31.08.2013 Views

politehnika nova gorica

politehnika nova gorica

politehnika nova gorica

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

<strong>politehnika</strong><br />

POLITEHNIKA NOVA GORICA<br />

<strong>nova</strong> <strong>gorica</strong>


spo{tovani<br />

Spo{tovani !<br />

Politehnika Nova Gorica je najmlaj{a usta<strong>nova</strong> visoko{olskega<br />

izobra`evanja v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1995 kot<br />

Fakulteta za znanosti o okolju Nova Gorica. V samo treh letih<br />

je razvila bogato raziskovalno in pedago{ko dejavnost ter se<br />

reorganizirala in preime<strong>nova</strong>la v Politehniko Nova Gorica.<br />

Upam, da vam bo ta predstavitev nudila dovolj informacij o<br />

stanju in razvoju na{e ustanove ter s tem razkrila mo`nosti,<br />

kako lahko prispeva k re{evanju va{ih `ivljenjskih ambicij.<br />

Prof. dr. Danilo Zavrtanik<br />

predsednik<br />

Predsednik


Predhodnica Politehnike Nova Gorica je bila Fakulteta za znanosti o<br />

okolju - prva mednarodna podiplomska {ola v Sloveniji. Fakulteta je<br />

bila ustanovljena 24. 9. 1995. Delovati je za~ela v {tudijskem letu<br />

1995/1996. Ustanovitelja sta bila Mestna ob~ina Nova Gorica in<br />

Institut “Jo`ef Stefan” iz Ljubljane. Po reorganizaciji v letu 1998 se<br />

pod okriljem Politehnike Nova Gorica na podro~ju izobra`evanja<br />

izvajajo dodiplomski in podiplomski {tudijski programi v okviru treh<br />

{ol. Poleg tega pa poteka na Politehniki Nova Gorica tudi `ivahna<br />

raziskovalna dejavnost, in sicer v treh laboratorijih, katerim se bodo<br />

kmalu pridru`ili {e drugi.


organizacijska ORGANIZACIJSKA SHEMA shema<br />

svet ustanovitelja<br />

statutarni<br />

~lani<br />

EPFL, [vica<br />

Roskilde University,<br />

Danska<br />

Sincrotrone Trieste,<br />

Italija<br />

Univerza v Torinu,<br />

Italija<br />

Institut J. Stefan,<br />

Ljubljana<br />

Mestna Ob~ina<br />

Nova Gorica<br />

vodstvo<br />

upravni odbor<br />

predsednik<br />

prof. dr.<br />

Danilo Zavrtanik<br />

senat<br />

predstojnik<br />

akad. prof. dr.<br />

Bo{tjan @ek{<br />

{tudentski svet<br />

izobra`evanje<br />

[ola za znanosti<br />

o okolju<br />

Visoka poslovnotehni{ka<br />

{ola<br />

[ola za aplikativno<br />

naravoslovje<br />

raziskave<br />

Laboratorij za<br />

raziskave v okolju<br />

Laboratorij za<br />

astrofiziko<br />

osnovnih delcev<br />

Laboratorij<br />

za epitaksijo in<br />

nanostrukture<br />

Center za<br />

kriptografijo in<br />

ra~unalni{ko<br />

varnost<br />

podpora<br />

knji`nica<br />

razvoj<br />

Primorski<br />

tehnolo{ki park


{ola [OLA ZA znanosti ZNANOSTI O OKOLJU o okolju<br />

Univerzitetni {tudijski program<br />

OKOLJE<br />

Univerzitetni {tudijski program Okolje pokriva vse pomembnej{e vsebine s<br />

podro~ja okolja, kot so npr. onesna`evanje vode, zraka in tal, ekotoksikologija,<br />

zdravstvena ekologija, ravnanje z odpadki, varstvo narave, ocenjevanje vplivov<br />

na okolje, ekonomika okolja in okoljsko pravo, sociologija in psihologija. Cilj programa<br />

je izobraziti strokovnjake, ki bodo sposobni prevzeti dela na raziskovalnih,<br />

tehni~nih in upravnih podro~jih, ki zadevajo okolje v razli~nih sektorjih<br />

gospodarstva, kot tudi na zakonodajnem in izvr{ilnem podro~ju na dr`avnem in<br />

lokalnem nivoju.<br />

[tudij traja osem semestrov. [tudentom je omogo~eno vklju~evanje v mednarodni<br />

kreditni sistem {tudija po sistemu ECTS, kot tudi raziskovalno delo na<br />

tujih univerzah. Diplomantom se podeli strokovni naslov univerzitetni diplomirani<br />

in`enir okolja.<br />

Podiplomski {tudijski program<br />

ZNANOSTI O OKOLJU<br />

Podiplomski {tudijski program Znanosti o okolju je izrazito interdisciplinaren in<br />

raziskovalno usmerjen. Cilj programa je izobra`evanje vrhunskih strokovnjakov z<br />

interdisciplinarnim znanjem, ki so vzgojeni ob intenzivnem delu na podro~ju<br />

aplikativnih in temeljnih raziskav pojavov v okolju. Ker obstajajo potrebe po<br />

tak{nem {tudiju tudi izven Slovenije, je {tudij zas<strong>nova</strong>n mednarodno tako glede<br />

{tudentov kot tudi predavateljev. To mu daje dodatno primerljivost in<br />

usklajenost s podobnimi programi v svetu. Predavanja in izpiti potekajo v<br />

angle{kem jeziku. Magistrski {tudij traja dve leti in pol, doktorski pa predvidoma<br />

{tiri leta. [tudij je zas<strong>nova</strong>n na kreditnem sistemu in omogo~a izmenljivost<br />

predmetov oziroma kreditov s sorodnimi {tudiji doma in v svetu. Prav tako imajo<br />

{tudentje mo`nost za raziskovalno delo na doma~ih in tujih in{titucijah. [tudenti<br />

po uspe{no zaklju~enem {tudiju prejme znanstveni naslov magister znanosti<br />

oziroma doktor znanosti.


visoko VISOKA POSLOVNO poslovno-tehni{ka – TEHNI[KA [OLA {ola<br />

Visoko{olski strokovni {tudijski program<br />

EKONOMIKA IN VODENJE PROIZVODNIH IN TEHNOLO[KIH<br />

SISTEMOV<br />

V svetu je {tudij gospodarskega in`enirstva oziroma enoten {tudij in`enirstva<br />

zelo raz{irjen tako na univerzitetni kot na visoki strokovni ravni. Pri nas je v<br />

glavnem razvit le {tudij in`enirstva kot specialisti~ni {tudij na posameznih<br />

podro~jih tehnike, kot so elektrotehnika, strojni{tvo, ra~unalni{tvo ipd. Sodobno<br />

gospodarstvo potrebuje ob tako izobra`enih kadrih tudi strokovnjake, ki bodo<br />

poznali tako tehni{ke kot ekonomske vidike pomembne za uspeh podjetja.<br />

Da bi prispevali k razvoju gospodarstva z izobrazbo takih kadrov, smo zas<strong>nova</strong>li<br />

{tudij gospodarskega in`enirstva po programu Ekonomika in vodenje proizvodnih<br />

in tehnolo{kih sistemov.<br />

[tudij ni usmerjen v specialisti~na znanja, temve~ te`i predvsem k oblikovanju<br />

in`enirja, ki bo dovolj razgledan in izobra`en za opravljanje najrazli~nej{ih<br />

delovnih nalog. Poseben poudarek je namenjen projektiranju proizvodnih sistemov<br />

in tehnolo{kih procesov, tr`enju in`enirskih storitev in industrijskega blaga,<br />

upravljanju in vodenju ve~jih tehnolo{kih in poslovnih sistemov, s<strong>nova</strong>nju,<br />

vodenju in vrednotenju investicijskih projektov in operativnih razvojnih planov,<br />

ter razvijanju in vodenju ra~unalni{ko podprtih sistemov.<br />

Visoko{olski strokovni {tudijski program Ekonomika in vodenje proizvodnih<br />

in tehnolo{kih sistemov je Politehnika Nova Gorica pri~ela izvajati v {tudijskem<br />

letu 1998/1999 tako za redne kot tudi za izredne {tudente. [tudij traja {est<br />

semestrov, od tega je en semester namenjen vodeni praksi. Uspe{no opravljen<br />

{tudij po tem programu zagotavlja strokovni naslov diplomirani gospodarski<br />

in`enir.


{ola [OLA ZA za APLIKATIVNO aplikativno NARAVOSLOVJE naravoslovje<br />

podiplomski program<br />

KARAKTERIZACIJA MATERIALOV<br />

[ola za aplikativno naravoslovje pokriva izvajanje podiplomskega programa<br />

Karakterizacija materialov. To je mednarodni visoko{olski program, ki je plod<br />

sodelovanja med tr`a{kim sinhrotronom ELETTRA in Politehniko Nova Gorica in<br />

omogo~a pridobitev znanstvenega naslova magister znanosti oziroma doktor<br />

znanosti. Program je namenjen vsem tistim, ki potrebujejo sodobno znanje s<br />

podro~ja lastnosti modernih materialov in karakterizacijskih tehnik, s katerimi je<br />

mogo~e preiskovati elektronske opti~ne in stukturne lastnosti {iroke palete<br />

materialov. Program je primeren za diplomante univerzitetnih {tudijev fizike,<br />

kemije, znanosti o materialih in elektronike. Za evalvacijo {tudijskih rezultatov je<br />

uporabljen evropski kreditni sistem, kar omogo~a enostavno prena{anje kreditov<br />

znotraj sistema Politehnike Nova Gorica, kakor tudi med drugimi usta<strong>nova</strong>mi<br />

univerzitetnega {tudija.<br />

Predmetnik je organiziran v treh usmeritvah: Elektronske in kemijske lastnosti<br />

trdne snovi, Moderni materiali in sistemi in Tanki sloji in mejne plasti. Poleg<br />

usmerjenih izbirnih predmetov {tudentje izbirajo predmete iz skupine splo{nih<br />

izbirnih predmetov in obveznih predmetov. Predmeti se predavajo v<br />

enomese~nih obdobjih, namenjenih enemu samemu predmetu, ~emur sledi<br />

izpit. [tudentje lahko opravljajo raziskovalno delo, potrebno za pridobitev<br />

znanstvenega naslova, v laboratorijih<br />

Politehnike Nova Gorica ali<br />

sinhrotrona ELETTRA oziroma v<br />

laboratorijih po lastni izbiri.<br />

Visoko{olski u~itelji, ki sodelujejo<br />

pri izvajanju programa, so vrhunski<br />

strokovnjaki na svojem<br />

podro~ju in prihajajo tako iz<br />

Slovenije kakor tudi iz ostalih<br />

evropskih dr`av in Zdru`enih<br />

dr`av Amerike, kar zagotavlja<br />

vrhunsko kvaliteto in mednarodno<br />

odmevnost programa<br />

Karakterizacija materialov.


laboratorij Laboratorij za raziskave za v raziskave okolju v okolju<br />

Laboratorij za raziskave v okolju svojo raziskovalno dejavnost razvija na naslednjih<br />

podro~jih:<br />

Osnovne raziskave<br />

Raziskave povezane z razvojem novih in{trumentacij in metodologij za<br />

meritve onesna`enosti okolja in kakovosti `ivil; te so usmerjene predvsem v<br />

razvoj novih laserskih metod na osnovi optotermi~nih pojavov, kot sta spektrometriji<br />

na osnovi termi~nih le~ in optotermi~nega odklona ter<br />

optoakusti~na spektroskopija.<br />

Detekcija in raziskave pretvorb nekaterih organskih onesna`evalcev v<br />

okolju; predvsem nas zanima bio- in fotokemi~na razgradnja razli~nih pesticidov,<br />

del na{ih raziskav pa je namenjen tudi {tudiju kinetike pretvorb pesticidov,<br />

predvsem organofosfatnih in karbamatnih, ter razgradnje kloriranih<br />

ogljikovodikov.<br />

Ugotavljanje strupenosti nekaterih polutantov; pri tem smo se<br />

osredoto~ili na raziskave strupenosti organofosfatnih insekticidov in njihovega<br />

vpliva na kopenske nevreten~arje, kot so npr. kopenski<br />

enakono`ni raki. Zanima nas intenzivnost delovanja pesticidov glede na<br />

poti privzema, kot tudi morebitne metaboli~ne spremembe v organizmu.<br />

Aplikativne raziskave so usmerjene predvsem na problematiko onesna`evanja<br />

okolja na Primorskem, pri ~emer uspe{no sodelujemo z lokalno industrijo in<br />

drugimi gospodarskimi organizacijami.<br />

Trenutno najintenzivneje<br />

raziskujemo onesna`enost<br />

reke So~e ter mo`nost uporabe<br />

nekaterih odpadkov lesne in<br />

`ivilske industrije.<br />

Ekspertna dejavnost; med<br />

tovrstne aktivnosti laboratorija<br />

spada tudi vodenje projektov<br />

ugotavljanja stanja okolja med<br />

posegi v okolje in sodelovanje pri<br />

pripravi strategije in uvajanju<br />

novih tehnologij na podro~ju<br />

ravnanja s komunalnimi in industrijskimi<br />

odpadki ter na podro~ju<br />

energetike.


laboratorij Laboratorij za astrofiziko za osnovnih astrofiziko delcev osnovnih<br />

delcev<br />

Osnovne raziskave v laboratoriju so tesno povezane z delom mednarodnih<br />

kolaboracij na podro~ju fizike kozmi~nih `arkov in fizike osnovnih delcev.<br />

Kolaboracija Pierre Auger na~rtuje eksperiment za detekcijo kozmi~nih<br />

`arkov ekstremno visokih energij (nad 10 19 eV). Taki kozmi~ni `arki so zelo<br />

redki in njihov izvor {e ni znan. ^e priletijo v zemeljsko atmosfero, lahko v njej<br />

spro`ijo pljuske osnovnih delcev. Napovedi ka`ejo, da se zaradi teh kozmi~nih<br />

`arkov v atmosferi spro`i v povpre~ju le en pljusk na kvadratni kilometer na leto.<br />

Pljuske bodo zaznavali s hibridno merilno tehniko: mre`a povr{inskih detektorjev<br />

^erenkova, razporejenih na povr{ini 3000 km 2 , bo zaznavala pljuske delcev, ki<br />

priletijo na tla, detektor fluorescence “mu{je oko” pa bo spremljal<br />

fluorescen~no<br />

svetlobo, ki jo<br />

pljusk spro`a na<br />

poti po atmosferi.<br />

Glavni prispevek<br />

sodelavcev<br />

laboratorija pri tem<br />

projektu je {tudij<br />

razvoja kozmi~nih<br />

`arkov v zemeljski<br />

atmosferi z<br />

ra~unalni{ko<br />

simulacijo, razvoj<br />

merilnega sistema<br />

za kontrolo absorpcije fluorescen~ne svetlobe v atmosferi in razvoj sistema za<br />

sprotno zajemanje podatkov.<br />

Kolaboracija DELPHI v evropskem centru za fiziko osnovnih delcev CERN v<br />

@enevi. Raziskovalna skupina sodeluje s fiziki iz Odseka za eksperimentalno<br />

fiziko osnovnih delcev In{tituta Jo`ef Stefan pri odkrivanju novih osnovnih delcev<br />

(Higgsov bozon in supersimetri~ni delci), v energijskem obmo~ju, ki ga nudi<br />

trkalnik pozitronov in elektronov LEP v CERN-u.<br />

V okviru laboratorija potekajo<br />

tudi raziskave na podro~ju zaznavanja<br />

onesna`enosti zraka in<br />

lastnosti atmosfere na daljavo ter<br />

raziskave novih materialov s<br />

sinhrotronsko svetlobo. Predvidoma<br />

naj bi se skupini, ki delata na<br />

tem podro~ju, razvili v samostojna<br />

laboratorija.<br />

Pri meritvah onesna`enosti<br />

zraka in lastnosti atmosfere na<br />

daljavo izkori{~amo sodobno<br />

lasersko tehnologijo. V<br />

laboratoriju razvijamo sistem<br />

LIDAR, s katerim lahko v<br />

atmosfero po{iljamo zelo kratke<br />

pulze laserske svetlobe. Ta<br />

svetloba se siplje na zraku in na<br />

primeseh v njem. Z merjenjem


intenzitete sipane svetlobe dobimo podatke o onesna`enosti zraka.<br />

Spremljati je mogo~e porazdelitev in gostoto aerosolov (pra{nih delcev,<br />

saj, vodnih kapljic …) ter strupenih plinov (`veplovega dioksida,<br />

du{ikovih oksidov, ozona …). Sistem omogo~a opazovanje atmosfere na<br />

razdaljah do 10 km in ve~, s prostorsko lo~ljivostjo nekaj metrov in v<br />

~asovnih presledkih, kraj{ih od ene sekunde.<br />

Meritve z rentgensko sinhrotronsko svetlobo potekajo v<br />

sinhrotronskih laboratorijih HASYLAB v Hamburgu, LURE v Parizu in ESRF<br />

v Grenoblu ter v bodo~e ELETTRA v Trstu. Glavni del raziskav je posve~en<br />

dolo~anju atomske oziroma molekularne strukture novih materialov z<br />

rentgensko absorpcijsko in fluorescen~no spektroskopijo (metodi EXAFS<br />

in XANES). Raziskave potekajo v sodelovanju s fiziki iz Odseka za nizke<br />

in srednje energije In{tituta Jo`ef Stefan ter z ve~ doma~imi in tujimi<br />

laboratoriji s podro~ja materialov, kemije, farmakologije in raziskav<br />

okolja. Doslej smo metodi u~inkovito izrabili pri raziskavah kataliti~nih<br />

lastnosti molekularnih sit, pri {tudiju sinteze supraprevodnih in<br />

piezoelektri~nih keramik po sol-gel metodi, pri dolo~anju molekularne<br />

zgradbe nekaterih zdravil ter pri strukturni analizi mineralov,<br />

nanostrukturnih<br />

materialov in tankih<br />

plasti. Vzporedno poteka<br />

tudi eksperimentalni<br />

{tudij kolektivnih<br />

procesov ob fotoefektu v<br />

prostih in vezanih atomih,<br />

ki je namenjen izbolj{anju<br />

natan~nosti in<br />

zanesljivosti absorpcijskih<br />

metod EXAFS in XANES.<br />

Razvojne raziskave<br />

Tovrstna dejavnost laboratorija je usmerjena v razvoj novih detektorskih<br />

tehnik v astrofiziki osnovnih delcev in v znanosti o okolju. Raziskave<br />

potekajo predvsem na podro~ju superprevodnih detektorjev in<br />

detektorjev za zaznavanje onesna`enja zraka in lastnosti atmosfere na<br />

daljavo.


laboratorij Laboratorij za epitaksijo za in epitaksijo nanostrukture in<br />

nanostrukture<br />

Raziskovalno podro~je Laboratorija za epitaksijo in nanostrukture<br />

obsega sintezo in karakterizacijo organskih polprevodnikov. Tehnolo{ko so ti<br />

materiali zanimivi zaradi potencialne uporabe v senzorski tehniki, gibikih prikazovalnikih<br />

in optoelektronskih sestavnih delih, ki bi jih lahko integrirali na silicijevih<br />

rezinah. Stanje razvoja na podro~ju organskih polprevodnikov je {e vedno na<br />

ravni raziskav osnovnih lastnosti materialov ter prototipov sestavnih delov.<br />

V Laboratoriju za epitaksijo in nanostrukture se ukvarjamo s {tudijem elektronskih<br />

in transportinih lastnosti molekularnih organskih polprevodnikov, kot je<br />

na primer 3,4,9,10-perilendianhidrid tetrakarboksilne kisline (PTCDA).<br />

Strukturne in optoelektronske lastnosti tega materiala so zanimive tako z<br />

osnovnega, kakor tudi z tehnolo{kega stali{~a. Zaradi svoje strukturne<br />

anizotropije (rast kristalov PTCDA je mo~no slojevita), ki povzro~a anizotropije<br />

tako v elektronskih, kakor tudi v opti~nih lastnostih (dielektri~ni tenzor), je ta<br />

material privla~en za {tudij nizkodimenzionalnih pojavov. S tehnolo{kega<br />

stali{~a pa interes za PTCDA nara{~a pri skupinah, ki se ukvarjajo z raziskavami<br />

na podro~ju sinteze koheren~nih svetlobnih virov.<br />

Bodo~e aplikacije PTCDA in podobnih molekularnih polprevodnikov bodo<br />

temeljile na natan~nem poznavanju stikov med kovino in polprevodnikom. V<br />

Laboratoriju za epitaksijo in nanostrukture uporabljamo za raziskave elektronskih<br />

lastnosti teh sestavnih delov vakuumsko naparevanje in temperaturno<br />

odvisne meritve tokovno-napetostnih karakteristik. Sistemi, ki jih trenutno<br />

preiskujemo, so sestavlljeni iz kovinskih podlag, ki jih naparimo na substrat<br />

Si(001), slojev PTCDA, debelin 5 nm – 1 µm, ter zlatih kontaktov. Poleg transportnih<br />

meritev opravljamo meritve z monokromatskim elipsometrom, s katerim<br />

lahko dolo~amo stopnjo opti~ne anizotropije PTCDA slojev.<br />

Laboratorij za epitaksijo in nanostrukture sodeluje v raziskavah s Synchrotron<br />

Radiation Center, Univerze Wisconsin-Madison, tr`a{kim sinhrotronom<br />

ELETTRA ter Institutom Jo`ef Stefan, Ljubljana.


center Center za kriptografijo za kriptografijo in ra~unalni{ko varnost in<br />

ra~unalni{ko varnost<br />

Z razvojem telekomunikacij in obdelovanja informacij je precej la`je prestre~i in<br />

spremeniti elektronsko informacijo kot pa njenega papirnega predhodnika, zato<br />

so se pove~ale zahteve po varnosti. Informacijska in ra~unalni{ka varnost<br />

opisuje vse preventivne postopke in sredstva s katerimi prepre~imo<br />

nepoobla{~eno uporabo elektronskih podatkov ali sistemov, ne glede na to ali<br />

gre pri tem za razkritje, spreminjanje, zamenjavo, uni~enje ustreznih podatkov<br />

ali preverjanje verodostojnosti informacij kot sta digitalni denar (nosilec vrednosti)<br />

in elektronski podpis (za prepoznavanje). Med preventivnimi ukrepi nudi<br />

kriptografija najve~jo varnost glede na svojo prilagodljivost digitalnim medijem.<br />

Center za kriptografijo in ra~unalni{ko varnost bo sredi{~e za razvoj kriptografskih<br />

sistemov in njihovih aplikacije za ra~unalni{ke sisteme (Internet), finance<br />

(banke, borze, pla~ilni sistem) in telekomunikacije. Matemati~no ozadje<br />

kriptografije predstavlja<br />

predvsem algebrai~na kombinatorika, ki se<br />

uporablja {e na dveh pomembnih podro~jih: v teoriji<br />

statisti~nega designa ter v teoriji kodiranja. Prva teorija i{~e optimalne mno`ice<br />

vzorcev in se uporablja na primer za design digitalnih komunikacij. Drugo pa<br />

uporabljajamo pri nosilcih podatkov (npr. zgo{~enkah) in prenosu podatkov (npr.<br />

brez`i~nih napravah, satelitih), nemogo~e oziroma predrago je namre~ prepre~iti<br />

vse napake in jih zato raje sproti odpravljamo (npr. zgo{~enka, ki ji zvrtamo<br />

luknjo premera 1 mm, lahko {e vedno igra brezhibno).


knji`nica<br />

KNJI@NICA<br />

Knji`nica Politehnike Nova Gorica je namenjena vsem {tudentom in sodelavcem<br />

Politehnike, pa tudi drugim, ki jih zanima gradivo s podro~ij, ki jih knji`nica<br />

pokriva. Trenutno je v knji`nici na razpolago pribli`no 800 monografskih in 20<br />

periodi~nih publikacij. Vse gradivo je postavljeno v prostem pristopu in<br />

razvr{~eno po strokah. Revije, raziskovalne, diplomske, magistrske in doktorske<br />

naloge hranimo v ~italnici in jih na~eloma ne izposojamo na dom. Zagotavljamo<br />

predvsem gradivo za potrebe izobra`evalne in raziskovalne dejavnosti. Poleg<br />

izposoje nudimo tudi mo`nost neposrednega iskanja knji`ni~nega gradiva v<br />

podatkovnih bazah slovenskih in tujih knji`nic. Preko medknji`ni~ne izposoje<br />

zagotavljamo gradivo, ki ga na{a knji`nica nima. Katalog knji`nice je dostopen<br />

preko interneta (http://solkan.ses-ng.si/png/slo/lib). V knji`nici so naprodaj<br />

skripte, ki jih izdajajo predavatelji.<br />

URNIK KNJI@NICE IN ^ITALNICE<br />

• ponedeljek, sreda, ~etrtek<br />

9.00-12.00 in 13.30-15.30 ure<br />

• torek<br />

9.00-12.00 in 13.30-17.00 ure<br />

• petek<br />

9.00-12.00 ure


primorski PRIMORSKI TEHNOLO[KI tehnolo{ki PARK d.o.o. park<br />

Na pobudo Politehnike Nova Gorica in tehnolo{ko i<strong>nova</strong>tivnega podjetja<br />

Instrumentation Technologies iz Nove Gorice je bil 21.12.1999 ustanovljen<br />

Primorski tehnolo{ki park d.o.o. Ustanovitelji parka so poleg Politehnike Nova<br />

Gorica {e Elektro Primorska d.d., Iskra Avtoelektrika d.d., Mestna ob~ina Nova<br />

Gorica ter Slovenska razvojna dru`ba d.d.<br />

Tehnolo{ki park bo deloval v vlogi inkubatorja za tehnolo{ko i<strong>nova</strong>tivna<br />

podjetja, ki svoje poslovne prilo`nosti i{~ejo na podro~ju razvoja novih tehnologij<br />

ter tehnolo{ko zahtevnej{ih izdelkov in storitev. Te`nja Primorskega<br />

tehnolo{kega parka je oblikovati ustvarjalno in produktivno okolje, ki omogo~a<br />

povezavo znanja, izku{enj, idej, ljudi in kapitala.<br />

Poleg podpore na podro~ju razvoja, tr`enja, financ in drugih poslovnih<br />

podro~jih, bo uspe{en razvoj tehnolo{ko i<strong>nova</strong>tivnih podjetij pogojen tudi s<br />

povezavo z izobra`evalnimi in raziskovalno razvojnimi institucijami. Politehnika<br />

Nova Gorica bo kot vir visoko izobra`enega kadra, raziskovalno razvojnih iniciativ<br />

in strokovnega znanja vsebinsko prispevala k razvoju Primorskega tehnolo{kega<br />

parka.


prireditve PRIREDITVE ZA [IR[O za JAVNOST {ir{o javnost<br />

^etrkovi kolokviji<br />

V prostorih Politehnike Nova Gorica so med {olskim letom organizirana<br />

strokovna predavanja, na katerih ugledni gostujo~i profesorji iz Slovenije in<br />

iz tujine predstavljajo nove dose`ke v znanosti. Teme obsegajo razli~na<br />

podro~ja od naravoslovja, okolja, medicine in drugo ter so namenjena {ir{i<br />

strokovni javnosti, {tudentom ter srednje{olskim in osnovno{olskim<br />

u~iteljem. Predavanja potekajo vsak drugi ~etrtek ob 13h. Obvestila o<br />

predavanjih so redno objavljena v dnevnem tisku ter na internetu:<br />

http://www.ses-ng.si/png/slo/news.<br />

Dan odprtih vrat<br />

Politehnika Nova Gorica<br />

predstavi svojo raziskovalno in<br />

pedago{ko dejavnost {ir{i<br />

javnosti vsako jesen na dnevu<br />

odprtih vrat. Na ta dan so<br />

organizirani vodeni ogledi<br />

laboratorijev, demonstracija<br />

opreme ter poljudno-znanstveno<br />

predavanje, ki so {e posebej<br />

zanimivi za dijake srednjih {ol,<br />

u~ence vi{jih razredov osnovne<br />

{ole ter za njihove u~itelje in<br />

mentorje.<br />

Informativni dan<br />

Politehnika Nova Gorica vsako leto organizira informativni dan za dijake<br />

srednjih {ol v ~asu, ki ga razpi{e Ministrstvo za {olstvo in {port za vse<br />

visoko{olske organizacije v Sloveniji. Na informativnem dnevu se dijaki<br />

seznanijo z mo`nostmi {tudija in pogoji vpisa na posameznih {tudijskih<br />

smereh na Politehniki Nova Gorica.


informacije<br />

Informacije<br />

Tajni{tvo<br />

Erika Gojkovi~<br />

Vipavska 13, p.p. 301<br />

SI-5001 Nova Gorica<br />

telefon: +386 65 123 223<br />

faks: +386 65 125 224<br />

e-mail: erika.gojkovic@ses-ng.si<br />

http://www.ses-ng.si

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!