demokracija_20.1.2011
demokracija_20.1.2011
demokracija_20.1.2011
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
POLITIKA<br />
skega sodišča Igor Šoltes, čeprav<br />
je pred časom pisno in eksplicitno<br />
za omenjeni spletni portal<br />
zatrjeval, da je član samo enega<br />
društva, to je Društva pravnikov<br />
Slovenije. Igor Šoltes je bil do<br />
leta 2003 tudi član in funkcionar<br />
LDS. Generalni sekretar liberalnih<br />
demokratov Uroš Petohleb je<br />
medijem pojasnil, da iz kartoteke<br />
članstva Igorja Šoltesa v LDS ni<br />
videti, da bi ga iz stranke izključili,<br />
kar pomeni, da je LDS zapustil<br />
prostovoljno.<br />
Neuspele Kosovefunkcije Drago<br />
Kos je, potem ko ga je na vrhu<br />
Komisije za preprečevanje korupcije<br />
nasledil Goran Klemenčič, začel<br />
iskati novo službo. Medijem<br />
je sicer razlagal, da ima kopico<br />
ponudb iz javnega in zasebnega<br />
sektorja, v resnici pa ni imel niti<br />
ene ponudbe, kar se je dokončno<br />
izkazalo 1. januarja 'letos, ko<br />
se je bil prisiljen zaposliti v svojem<br />
podjetju RUR., podjetju za<br />
poslovno svetovanje in raziskovanje,<br />
d.o.o., s sedežem v Domžalah,<br />
katerega direktorica je<br />
njegova hčerka Tjaša Kos.<br />
Spomnimo, da je Kos že prej<br />
lobiral za številne funkcije. POtegoval<br />
se je za generalnega direktorja<br />
policije, direktorja Nacionalnega<br />
preiskovalnega urada<br />
(NPU), izbranim novinarjem je<br />
celo namignil, da bi utegnil postati<br />
vodja posebne skupine tožilcev,<br />
čeprav ne izpolnjuje formalnih<br />
pogojev niti za službo navadnega<br />
tožilca. Kosova kariera naj bi bila<br />
že nekaj časa zapečatena. Zaradi<br />
kopice afer je po mnenju nekaterih<br />
postal prenevaren celo za svoje<br />
najožje politične botre, poleg<br />
tega mu je v vodo padla najbolj<br />
razvpita afera Patria, čeprav naj<br />
bi bil Kos nekaterim političnim<br />
botrom obljubljal, da bo ta Janeza<br />
Janšo dokončno izbrisala s političnega<br />
prizorišča.<br />
Novembra in decembra, po<br />
odstopu tedanjega predsednika<br />
Nogometne zveze Slovenije Ivana<br />
Simiča, je Drago Kos napel<br />
vse sile, da bi postal poklicni prvi<br />
človek slovenskega nogometa.<br />
Nekateri mediji, ki so blizu LDS<br />
in Zaresu (Pop TV, Dnevnik in<br />
Delo), so Kosu nemudoma pridali<br />
status favorita, čeprav se je med<br />
poznavalci nogometne scene zelo<br />
dobro vedelo, da Kos nima prav<br />
nobene možnosti. Štajerski nogometni<br />
funkcionarji so napovedali<br />
vojno, če bi Kos samo vložil uradno<br />
kandidaturo, koprski župan<br />
Boris Popovič pa je v ožjih krogih<br />
dal vedeti, da bi v primeru izvolitve<br />
Draga Kosa za' predsednika<br />
NZS lanski državni prvak NK<br />
Luka Koper preprosto.nehal igrati<br />
v prvi ligi. Zato je moral Kos,<br />
pred kamerami Pop TV kmalu<br />
klavrno priznati, da je nad kandidaturo<br />
prisiljen obupati.<br />
Kosu je medtem propadla še<br />
služba v novoustanovljeni Mednarpdni<br />
protikorupcijski .akademiji<br />
(IACA) v avstrijskem Laxenburgu,<br />
kjer je med državami<br />
ustanoviteljicami tudi Slovenija.<br />
Pahorjeva vlada je za delovanje<br />
IACA namenila sto tisoč evrov,<br />
Drago Kos, ki je v imenu Slovenije<br />
kot države pristopnice lani<br />
septembra na Dunaju podpisal<br />
pogodbo, pa naj bi si na ta račun<br />
obetal dobro plačano mednarodno<br />
funkcijo v Avstriji. To naj<br />
bi bilo pozneje padlo vodo tudi<br />
zaradi Gorana Klemenčiča, ki<br />
naj bi bil spremenil strategijo<br />
izobraževanja sodelavcev Komisije<br />
za preprečevanje korupcije.<br />
Komisija menda ni več toliko<br />
pripravljena financirati projektov,<br />
ki so bili očitno namenjeni<br />
predvsem Kosovi osebni karieri,<br />
so zapisali na spletnem portalu<br />
V društvu je tudi Blaž Zgaga, nekdanji<br />
novinar Večera, pobudnik novinarske<br />
peticije in akter afere Patria.<br />
Prvi nadzornik Integritete je direktor<br />
Urada za intelektualno lastnino Jurij<br />
Žurej, pisec spornih medijskih zakonov.<br />
povsem jasno opredeljenem in<br />
znova vzpostavljenem sistemu<br />
nadzora, ki ga je imela Komunistična<br />
partija Slovenije pod botr-'<br />
stvom jugoslovanske partije nad<br />
Slovenci in celotno Slovenijo. Ko<br />
je sistem deloval v imenu partije,<br />
je svojo nadvlado poimenoval<br />
»pluralizern interesov«. Danes se<br />
skriva za figovim listom demokracije<br />
in ima popolnoma' iste<br />
cilje kot v času socialistične diktature,<br />
to je vzpostaviti popoln<br />
nadzor nad vsem družbenim<br />
življenjem, premoženjem in nad<br />
sodišča je bil imenovan človek, ki<br />
je bil nedvomno vpleten v sodne<br />
postopke, ki so eklatantno kršili<br />
človekove pravice in svoboščine;<br />
sedaj je človek enakega kova<br />
praktično edini kandidat za vrhovnega<br />
državnega tožilca. Prav<br />
tako si glede na brezumno pogromaštvo<br />
partijskega aparata težko<br />
predstavljamo, da bo kaj drugače<br />
pri imenovanju novega šefa kriminalistične<br />
policije. O ustavnem<br />
sodišču ni treba zgubljati besed;<br />
pravosodni minister ne skriva<br />
tesne povezanosti z ministrico za<br />
notranje zadeve, svoj glas je znova<br />
povzdignil tudi zadnji sekretar<br />
Zveze komunistov Slovenije<br />
Milan Kučan. Težko je verjeti,<br />
da v takem stanju opozicija lahko<br />
stori kar koli, zato je na mestu<br />
premislek, ali parlament sploh še<br />
lahko igra svojo vlogo ali pa je le<br />
figov list sistemu, ki se je v dobrih<br />
dveh letih vladanja sprevrgel iz<br />
demokracije v povampirjeno ropanje<br />
in strahovlado, ki pri svojih<br />
neustavljivih apetitih ne izbira<br />
sredstev, vključno z montiranimi<br />
policijskimi in sodnimi pregoni<br />
predstavnikov opozicije. Ali se<br />
tega opozicija sploh zaveda?Včasih<br />
imamo občutek, da jo vsakodnevno<br />
spopadanje z množico drobnjakarskih<br />
zadev pa tudi sklepanje<br />
nerazumnih kompromisov za to,<br />
da senekateri njeni segmenti doko-<br />
Državi, v kateri ima ena sama politična opcija v rokah vse<br />
vodilne vzvode represivnih, sodnih in političnih organov,<br />
bi težko rekli demokratična.<br />
pozareport.si. 100 tisoč evrov za<br />
delovaje IACA pa gre iz blagajne<br />
ministrstva za javno upravo.<br />
Drago Kos je nato novinarjem<br />
sporočil, da se bo v prihodnje<br />
posvetil poslom svojega podjetja,<br />
saj naj bi imel že številna<br />
naročila. Kaj točno naj bi počel,<br />
Kos spet noče povedati. Podjetje<br />
RUR, d.o.o., je po zadnjih dostopnih<br />
bilancah (leta 2009) imelo<br />
264 evrov prihodkov (prav ste<br />
prebrali) in 373 evrov izgube!<br />
V razmislek Omrežje, ki ga neformalno<br />
vodi nekdanji predsednik<br />
protikorupcijske komisije<br />
Drago Kos, pa je le majhen podsistem<br />
v zapletenern, a ideološko<br />
vsakim državljanom posebej.<br />
Državi, v kateri ima ena politična<br />
opcija v rokah vse vodilne vzvode<br />
represivnih, sodnih in političnih<br />
organov, bi težko rekli demokratična.<br />
Posebej to velja za Slovenijo,<br />
kjer je vladajoča koalicija volilni<br />
izid izkoristila za vračanje diktature,<br />
ki smo jo že poznali. Ob<br />
vodenju vlade in vseh ministrstev,<br />
ob predsedniku republike, ki prav<br />
nič ne skriva, da ima tudi drugorazredne<br />
državljane, in nagrajuje<br />
predstavnike represivnih organov<br />
iz obdobja diktature se v zadnjem<br />
času odvijajo postopki imenovanj<br />
nekaterih najvišjih funkcionarjev<br />
na način, ki resnično vzbuja<br />
strah: za predsednika vrhovnega<br />
pijejo do absurdno nepomembnih<br />
drobtinic, slepi do te mere, da se ne<br />
zmore soočiti z resnostjo položaja<br />
na načelni in splošni ravni. Če<br />
vlada ni sposobna doseči niti minimalnega<br />
soglasja z opozicijo pri<br />
tako pomembnih imenovanjih,<br />
kot so predsednik vrhovnega<br />
sodišča, vrhovni državni tožilec,<br />
šef kriminalistične policije in šef<br />
protikorupcijske komisije, je na<br />
mestu premislek o smislu nadaljnjega<br />
vztrajanja opozicije vparlamentu,<br />
ki to več ni. Demokracija<br />
niso samo volitve, <strong>demokracija</strong><br />
je nenehen proces iskanja družbenega<br />
soglasja. Tega se derivati<br />
slovenske socialistične<br />
seveda ne zavedajo. lil<br />
diktature<br />
DEMOKRACIJA' 3/XVI· 20.januar 20l! 23