Statut SŽTS 6-9-2011

S T A T U T
(prečiščeno besedilo)
S I N D I K A T A Ž E L E Z N I Š K E G A T R A N S P O R T A
S L O V E N I J E
Statut SŽTS

K A Z A L O
SSSSSSS
Stran
I. TEMELJNE DOLOČBE 2
II. STATUSNE DOLOČE 2
III. ČLANSTVO 3
IV. ORGANI SINDIKATA IN NJIHOVE PRISTOJNOSTI 5
Kongres 5
Svet sindikata 7
Predsedstvo sindikata 8
Predsednik sindikata 10
Organizacijski sekretar 10
Predsedstvo sindikalne enote 10
Območni odbori 12
Nadzorni odbor 13
Statutarna komisije 13
V. SEKRETAR SINDIKATA 14
VI. BLAGAJNIK SINDIKATA 14
VII. ČLANSKI SESTANEK 15
VIII. ODGOVORNOST ZA OPRAVLJANJE FUNKCIJ 15
IX. OBLIKE SINDIKALNEGA BOJA 15
X. SREDSTVA SINDIKATA 15
XI. PRAVNA ZAŠČITA 16
XII. PRENEHANJE DELOVANJA SINDIKATA 16
XIII. KONČNE DOLOČBE 16
Statut SŽTS 1

Na podlagi 76. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. list RS štev. 33/91) je predsedstvo Sindikata
železniškega transporta Slovenije na svoji seji dne 31.1.2013 potrdilo prečiščeno besedilo Statuta
Sindikata železniškega transporta Slovenije, ki obsega:
Statut Sindikata železniškega transporta Slovenije (sprejet na seji kongresa dne 6.12.2007),
Spremembe in dopolnitve Statuta (sprejete na korespondenčni seji kongresa dne 1.9.2009) in
Spremembe in dopolnitve Statuta (sprejete na korespondenčni seji kongresa dne 6.9.2011)
S T A T U T
SINDIKATA ŽELEZNIŠKEGA TRANSPORTA SLOVENIJE
(prečiščeno besedilo)
I. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
Sindikat železniškega transporta Slovenije (v nadaljevanju: sindikat) je samostojna in neodvisna
delavska organizacija, ki zastopa, uveljavlja in varuje interese svojih članov.
Sindikat deluje po načelu solidarnosti in vzajemnosti ter neodvisno od političnih strank in organov
oblasti.
2. člen
V sindikat se člani združujejo oziroma včlanjujejo prostovoljno z namenom, da bi varovali in izboljšali
svoj družbeni, ekonomski in socialni položaj ter, da bi varovali svoje pravice, ki izhajajo iz delovnega
razmerja ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
3. člen
Sindikat uresničuje svoje naloge in cilje:
• s sklepanjem kolektivnih pogodb z delodajalci,
• z nadzorom nad izvajanjem teh pogodb,
• s strokovnim delovanjem v organih družb, iz katerih izhajajo njegovi člani,
• s prizadevanjem za uveljavljanje pravic, ki izhajajo iz mednarodnih konvencij, ustave, zakonov in
drugih predpisov in
• z organiziranjem vseh oblik sindikalnega boja, vključno s stavko.
4. člen
V tem statutu uporabljeni izrazi, ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki so uporabljeni kot
nevtralni za ženske in za moške.
II. STATUSNE DOLOČBE
5. člen
Ime sindikata se glasi: "Sindikat železniškega transporta Slovenije".
Sedež sindikata je v Ljubljani, Trg OF 7.
6. člen
Sindikat je pravna oseba s pravicami in obveznostmi, ki jih določajo mednarodne konvencije, ustava,
zakoni in ta statut.
Statut SŽTS 2

7. člen
Sindikat je organiziran enotno na območju Republike Slovenije, deluje pa po območnih organizacijah,
ki se združujejo v sindikalne enote.
Sindikat ima svoj račun in svoj žig.
8. člen
Žig ima obliko elipse. Na zgornjem robu žiga je z tiskanimi črkami napis »SINDIKAT« na spodnjem
robu znotraj črte pa prav tako z velikimi tiskanimi črkami napis »ŽELEZNIŠKEGA TRANSPORTA
SLOVENIJE«. V sredini žiga je stilizirana kratica »SŽTS«, levo od te kratice je narisan železniški tir, ki
gre v neskončnost, desno od kratice pa cesta z enako simboliko. Oboje skupaj ponazarja povezanost
ceste in železnice.
Sindikalne enote imajo žige enake oblike z navedbo kratice sindikalne enote pod kratico »SŽTS«.
Območni odbori imajo žige enake oblike z navedbo imena posameznega območnega odbora pod
kratico »SŽTS« in kratico posamezne sindikalne enote.
Pravna služba sindikata ima enak žig, kot je opisan v drugem odstavku tega člena, pod kratico »SŽTS«
pa ima še napis »Pravna služba«.
9. člen
Sindikat zastopa in predstavlja predsednik sindikata, v odsotnosti predsednika pa podpredsednik.
Sindikalne enote vodjo predsedstva, zastopajo in predstavljajo pa jih predsedniki sindikalnih enot.
Območne organizacije sindikata vodjo območni odbori, zastopajo in predstavljajo pa jih predsedniki
območnih odborov.
10. člen
Sindikat se lahko združuje ali povezuje z drugimi sindikalnimi organizacijami. Če gre v primeru
združevanja ali povezovanja sindikata z drugimi sindikalnimi organizacijami za statusne spremembe,
mora o tem odločiti kongres sindikata.
III. ČLANSTVO
11. člen
Članstvo v sindikatu je prostovoljno.
Član sindikata lahko postane vsakdo, ki s podpisom pristopne izjave sprejema določila tega statuta in
drugih splošnih aktov sindikata, njegove programske usmeritve ter pravice in dolžnosti, ki jih ima kot
član sindikata.
12. člen
Sindikat lahko posamezniku, ki ni njegov član, podeli naziv častnega člana, če je ta bistveno
pripomogel k uspešnemu delu in razvoju sindikata ter uveljavljanju pravic njegovih članov.
Naziv častnega člana podeljuje svet sindikata.
Statut SŽTS 3

13. člen
Članstvo v sindikatu se izkazuje s člansko izkaznico, ki jo član prejme po vstopu v sindikat.
Evidenco o aktivnem članstvu, upokojenih in častnih članih vodi sekretar sindikata, pri tem pa mu
morajo razpoložljive informacije v zvezi z gibanjem števila članstva na svojem področju posredovati
predsedniki sindikalnih enot in območnih odborov.
14. člen
Član sindikata ima pravico:
• zavzemati se za interese članov sindikata,
• voliti in biti voljen v organe sindikata,
• dajati mnenja, pobude in predloge,
• udeleževati se vseh organiziranih oblik sindikalnega boja, vključno s stavko,
• prejemati denarne pomoči v skladu s tem statutom in posebnimi splošnimi akti, ki urejajo to
materijo,
• do ustrezne pravne pomoči v zvezi z uveljavljanjem pravic, obveznosti in odgovornosti iz
delovnega razmerja ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja in
• druge pravice, ki mu jih zagotavljajo splošni akti sindikata in sklepi njegovih organov.
15. člen
Član sindikata je dolžan:
• dosledno spoštovati določila tega statuta in delovati v skladu z njim ter drugimi splošnimi akti in
odločitvami sindikata oziroma njegovih organov,
• redno plačevati članarino,
• zavzemati se za skupne interese sindikata,
• udeleževati se stavk in drugih oblik sindikalnega boja in
• izvrševati naloge, za katere je zadolžen na podlagi tega statuta in drugih splošnih aktov sindikata
ter na podlagi sklepov njegovih organov.
16. člen
Članstvo v sindikatu članu preneha z izstopom, izključitvijo ali smrtjo.
Če članu sindikata preneha delovno razmerje, lahko le-ta še naprej ostane njegov član, če o tem poda
ustrezno pisno izjavo.
17. člen
Vsak član lahko prostovoljno izstopi iz sindikata in sicer tako, da poda ustrezno pisno izjavo, vrne
člansko izkaznico in poravna svoje obveznosti do sindikata.
18. člen
Član sindikata je lahko izključen, če ne izpolnjuje svojih dolžnosti določenih v 15. členu tega statuta,
če deluje v nasprotju z interesi sindikata, ali krši določbe tega statuta ali drugih splošnih aktov
sindikata.
V primeru, ko gre za člana, ki opravlja katero izmed funkcij v sindikatu, mora biti pred odločitvijo o
izključitvi, izpeljan postopek za njegovo razrešitev tako, kot to določa 2. odstavek 65. člena tega
statuta.
Statut SŽTS 4

Izključitev lahko predlagajo:
• najmanj 10 članov ene območne organizacije za člana te območne organizacije,
• predsednik območnega odbora območne organizacije, katere član je delavec,
• predsednik sindikalne enote, katere član je delavec in
• predsednik sindikata.
O predlogu za izključitev odloča območni odbor območne organizacije, katere član je delavec in sicer
z večino glasov prisotnih članov. Preden območni odbor odloči o predlogu, mora članu sindikata
omogočiti, da se izjasni o vseh očitanih kršitvah. Območni odbor mora sklep, s katerim je odločil o
predlogi za izključitev, prizadetemu članu posredovati v pisni obliki in z ustrezno obrazložitvijo.
Zoper sklep, ki ga sprejme območni odbor, lahko član sindikata v 15 dneh od dneva prejema
odpravka sklepa, vloži ugovor pri predsedstvu sindikata. Predsedstvo sindikata odloči o ugovoru z
večino glasov prisotnih članov. Odločitev predsedstva je dokončna.
Član, ki je bil izključen, se lahko ponovno včlani v sindikat, če s tem soglašata območni odbor,
katerega član je bil pred izključitvijo in predsedstvo sindikata.
IV. ORGANI SINDIKATA IN NJIHOVE PRISTOJNOSTI
Organi sindikata so:
• kongres,
• svet,
• predsedstvo,
• predsednik,
• predsedstva sindikalnih enot,
• območni odbori,
• nadzorni odbor in
• statutarna komisija.
19. člen
Delo organov sindikata se podrobno uredi s Poslovnikom o delu organov Sindikata železniškega
transporta Slovenije, ki ga sprejme razširjeno predsedstvo sindikata.
Kongres
20. člen
Kongres je najvišji organ sindikata.
Redni kongres skliče predsednik sindikata vsaka štiri leta. V primeru, da predsednik v roku 30 dni po
preteku štiriletnega obdobja tega ne stori, mora to najpozneje v treh naslednjih dneh storiti
podpredsednik sindikata.
21. člen
Izredni kongres skliče predsednik sindikata zaradi nujnih in neodložljivih razlogov. Izredni kongres ima
enake pristojnosti kot redni kongres.
Statut SŽTS 5

22. člen
Predsednik sindikata skliče izredni kongres po lastni presoji, ali:
• če to zahtevajo predsedstva najmanj dveh sindikalnih enot,
• če to z zbiranjem podpisov zahteva skupina posameznih članov sindikata, ki skupaj predstavljajo
več kot tretjino članstva sindikata ali
• če to zahteva več območnih odborov, katerih skupno število predstavlja več kot tretjino članstva
sindikata.
Če predsednik sindikata v 30 dneh po pravilno podani zahtevi ne skliče izrednega kongresa, mora to
najpozneje v treh naslednjih dneh storiti podpredsednik sindikata.
23. člen
Kongres sestavljajo predsednik sindikata, voljeni ali imenovani člani sveta sindikata in imenovani
delegati kongresa.
Delegate kongresa na predlog območnih odborov imenuje razširjeno predsedstvo sindikata s
sklepom. Število delegatov določi razširjeno predsedstvo za vsako zasedanje kongresa posebej glede
na število članov po posameznih območnih organizacijah.
24. člen
Kongres je sklepčen, če je na njem navzoča več kot polovica vseh delegatov.
Delo kongresa vodi delovno predsedstvo, ki ima predsednika in dva člana.
Kongres sprejema sklepe z navadno večino navzočih delegatov, razen če ni s tem statutom ali drugim
splošnim aktom določena drugačna večina.
25. člen
Kongres ima naslednje pristojnosti in naloge:
• imenuje delovne organe kongresa,
• sprejema statut sindikata ter njegove spremembe in dopolnitve,
• sprejema strateške usmeritve, programe in plane sindikata,
• voli in razrešuje predsednika in podpredsednika sindikata,
• voli člane predsedstva sindikata,
• voli in razrešuje člane nadzornega odbora,
• voli in razrešuje člane statutarne komisije,
• na predlog predsedstva sindikata imenuje organizacijskega sekretarja,
• obravnava in sprejema poročila o delu organov za preteklo obdobje,
• sprejme sklep o prenehanju delovanja sindikata,
• podeljuje naziv častnega člana sindikata,
• voli predsednike in namestnike predsednikov sindikalnih enot s tem, da imajo v tem primeru
pravico voliti samo tisti člani kongresa, ki so člani sindikalne enote, katere predsednik oziroma
namestnik se voli in
• opravlja druge naloge v skladu s tem statutom in drugimi splošnimi akti.
Statut SŽTS 6

Svet sindikata
26. člen
Svet je najvišji organ sindikata med dvema kongresoma.
Svet po potrebi, najmanj pa enkrat letno, na lastno pobudo, na zahtevo nadzornega odbora,
predsedstva sindikata ali najmanj ene tretjine članov sveta, sklicuje predsednik sindikata.
Če predsednik na zahtevo organov iz prejšnjega odstavka sveta ne skliče v 15 dneh od dneva, ko je
bila podana zahteva za sklic, smejo le-ti svet sklicati sami.
27. člen
Svet sestavljajo člani predsedstva, voljeni ali imenovani predsedniki območnih odborov in njihovi
namestniki iz območnih organizacij, ki štejejo več kot 50 članov ter voljeni ali imenovani člani sveta
sindikata.
Če tako presodi, lahko razširjeno predsedstvo sindikata, na predlog posameznega območnega
odbora, še dodatno imenuje člane sveta, pri tem pa mora upoštevati število članov te območne
organizacije.
28. člen
Svet je sklepčen, če je na njem prisotnih več kot polovica članov.
Delo sveta vodi predsednik sindikata.
Svet sprejema sklepe z navadno večino glasov, razen če ni s tem statutom ali drugim splošnim aktom
določena drugačna večina.
Če je izid glasovanja neodločen, o spornem vprašanju odloča glas predsednika sindikata.
29. člen
Svet ima naslednje pristojnosti in naloge:
• sprejema ukrepe za varovanje in izboljšanje družbeno ekonomskega položaja delavcev,
• obravnava in sprejema poročilo predsednika sindikata, nadzornega odbora ter drugih odborov in
komisij,
• sprejema stavkovna pravila,
• odloča o višini članarine in njenih delitvenih razmerjih,
• odloča o uvedbi stavke, ki bo trajala več kot 48 ur v mesecu,
• odloča o povezovanju z drugimi sindikati,
• obravnava poročila nadzornega odbora ter sprejema letno finančno poročilo,
• obravnava poročila statutarne komisije ter drugih stalnih in občasnih komisij,
• med dvema kongresoma imenuje vršilca dolžnosti podpredsednika sindikata, če temu iz katerega
koli razloga v tem času preneha funkcija,
• med dvema kongresoma imenuje vršilce dolžnosti članov nadzornega odbora in statutarne
komisije oziroma njunih predsednikov, če kateremu od teh, iz katerega koli razloga, v tem času
preneha funkcija s tem, da morajo biti kandidati za te funkcije iz istih sindikalnih enot, kot so bili
njihovi predhodniki,
Statut SŽTS 7

• med dvema kongresoma imenuje vršilce dolžnosti predsednikov sindikalnih enot in njihovih
namestnikov, če kateremu od teh, iz katerega koli razloga, v tem času preneha funkcija s tem, da
imajo v tem primeru pravico glasovati samo tisti člani sveta, ki so člani sindikalne enote, za
katerega vršilca dolžnosti predsednika oziroma namestnika se glasuje in
• opravlja druge naloge v skladu s tem statutom in drugimi splošnimi akti ter sklepi organov
sindikata.
Predsedstvo sindikata
30. člen
Sindikat med dvema sejama sveta vodi predsedstvo sindikata.
Predsedstvo izvoli kongres sindikata in ga sestavljajo predsednik sindikata, podpredsednik sindikata
organizacijski sekretar in predsedniki sindikalnih enot.
31. člen
Predsedstvo ima naslednje pristojnosti:
• zagotavlja izvajanje in spoštovanje določb tega statuta in drugih splošnih aktov ter usmeritev,
programov in planov sindikata,
• obravnava družbeni, ekonomski in socialni položaj članstva in pripravlja ustrezne predloge za
njegovo izboljšanje,
• sprejema usmeritve in plane sindikata,
• sprejema ukrepe za izvajanje sprejetih usmeritev, programov in planov,
• pri delodajalcu posreduje in uveljavlja dogovorjene sindikalne zahteve in se z njim pogaja,
• odloča o uvedbi stavke, ki bo trajala 48 ur ali manj v mesecu,
• odloča o uvedbi osebnega izjavljanja o stavki,
• pooblašča predsednika za podpis kolektivnih pogodb s splošno veljavnostjo in drugih
sporazumov,
• imenuje in razrešuje sekretarja sindikata, blagajnika sindikata, ter stalne in občasne odbore in
komisije in jim določa naloge,
• na predlog območnih odborov imenuje vršilce dolžnosti predsednikov območnih odborov in
njihove dodatne člane,
• imenuje komisijo za popis,
• usklajuje delo sindikalnih enot in območnih odborov, jim pomaga ter daje smernice in navodila za
njihovo delo,
• ob ustanovitvi nove območne organizacije s sklepom določi, v okviru katere sindikalne enote bo
le-ta delovala,
• predsedniku sindikata daje smernice in ga pooblašča za pogajanja in podpisovanje kolektivnih
pogodb,
• predsednika pooblašča za sklepanje pogodb za opravljanje funkcij ter strokovnih in
administrativnih del za potrebe sindikata,
• kot drugostopenjski organ odloča o pravicah, obveznostih in odgovornostih članov sindikata,
• razpolaga s sredstvi za namene, kot je določeno s tem statutom in drugimi splošnimi akti
sindikata ter programi in finančnim načrtom,
• določa dodatne podpisnike transakcijskega računa in
• opravlja druge naloge v skladu s tem statutom in drugimi splošnimi akti sindikata.
Statut SŽTS 8

32. člen
Predsednik sindikata po lastni presoji za razrešitev pomembnejših vprašanj ali sprejem
pomembnejših odločitev skliče predsedstvo v razširjeni sestavi, ki ga poleg članov predsedstva,
navedenih v prejšnjem členu, sestavljajo še namestniki predsednikov sindikalnih enot, sekretar
sindikata in vodja pravne službe.
Pri glasovanju so glasovi vseh članov razširjenega predsedstva enakovredni.
33. Člen
Razširjeno predsedstvo ima naslednje pristojnosti:
• pred vsakim kongresom določi število delegatov kongresa,
• pred vsakim kongresom na predlog območnih odborov imenuje delegate kongresa,
• imenuje dodatne člane sveta sindikata,
• predlaga organizacijskega sekretarja,
• sprejema letni finančni načrt,
• sprejema splošne akte sindikata, razen statuta, ki ga sprejme kongres in stavkovnih pravil, ki jih
sprejme svet sindikata.
V primeru, da ena ali več sindikalnih enot nasprotuje sprejemu določenega splošnega akta, o
sprejemu odloča svet sindikata na prvi naslednji seji.
34. člen
Predsednik sindikata lahko zaradi razrešitve ali odločitve o specifični problematiki ene ali več
sindikalnih enot skliče sejo predsedstva, ki jo poleg članov predsedstva sestavljajo tudi vsi
predsedniki območnih odborov teh sindikalnih enot.
V takšnem primeru imajo glasovalno pravico tudi predsednikov območnih odborov, katerih glasovi so
enakovredni glasovom članov predsedstva.
35. člen
Predsednik sindikata sme sklicati tudi samo del predsedstva, če gre za posebna vprašanja, ki zadevajo
eno ali več sindikalnih enot. Takšna sestava predsedstva se šteje zgolj za posvetovalni organ in nima
pristojnosti sprejemanja sklepov.
36. člen
Predsedstvo dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik sindikata, v njegovi odsotnosti pa
podpredsednik sindikata oziroma član predsedstva, ki ga pooblasti predsednik.
Predsedstvo je sklepčno, če je na seji prisotnih več kot polovica vseh članov.
Predsedstvo sprejema sklepe z večino glasov vseh članov, pri čemer si mora prizadevati, da pred
odločitvijo o določenem vprašanju doseže soglasje.
Glasovanje je javno ali tajno.
V primerih, ko je izid glasovanja neodločen, se po ponovni razpravi glasovanje ponovi, če pa je izid
ponovno neodločen, o vprašanju odloči glas predsedujočega.
Statut SŽTS 9

Predsednik sindikata
37. člen
Predsednika sindikata (v nadaljevanju: predsednik) izvoli kongres sindikata.
38. člen
Predsednik ima naslednje pristojnosti:
• zastopa in predstavlja sindikat,
• je zakoniti zastopnik in podpisnik poslovnega računa sindikata,
• sklicuje in vodi seje sveta sindikata, predsedstva sindikata in skupne seje več predsedstev
sindikalnih enot,
• podpisuje statut in druge splošne akte sindikata,
• skrbi za zakonitost in dosledno spoštovanje statuta in drugih splošnih aktov ter odločitev organov
sindikata,
• skrbi za realizacijo sklepov organov sindikata,
• zastopa sindikat pri sklepanju pravnih poslov,
• razpolaga s sredstvi v skladu z določili splošnih aktov in sklepi organov sindikata,
• v skladu s pooblastili, ki mu jih daje predsedstvo, podpisuje kolektivne pogodbe,
• predlaga kandidate za zaposlitev v sindikatu,
• usklajuje delo sindikalnih enot in območnih odborov ter daje smernice in navodila za njihovo
delo,
• določa število in uporabo štampiljk,
• na podlagi statuta in Pravilnika o izvedbi volitev in imenovanj v organe Sindikata železniškega
transporta Slovenije sprejema sklep o razpisu volitev in
• opravlja druge naloge v skladu s tem statutom in drugimi splošnimi akti in sklepi organov
sindikata.
39. člen
Ob izvolitvi predsednik pred kongresom zapriseže. Zaprisega se glasi:
"Prisegam, da bom deloval v skladu s statutom in drugimi splošnimi akti Sindikata železniškega
transporta Slovenije, da bom vestno in z vso odgovornostjo ter v interesu članstva izpolnjeval svoje
obveznosti in da bom skrbel za razvoj sindikalizma v Republiki Sloveniji."
Organizacijski sekretar
40. člen
Organizacijskega sekretarja na predlog predsedstva sindikata imenuje kongres.
41. člen
Organizacijski sekretar ima enake dolžnosti in pravice kot predsednik sindikata razen zastopanja in
predstavljanja navzven.
Predsedstvo sindikalne enote
42. člen
Dve ali več območnih organizacij se glede na vrsto dejavnosti, v kateri deluje članstvo ali glede na
regijo delovanja, združuje v sindikalno enoto.
Statut SŽTS 10

Predsedstvo sindikalne enote je organ sindikata, ki vodi sindikalno enoto, v katero sta združeni dve ali
več območnih organizacij.
Predsedstvo sindikalne enote sestavljajo predsedniki območnih odborov, ki so združeni v sindikalno
enoto in predsednik sindikalne enote, ki ima svojega namestnika.
Predsednika sindikalne enote in njegovega namestnika izvolijo delegati kongresa posamezne
sindikalne enote izmed novoizvoljenih predsednikov območnih odborov oziroma izmed drugih
kandidatov, če le-te predlaga predsedstvo sindikata.
43. člen
Sindikalna enota, lahko za svoje delovanje sprejme dodatna lastna pravila, ki ne smejo biti v
nasprotju s tem statutom in drugimi akti sindikata.
44. člen
Predsedstvo sindikalne enote ima naslednje pristojnosti:
• posreduje v sporih med sindikalno enoto oziroma njenimi člani in delodajalcem,
• članom sindikalne enote zagotavlja uresničevanje vseh sindikalnih in drugih pravic, ki izhajajo iz
delovnega razmerja ter invalidskega in pokojninskega zavarovanja,
• razpolaga s sredstvi sindikalne enote,
• koordinira delo med območnimi odbori,
• sprejema svoje dodatne interne predpise,
• izvaja naloge in aktivnosti, ki mu jih odredita predsedstvo in predsednik sindikata ter
• opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti predsednik sindikata.
45. člen
Predsedstvo sindikalne enote dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik sindikalne enote v
njegovi odsotnosti pa njegov namestnik.
Med dvema sejama predsedstva sindikalno enoto vodi njen predsednik.
46. člen
Predsednik sindikalne enote po lastni presoji za razrešitev pomembnejših vprašanj ali sprejem
pomembnejših odločitev skliče predsedstvo sindikalne enote v razširjeni sestavi, ki ga poleg
predsednikov območnih odborov sestavljajo še namestniki predsednikov območnih odborov z več kot
50 člani.
Pri glasovanju so glasovi vseh članov razširjenega predsedstva enakovredni.
47. člen
Predsedstvo sindikalne enote je sklepčno, če je na seji prisotnih več kot polovica članov, sklepe pa
sprejema z navadno večino prisotnih članov.
V primeru, da je izid glasovanja neodločen, o spornem vprašanju odloči glas predsedujočega.
Glasovanje je javno ali tajno.
Statut SŽTS 11

Vodenje sindikalnih enot podrobneje ureja Poslovnik o delu organov Sindikata železniškega
transporta Slovenije.
Območni odbori
48. člen
Območne organizacije z več kot 20 člani vodijo območni odbori.
Posamezni območni odbor sestavljajo:
• predsednik, ki ga na neposrednih in tajnih volitvah izvolijo člani območne organizacije,
• izvoljeni člani sveta sindikata in
• imenovani člani območne organizacije, ki jih po potrebi predlaga predsednik območnega odbora,
imenuje pa predsedstvo sindikata.
Območne organizacije z manj kot 20 člani vodijo izvoljeni člani sveta sindikata. Območne organizacije
z več kot 50 člani izvolijo poleg predsednika območnega odbora tudi njegovega namestnika.
Med dvema sejama območnega odbora območno organizacijo vodi njen predsednik.
Vodenje območnih organizacij podrobneje ureja Poslovnik o delu organov Sindikata železniškega
transporta Slovenije.
49. člen
Območni odbor ima naslednje pristojnosti:
• skrbi za izvajanje splošnih aktov, usmeritev, programov in planov sindikata,
• organizira članske sestanke, na katerih obvešča članstvo o svojem delovanju, pojasnjuje
usmeritve, programe in plane ter sprejema mnenja, pobude in predloge za izboljšanje
sindikalnega delovanja in jih posreduje predsedstvu sindikalne enote oziroma predsedstvu
sindikata,
• pridobiva nove člane,
• nudi pomoč članom pri uveljavljanju njihovih sindikalnih pravic in pravic iz delovnega razmerja
ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
• razpolaga s sredstvi za namene, kot je to določeno s statutom in drugimi splošnimi akti sindikata
ter programi in sklepi njegovih organov,
• izvaja naloge in aktivnosti, ki mu jih naložita predsedstvo sindikalne enote, predsedstvo sindikata
in predsednik sindikata,
• skrbi za evidenco članstva območne organizacije in razpoložljive informacije v zvezi z gibanjem
števila članstva posreduje sekretarju sindikata in
• opravlja druge naloge v skladu s tem statutom in drugimi splošnimi akti sindikata.
50. člen
Območni odbor dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik oziroma z njegove strani pooblaščeni
član območnega odbora.
51. člen
Območni odbor je sklepčen, če je na seji prisotnih več kot polovica članov, sklepe pa sprejema z
navadno večino prisotnih članov.
V primeru, da je izid glasovanja neodločen, o spornem vprašanju odloči glas predsedujočega.
Glasovanje je javno ali tajno.
Statut SŽTS 12

Nadzorni odbor
52. člen
Nadzorni odbor sindikata sestavljajo po en član iz vsake sindikalne enote.
Člane nadzornega odbora izvoli kongres sindikata, predsednika pa imenujejo člani nadzornega
odbora izmed članov tega organa na prvi seji, ki jo skliče predsednik sindikata najpozneje v roku 60
dni od dneva izvolitve.
Za člana nadzornega odbora je lahko izvoljen le tisti član sindikata, ki ni član predsedstva sindikata.
53. člen
Delo nadzornega odbora vodi predsednik ali z njegove strani pooblaščeni član nadzornega odbora.
Nadzorni odbor je sklepčen, če je na seji prisotnih več kot polovica članov.
Nadzorni odbor sprejema sklepe z večino glasov prisotnih članov. Če je izid glasovanja neodločen, o
spornem vprašanju odloči glas predsedujočega.
54. člen
Nadzorni odbor sindikata ima naslednje pristojnosti:
• spremlja in nadzira zakonitost finančno materialnega poslovanja sindikata oziroma njegovih
organov,
• nadzira dogovorjeno porabo sredstev v skladu s splošnimi akti in sklepi organov sindikata,
• pregleduje zaključni račun sindikata,
• najmanj enkrat letno poda poročilo svetu sindikata in
• opravlja druge naloge v skladu s tem statutom in drugimi splošnimi akti sindikata ter sklepi
njegovih organov.
Statutarna komisija
55. člen
Statutarno komisijo sestavljajo po en član iz vsake sindikalne enote.
Člane statutarne komisije izvoli kongres sindikata, predsednika pa imenujejo člani statutarne komisije
izmed članov tega organa na prvi seji, ki jo skliče predsednik sindikata najpozneje v roku 60 dni od
dneva izvolitve.
56. člen
Statutarna komisija je sklepčna, če je na seji prisotnih več kot polovica članov.
Delo statutarne komisije vodi njen predsednik ali z njegove strani pooblaščeni član statutarne
komisije.
Statutarna komisija sprejema sklepe z večino glasov prisotnih članov. Če je izid glasovanja neodločen,
o spornem vprašanju odloči predsedujoči.
Statut SŽTS 13

57. člen
Statutarna komisija ima naslednje pristojnosti:
• pripravlja predlog statuta in njegove spremembe in dopolnitve,
• pripravlja predloge splošnih aktov ter njihove spremembe in dopolnitve,
• v pisni obliki razlaga določila statuta in drugih splošnih aktov sindikata,
• skrbi za usklajenost splošnih aktov sindikata s statutom ter ocenjuje skladnost aktov sindikata z
zakoni in drugimi predpisi in
• opravlja druge naloge v skladu s sklepi organov sindikata.
V. SEKRETAR SINDIKATA
58. člen
Sekretarja na predlog predsednika sindikata imenuje predsedstvo sindikata.
59. člen
Sekretar ima naslednje pristojnosti in naloge:
• skrbi za pravočasno in kvalitetno izvedbo administrativno tehničnih del,
• skrbi za pravočasno plačilo računov,
• skrbi za pripravo gradiva za seje organov sindikata,
• skrbi za arhiv,
• vodi evidenco o članstvu skladno z 13. členom tega statuta,
• spremlja evidenco o stanju finančnih sredstev in drugem premoženju sindikata in
• opravlja druge naloge v skladu s tem statutom in drugimi splošnimi akti ter sklepi organov
sindikata in po nalogu predsednika sindikata.
VI.
BLAGAJNIK SINDIKATA
60. člen
Blagajnika na predlog ene ali več sindikalnih enot imenuje predsedstvo sindikata.
61. člen
Naloge blagajnika sindikata so blagajniška in računovodska opravila in sicer:
• vestno, točno, ažurno in predpisno vodenje poslovnih knjig,
• spremljanje zakonodaje na področju računovodstva,
• priprava poročil, ki jih za svoje potrebe zahtevajo organi sindikata,
• priprava finančnih poročil o poslovanju preko transakcijskega računa in poročil o blagajniškem
poslovanju, iz katerih morajo biti razvidni vsi prihodki in odhodki,
• priprava letnega finančnega poročila o poslovanju sindikata,
• zagotavljanje poslovne tajnosti podatkov in
• opravljanje drugih del in nalog povezanih z računovodstvom.
Statut SŽTS 14

VII.
ČLANSKI SESTANEK
62. člen
Člani sindikata vprašanja svojega družbenega, ekonomskega in socialnega položaja obravnavajo na
članskih sestankih, ki jih po potrebi sklicuje predsednik območnega odbora ali z njegove strani
pooblaščeni član območnega odbora.
Člani sindikata lahko na članskih sestankih dajejo mnenja, pobude, predloge in zahteve, predlagajo
kandidate za organe sindikata ter opravljajo druge naloge v skladu s svojimi interesi in določbami
tega statuta in splošnimi akti sindikata.
63. člen
Organi sindikata so dolžni obravnavati predloge in pobude članov sindikata in jih obveščati o sprejetih
ukrepih v zvezi s tem.
VIII. ODGOVORNOST ZA OPRAVLJANJE FUNKCIJ
64. člen
Člani sindikata, ki so izvoljeni v njegove organe ali imenovani na posamezne funkcije, so dolžni vestno
in po svojih najboljših močeh ter v interesu članstva izpolnjevati svoje obveznosti.
65. člen
Posamezni člani, ki so bili izvoljeni ali imenovani v organe sindikata, so lahko razrešeni ali odpoklicani,
če zanemarjajo svoje dolžnosti, ali če delujejo v nasprotju z interesi članstva.
Razrešitev oziroma odpoklic se opravita na enak način, kot je bila opravljena izvolitev oziroma
imenovanje.
IX.
OBLIKE SINDIKALNEGA BOJA
66. člen
Kot sredstva oziroma načine za doseganje svojih ciljev, ki jih ne bi bilo mogoče doseči po mirni poti bo
sindikat uporabljal vse oblike sindikalnega boja predvsem pa:
• podpisovanje peticij,
• organiziranje javnih protestov in zborovanj,
• internacionalizacijo sindikalnih zahtev in
• organiziranje in izvedbo vseh vrst stavk.
Priprava in izvedba stavke se podrobneje uredita s stavkovnimi pravili, ki jih sprejme svet sindikata.
X. SREDSTVA SINDIKATA
67. člen
Sindikat pridobiva sredstva za svoje delovanje iz članarine svojih članov in drugih virov.
Statut SŽTS 15

Financiranje in finančno materialno poslovanje ter dodeljevanje raznih oblik finančne pomoči se
uredijo s posebnimi akti, ki jih sprejme predsedstvo sindikata.
Sindikat lahko ustanovi namenski sklad.
68. člen
Sklep o ustanovitvi namenskega sklada sprejme svet sindikata, le-ta pa mora vsebovati naziv in
namen, zaradi katerega je ustanovljen ter vire in merila za porabo sredstev.
XI.
PRAVNA ZAŠČITA
69. člen
Vsak član sindikata ima pravico do ustrezne pravne in druge strokovne pomoči v sporih, ki izvirajo iz
delovnega razmerja in iz socialnega, zdravstvenega ali pokojninskega zavarovanja.
70. člen
Sindikat lahko članu odreče pravico do pravne in druge strokovne pomoči, če gre za njeno očitno
zlorabo.
XII. PRENEHANJE DELOVANJA SINDIKATA
71. člen
Sindikat preneha delovati, če kongres z dvotretjinsko večino vseh članov sklene, da ga razpusti.
Sredstva, ki ostanejo po poravnavi obveznosti, se razdelijo po ključu, ki ga ob sprejemu sklepa o
razpustitvi določi kongres sindikata.
XIII.
KONČNE DOLOČBE
72. člen
Vse akte, ki temeljijo na tem statutu, mora predsedstvo sindikata z njim uskladiti najpozneje do v
roku 30 dni od dneva sprejema statuta.
73. člen
Spremembe in dopolnitve tega statuta se sprejemajo na način in po postopku, kot ga določa ta
statut.
74. člen
Ta statut razlaga statutarna komisija.
75. člen
Vse morebitne spremembe in dopolnitve tega statuta pričnejo veljati z dnem, ko so sprejete.
Predsednik
Jože PAVŠEK
Statut SŽTS 16