br />
• Ostrina slike ni odvisna od razdalje do predmeta<br />
(vendar le v danem delovnem področju)<br />
Zaslonka<br />
Senzor<br />
• Zunanja telecentričnost (na strani predmeta)<br />
• Notranja telecentričnost (na strani senzorja)<br />
Entocentrične Entocentri ne leče le<br />
• Leča, ki poudarja učinek perspektive.<br />
• Velikost slike je še bolj odvisna od razdalje do predmeta.<br />
• Pride prav na primer za kontrolo kakovosti<br />
(na primer višine) izdelkov.<br />
Telecentrična leča Entocentrična leča<br />
Telecentrične Telecentri ne leče le<br />
• Idealno:<br />
• Ni napake paralakse<br />
• Ni spremebe velikosti<br />
• Dejansko:<br />
• Napaka telecentričnosti<br />
•Pomembna podatka leče:<br />
• Delovna razdalja (npr. 100 mm)<br />
• Premer (npr. 70 mm)<br />
• Področje telecentričnosti<br />
(sprememba razdalje, ki povzroči<br />
spremembo velikosti slike za μm)<br />
Specialne leče le<br />
Leča z koaksialnim svetilom<br />
• Ne meče senc
Kamere amere<br />
Linijske<br />
Matrične<br />
Standardne<br />
Industrijske<br />
Črno bele<br />
Barvne<br />
Analogne<br />
Digitalne<br />
©Copyright 2000<br />
Pravokoten<br />
Kvadraten piksel<br />
S prepletanjem<br />
Progresivne<br />
Z visoko ločljivostjo<br />
Z visoko hitrostjo<br />
Nastavek, C (17.5mm),<br />
CS (12.5mm), F<br />
Inteligentne<br />
Svetloba na površini povr ini<br />
Slika je rezultat<br />
•svetila<br />
•prizora<br />
•senzorja<br />
Illumination Technologies, Inc.<br />
Svetlo<br />
polje<br />
Svetlo<br />
polje<br />
Zrcalni<br />
odboj<br />
Difuzni<br />
odboj<br />
Absorbcija<br />
Prehod<br />
svetlobe<br />
n<br />
Temno<br />
polje<br />
Vpadna<br />
svetloba<br />
Povratni<br />
difuzni odboj<br />
Difuzni<br />
prehod<br />
Temno<br />
polje<br />
Matrične Matri ne kamere<br />
Standardne velikosti (CCD) senzorja<br />
• Pri izbiri leče le e je potrebno format senzorja upoštevati. upo tevati.<br />
• Leča Le a je lahko tudi za večji ve ji format, ne pa za manjši. manj i.<br />
Svetlo polje<br />
Senzor<br />
“Temno Temno – svetlo” svetlo polje<br />
Normala<br />
Svetilo<br />
Temno polje<br />
Normala<br />
Svetilo<br />
Senzor
Osvetlitev spredaj<br />
Stranska<br />
Poševna<br />
• Stranska osvetlitev, usmerjena, temno polje, povzroča<br />
sence, odbleske izboklin, vboklin<br />
• Poševna osvetlitev, dobra za kotrolo ravnosti površin<br />
Poševna Po evna osvetlitev-primer<br />
osvetlitev primer<br />
Namen:<br />
odkrivanje<br />
površinskih<br />
napak<br />
napaka<br />
svetlo<br />
ploščica napaka<br />
temno<br />
Stranska osvetlitev-primer<br />
osvetlitev primer<br />
Primer: usmerjena osvetlitev s strani<br />
Namen: merjenje razdalje med kolutoma<br />
Pomni: kamera vidi drugače kot človeško oko<br />
Osvetlitev zvrha<br />
• Osvetlitev zvrha, usmerjena ali difuzna, v svetlem<br />
polju, ne povzroča senc<br />
• Koaksialna osvetlitev (poseben primer) primerna<br />
za ravne, odbojne/vpojne površine (PCB)<br />
• Dober kontrast
Osvetlitev zvrha - primer<br />
• Obročasto svetilo pritrjeno na objektiv<br />
• Namen: preprečitev senc<br />
KAMERA<br />
SVETILO<br />
POKROV<br />
Homogena osvetlitev-primer<br />
osvetlitev primer<br />
Difuzor<br />
Ploščica<br />
Filter 1<br />
Vhod T Izhod<br />
Filter 2<br />
Kamera<br />
Obročno<br />
svetilo<br />
Homogena osvetlitev<br />
Difuzna - homogena osvetlitev<br />
• ne povzroča senc<br />
• primerna za odbojne nepravilne površine<br />
Strukturirana osvetlitev<br />
Zajemanje 3D oblike (globine) na osnovi 2D slik<br />
Kamera<br />
Objekt<br />
Projektor<br />
Svetlobni vzorci
Merjenje konkavnosti plošč plo<br />
laser<br />
kamera<br />
plošča<br />
Majhen projekcijski kot -> velika občutljivost na<br />
spremembo višine plošče<br />
Strukturirana osvetlitev-primer<br />
osvetlitev primer<br />
Namen: kontrola izpraznjenosti orodja<br />
laser<br />
kamera<br />
laser<br />
Linearni<br />
pogon<br />
kamera<br />
Slika<br />
Globinska slika<br />
Merjenje konkavnosti plošč plo<br />
• določimo področje zanimanja<br />
• sliko binariziramo<br />
• izločimo ravne črte<br />
Strukturirana osvetlitev-primer<br />
osvetlitev primer<br />
Namen: merjenje dimenzij - profila
Osvetlitev zadaj<br />
• difuzna, usmerjena, kolimirana<br />
• neprosojni predmeti<br />
• obris - silhueta<br />
• daje ostre in stabilne robove<br />
• prosojne snovi<br />
• kontrola strukture snovi<br />
Osvetlitev zadaj<br />
svetilo<br />
Svetilo<br />
difuzor<br />
lleča<br />
zaslonka<br />
zaslonka<br />
predmet<br />
predmet<br />
Slikovna<br />
ravnina<br />
Slikovna<br />
ravnina<br />
Vidno polje<br />
Osvetlitev zadaj<br />
• Namen: merjenje dimenzij<br />
• Usmerjena osvetlitev<br />
• Kolimirana osvetlitev<br />
• Telecentrična osvetlitev<br />
• Želimo dobiti snop paralelnih žarkov, rešiti problem paralakse.<br />
Zrcala, ....<br />
• Velike predmeti, na katerih nas zanima relativno malo stvari<br />
• Težko dostopni deli predmetov<br />
Plošča<br />
Plošča Zrcalo
Change language