Neprekinjeno poslovanje v luči informacijske varnosti

kopije podatkov in programov in še bi lahko naštevali. Število in vrsto dokumentov se
smiselno pripravi glede na velikost podjetja in zahtev, ki jih postavi vodstvo.
Ko so vse ključne dejavnosti in dokumenti neprekinjenega poslovanja pripravljeni in
definirani, je potrebno načrt seveda preizkusiti tudi v praksi. Preizkus je najpomembnejši in
hkrati tudi najbolj občutljiv del oblikovanja strategije neprekinjenega poslovanja. Brez
testiranja začrtanega načrta neprekinjenega poslovanja nam namreč nihče ne more zagotoviti,
da načrt dejansko tudi deluje. Preizkus načrta neprekinjenega poslovanja je potrebno natančno
preučiti, preden se ga izvede, saj se lahko kaj kmalu zgodi, da podjetje zaradi njega utrpi tudi
nepopravljivo škodo. Načrt neprekinjenega poslovanja ponavadi testiramo tedaj, ko podjetje
ne posluje s strankami oziroma posluje v omejenem obsegu (popoldan, sobote in nedelje,
prazniki, kolektivni dopusti in podobno). Pri testiranju načrta neprekinjenega poslovanja
ocenimo predvsem potreben čas za izvršitev predpisanih nalog, potrebno količino in vrsto
dela za obnovitev kritičnih informacijskih sistemov in podatkov, število uspešno obnovljenih
kritičnih sistemov in zapisov podatkov ter stopnjo natančnosti vnosa podatkov in njihovega
procesiranja po ponovni vzpostavitvi delovanja. Na podlagi rezultatov ustrezno popravimo in
dopolnimo načrt neprekinjenega poslovanja.
Kadar v podjetju postavimo načrt neprekinjenega poslovanja, se moramo zavedati, da gre tu
dejansko za proces, ki ga je potrebno neprestano obnavljati in dopolnjevati. Vsakokrat, ko se
spremenijo zahteve glede pomembnosti poslovnih procesov in informacij ali pa se doda nove
poslovne procese oziroma informacije, je namreč potrebno znova opraviti analizo tveganja,
izdelati načrt neprekinjenega poslovanja in ga preizkusiti v praksi.
Številna podjetja se projekta neprekinjenega poslovanja ne lotijo predvsem zaradi relativno
visokih začetnih stroškov in pomanjkanja znanja vodilnega in vodstvenega osebja. Pogosto je
težava tudi v podcenjevanju stroškov in posledic, ki bi lahko nastali v primeru izpada
informacijskega sistema. Dejstvo je, da s kakovostnim načrtom neprekinjenega poslovanja
lahko precej zmanjšamo tveganja, ki jih prinaša sodobna tehnologija in v primeru nastopa
informacijske nesreče lahko podjetju omogočimo izjemno hiter povratek v »normalno« stanje.
Zato se preden zavrnemo pobudo oblikovanja načrta neprekinjenega poslovanja najprej
vprašajmo, ali smo resnično pripravljeni nase prevzeti vsa tveganja, ki jih lahko prinese
prenehanje delovanja informacijskega sistema.