Slovenske regije v Å¡tevilkah - StatistiÄni urad Republike Slovenije

UVODNA BESEDA 

SLOVENSKE REGIJE V ŠTEVILKAH 

SLOVENE REGIONS IN FIGURES 

FOREWORD 

Publikacijo Slovenske regije v številkah izdajamo tokrat è peti~. Gre za publikacijo, 

katere glavni namen je predstaviti Slovenijo na ravni statisti~nih regij. S svojo vsebino 

nagovarja vse, strokovno in splošno javnost; zaradi razumljivega in jasnega podajanja je 

zanimiva tudi za tiste, ki jim statisti~no prikazovanje pojavov ni najbolj doma~e. 

Zna~ilnosti dru`be in ìvljenjskih razmer v posameznih delih Slovenije so predstavljene 

z bogatim izborom statisti~nih podatkov in iz njih izra~unanih kazalnikov. Prvi dajejo 

neposredne informacije o stanju v statisti~nih regijah na razli~nih podro~jih, pomen 

drugih pa je širši, saj prikazujejo posamezni pojav v odnosu do drugega pojava in tako 

omogo~ajo objektivnejšo primerjavo med njimi. Vendar publikacija ne vsebuje le številk, 

o vsaki regiji lahko preberete tudi kratko »statisti~no zgodbo«, vse to pa dopolnjujejo 

grafikoni in tematske karte. To daje statisti~nim podatkom dodatno vrednost, 

uporabnikom pa z nazornim prikazom prostorske razmestitve posameznih pojavov 

olajšuje razumevanje. 

Razvoj in spremembe v dru`bi se nenehno odraàjo v spremembah pri statisti~nem 

spremljanju teh pojavov in posledi~no v spreminjanju in prilagajanju vsebine statisti~nih 

podatkov. Zadnji taki spremembi se nanašata na statisti~no definicijo prebivalstva in 

selivcev ter na novo razli~ico Standardne klasifikacije dejavnosti – SKD 2008. Omenjeni 

novosti sta se pri zbiranju in izkazovanju podatkov za~eli upoštevati pri podatkih za leto 

2008 in sta tako v tej publikaciji è zajeti. 

Publikacija Slovenske regije v številkah ima sicer v izkazovanju podatkov po 

statisti~nih regijah najdaljšo tradicijo v slovenski statistiki, vendar ni ve~ edini vir tovrstnih 

podatkov. Razlike in podobnosti med regijami lahko uporabniki odkrivajo po novem 

tudi z uporabo dveh spletnih orodij – Interaktivnega statisti~nega atlasa Slovenije in 

Tematske kartografije – na spletnih straneh Statisti~nega urada RS. Uporabnike vabita 

na zanimiv sprehod med podatki in jim ponujata dodatno popestritev pri spoznavanju 

slovenskih regij in tamkajšnjih prebivalcev. 

@elimo si, da bi vam tudi tokratna izdaja te publikacije povedala kaj novega o 

slovenskih statisti~nih regijah. 

The publication Slovene Regions in Figures – the main purpose of which is to present 

Slovenia at the level of statistical regions – is now published for the fifth time. It is 

intended for both the professional and the general public and due to the comprehensiveness 

and clarity of data presentation it is interesting also to those who are not very 

familiar with statistical presentation of phenomena. Social characteristics and living 

conditions in various parts of Slovenia are presented by a rich set of statistical data and 

indicators derived from them. While the former give direct information on the state of 

the statistical regions, the latter have a broader meaning since they show individual 

phenomena in relation to other phenomena and in this way they allow a more objective 

comparison among them. However, the publication is not only about figures but also 

about short “statistical stories” presenting each statistical region additionally supplemented 

by charts and thematic maps. This way statistics get added value while clearly 

displayed spatial patterns of individual phenomena facilitate users’ understanding. 

The contents of statistics and its observations are constantly changing and adapting 

to changes and development in the society. The last changes of this kind in the field of 

statistics refer to the new statistical definition of population and migrants and the new 

version of the Standard Classification of Activities – SKD 2008. Both changes have been 

used in collecting and disseminating data from 2008 onwards and have been already 

taken into account in this year’s publication. 

Although the publication Slovene Regions in Figures has in Slovenian statistics the 

longest tradition in disseminating data about statistical regions, it is no longer the only 

source of such information. The website of the Statistical Office has namely launched 

two new online tools – Interactive Statistical Atlas of Slovenia and Thematic Cartography 

– enabling its users to detect differences and similarities among regions. Users are 

offered an interesting walk through the data as an additional diversification of getting to 

know better the Slovenian regions and people living in them. 

We hope that this edition of our publication will tell you something new about the 

Slovenian statistical regions. 

Mag. Irena Kri`man 

generalna direktorica 

Director-General 

1

Izdal in zalo‘il Statisti~ni urad Republike Slovenije, Ljubljana, Vo‘arski pot 12 - Uporaba 

in objava podatkov dovoljeni le z navedbo vira - Odgovarja generalna direktorica 

mag. Irena Kri‘man - Glavni urednik Toma‘ Smrekar - Uredila Mojca Merc - Slovensko 

besedilo jezikovno uredila Ivanka Zobec - Angleško besedilo jezikovno uredil Boris 

Pani~ - Oblikovanje naslovnice Ada Pokla~ - Oblikovanje in ra~unalni{ki prelom Dušan 

Weiss - Ra~unalniško oblikovanje grafikonov Ada Pokla~ - Ra~unalniško oblikovanje 

kart Renata Rejec - Tisk Janu{ - Tiskano v 1.750 izvodih - Http://www.stat.si. 

Prepared and published by the Statistical Office of the Republic of Slovenija, Ljubljana, 

Vo‘arski pot 12 - Use and publication of data is allowed provided the source is 

acknowledged - Director-General Irena Kri‘man - Editor-in-Chief Toma‘ Smrekar - 

Editor Mojca Merc - Slovene Language Editor Ivanka Zobec - English Language Editor 

Boris Pani~ - Cover design Ada Pokla~ - Design and computer layout Dušan Weiss 

- Computer graphic layout design Ada Pokla~ - Computer design of maps Renata 

Rejec - Printed Janu{ - Printed in 1,750 copies - Http://www.stat.si. 

ISSN 1854-5327 

ISSN 1854-5327 

2 

Izdal in zaloìl Statisti~ni urad Republike Slovenije, Ljubljana, Voàrski pot 12 

Tisk:

VSEBINA 



CONTENTS 

SPLO[NI KAZALNIKI 5 

GENERAL INDICATORS 

IZBRANI KAZALNIKI 6 

SELECTED INDICATORS 

PREBIVALSTVO 6 

POPULATION 

IZOBRA@EVANJE 10 

EDUCATION 

TRG DELA 12 

LABOUR MARKET 

SOCIALNA ZA[ÎTA 14 

SOCIAL PROTECTION 

KULTURA 16 

CULTURE 

ZDRAVSTVO 18 

HEALTH PROTECTION 

REGIONALNI BRUTO DOMAÎ PROIZVOD 20 

REGIONAL GROSS DOMESTIC PRODUCT 

POSLOVNI SUBJEKTI 22 

BUSINESS ENTITIES 

STANOVANJA 24 

DWELLINGS 

TRANSPORT 26 

TRANSPORT 

TURIZEM 28 

TOURISM 

RAZISKOVANJE IN RAZVOJ, ZNANOST IN TEHNOLOGIJA 30 

RESEARCH & DEVELOPMENT, SCIENCE & TECHNOLOGY 

KMETIJSTVO 32 

AGRICULTURE 

OKOLJE 34 

ENVIRONMENT 

OGLEDALO REGIJE 36 

MIRROR OF THE REGION 

POMURSKA STATISTI~NA REGIJA 36 

PODRAVSKA STATISTI~NA REGIJA 38 

KORO{KA STATISTI~NA REGIJA 40 

SAVINJSKA STATISTI~NA REGIJA 42 

ZASAVSKA STATISTI~NA REGIJA 44 

SPODNJEPOSAVSKA STATISTI~NA REGIJA 46 

STATISTI~NA REGIJA JUGOVZHODNA SLOVENIJA 48 

OSREDNJESLOVENSKA STATISTI~NA REGIJA 50 

GORENJSKA STATISTI~NA REGIJA 52 

NOTRANJSKO-KRA{KA STATISTI~NA REGIJA 54 

GORI{KA STATISTI~NA REGIJA 56 

OBALNO-KRA{KA STATISTI~NA REGIJA 58 

KOHEZIJSKA REGIJA VZHODNA SLOVENIJA 60 

KOHEZIJSKA REGIJA ZAHODNA SLOVENIJA 62 

DEFINICIJE IN POJASNILA 64 

DEFINITIONS AND EXPLANATIONS 

VIRI 68 

SOURCES 

KAKO DO STATISTI^NIH PODATKOV IN INFORMACIJ 72 

HOW TO OBTAIN STATISTICAL DATA AND INFORMATION 

3



Statisti~na znamenja, kratice in merske enote / Statistical signs, abbreviations and units of measurement 

- ni pojava / no occurence of event 

z podatek zaradi zaupnosti ni objavljen / data not published because of confidentiality 

M 

manj natan~na ocena – previdna uporaba / less precise estimate – use with caution 

BDP 

GDP 

BDV 

GVA 

EUR 

EU-27 

GURS 

SMA 

GV@ 

LSU 

IVZ 

IPH 

PDM 

AWU 

RRD 

R&D 

SI 

SKD 

SURS 

SORS 

bruto doma~i proizvod 

gross domestic product 

bruto dodana vrednost 

gross value added 

evro / Euro 

vse dràve ~lanice Evropske unije / total of EU Member States 

Geodetska uprava Republike Slovenije 

Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia 

glava velike ìvine 

livestock size unit 

Inštitut za varovanje zdravja RS 

Institute for Public Health 

polnovredna delovna mo~ 

annual work unit 

razvojno-raziskovalna dejavnost 

research and development 

Slovenija / Slovenia 

Standardna klasifikacija dejavnosti 

Standard Classification of Activities 

Statisti~ni urad Republike Slovenije 

Statistical Office of the Republic of Slovenia 

ha hektar / hectare 

kg kilogram / kilogram 

km kilometer / kilometre 

km 2 kvadratni kilometer / square kilometre 

m meter / metre 

m 2 

mio 

t 

kvadratni meter / square metre 

milijon / million 

tona / ton 

% odstotek / percentage 

‰ odtiso~ek / per thousand 

4

SPLOŠNI KAZALNIKI 

GENERAL INDICATORS 

Prebivalstvo, 2008 in bruto doma~i proizvod, 2007 

Population, 2008 and gross domestic product, 2007 

Vira: SURS in GURS 

Sources: SORS and SMA 

5

PREBIVALSTVO 


Leto Slovenija Pomurska Podravska Koro{ka Savinjska Zasavska Spodnje- Jugovzhodna Osrednje- Gorenjska Notranjsko- Gori{ka Obalno- 

Year Slovenia posavska Slovenija slovenska -kra{ka -kra{ka 

Prebivalci, stari od 0 do 14 let (%) 2008 1) 14,0 13,3 12,9 14,2 14,4 12,8 13,8 15,0 14,5 15,0 13,9 13,5 12,1 Population aged 0 to 14 (%) 

Prebivalci, stari 65 let ali ve~ (%) 2008 1) 16,4 17,0 17,0 15,8 15,6 17,6 17,0 15,6 15,8 16,4 17,4 18,4 17,3 Population aged 65 or more (%) 

Koeficient starostne odvisnosti (%) 2008 1) 43,7 43,4 42,7 42,8 42,8 43,7 44,5 44,2 43,5 45,8 45,5 46,8 41,8 Age dependency ratio (%) 

Tuje prebivalstvo (%) 2008 1) 3,5 0,9 2,5 1,7 3,5 2,9 3,7 3,1 4,4 3,1 4,2 3,7 6,6 Foreign population (%) 

Letna stopnja rasti prebivalstva (‰) 2008 11,0 -4,0 2,0 0,7 9,8 0,8 8,4 14,4 21,9 9,3 12,2 5,2 23,3 Annual population growth rate (‰) 

Na 1.000 prebivalcev Per 1,000 population 

ìvorojeni 2008 10,8 8,8 9,5 10,8 10,8 9,5 9,9 11,3 12,1 11,4 10,8 10,5 10,3 live births 

umrli 2008 9,1 11,1 9,9 9,3 9,2 10,4 10,5 8,8 7,7 8,3 10,5 10,2 8,4 deaths 

priseljeni 2) 2008 38,7 25,2 33,8 28,0 33,8 28,6 38,4 38,6 50,2 27,2 49,1 36,4 56,2 immigrants 2) 

odseljeni 2) 2008 29,5 30,2 29,8 32,6 28,2 27,8 34,6 29,3 28,4 21,6 40,5 34,9 35,6 emigrants 2) 

Povpre~na starost Mean age 

moških 2008 1) 39,6 40,4 40,2 39,8 39,2 40,5 40,0 38,7 38,9 39,0 40,2 40,7 41,0 of men 

ènsk 2008 1) 42,9 44,1 43,5 42,5 42,4 44,3 43,7 41,9 42,2 42,3 43,3 44,4 44,3 of women 

neveste ob sklenitvi zakonske zveze 2008 30,2 30,2 31,7 31,6 30,3 27,7 29,7 29,1 30,0 29,5 28,5 30,1 31,3 of bride at marriage 

ènina ob sklenitvi zakonske zveze 2008 33,2 32,9 34,9 34,6 33,0 30,5 33,2 32,3 32,7 32,6 32,1 32,9 34,6 of groom at marriage 

matere ob rojstvu vseh otrok 2008 30,1 29,6 29,8 29,6 29,6 29,4 29,3 29,3 30,8 29,9 30,1 30,6 30,4 of mother at live birth 

matere ob rojstvu prvega otroka 2008 28,4 28,0 28,1 27,4 27,7 28,0 27,3 27,4 29,2 28,3 28,3 29,0 29,1 of mother at first birth 

umrlega moškega 2008 69,6 69,1 68,9 70,4 69,0 68,2 68,8 68,5 70,0 69,4 71,7 71,3 71,9 of men at death 

umrle ènske 2008 78,8 79,6 77,7 76,6 78,4 78,1 78,4 78,6 78,7 79,1 80,9 81,1 80,0 of women at death 

1) Stanje 31. december. / As of 31 December. 

2) Upoštevane so selitve prebivalcev iz tujine oz. v tujino in selitve med statisti~nimi regijami. / Net migration from abroad and net migration between statistical regions are taken into account. 

Število prebivalcev je v letu 2008 naraslo v vseh slovenskih statisti~nih regijah, razen v pomurski; 

najve~jo rast so zabele‘ili v obalno-kraški regiji. 

In 2008, almost all Slovene regions except Pomurska recorded increase in the number of 

population. The highest population growth rate was recorded in the Obalno-kraška region. 

Selitveni prirast, 2008 

Net migration, 2008 

Selitveni prirast s tujino je bil v letu 2008 pozitiven v vseh regijah; selitveni prirast med regijami 

pa je bil pozitiven le v osrednjeslovenski, podravski in obalno-kraški regiji. 

In 2008, net migration from abroad was positive in all regions, while net migration between 

regions was positive only in Osrednjeslovenska, Podravska and Obalno-kraška regions. 

6


POPULATION 

Naravno in selitveno gibanje prebivalstva, 2008 

Natural and migration changes of population, 2008 

1) Upo{tevana sta selitveni prirast s tujino in selitveni prirast med statisti~nimi regijami. / Net migration from abroad and net migration between statistical regions are taken into account. 



7

PREBIVALSTVO 


Leto 

Year 

Slovenija Pomurska Podravska Koro{ka Savinjska Zasavska Spodnje- Jugovzhodna Osrednje- Gorenjska Notranjsko- Gori{ka Obalno- 

Slovenia posavska Slovenija slovenska -kra{ka -kra{ka 

Celotna stopnja rodnosti 2008 1,53 1,27 1,38 1,58 1,55 1,42 1,49 1,64 1,63 1,61 1,57 1,57 1,48 Total fertility rate 

@ivorojeni, rojeni materam, mlajšim od 25 let (%) 2008 14,0 16,1 16,0 16,5 16,5 17,5 19,4 17,9 10,8 14,8 12,8 8,9 11,0 Live births to women younger than 25 years (%) 

@ivorojeni, rojeni materam, starejšim od 34 let (%) 2008 14,5 11,4 13,4 12,5 13,3 12,4 11,9 10,7 18,3 13,6 11,9 14,7 14,7 Live births to women older than 34 years (%) 

Prvorojeni od vseh ìvorojenih otrok (%) 2008 49,5 50,9 49,8 43,7 48,0 51,9 48,2 47,0 50,9 48,2 48,0 49,3 54,8 First born of all live-born children (%) 

@ivorojeni, rojeni zunaj zakonske zveze (%) 2008 52,9 60,6 65,2 67,6 63,2 55,8 55,3 46,5 45,8 49,0 41,5 41,3 47,4 Live births outside marriage (%) 

Umrli dojen~ki na 1.000 ìvorojenih 2008 2,4 0,9 2,9 3,8 3,2 2,3 2,9 3,8 1,3 3,5 1,8 2,4 0,9 Infant mortality per 1,000 live births 

Umrli po najpogostejših vzrokih smrti Mortality by most frequent causes of death 

bolezni obto~il (%) 2008 39,5 45,1 42,9 39,2 36,8 40,4 48,6 34,4 36,4 37,0 38,5 44,3 38,9 diseases of the circulatory system (%) 

neoplazme (%) 2008 31,5 27,4 27,2 33,9 32,1 32,9 24,6 31,9 35,2 35,4 28,8 29,5 33,7 neoplasms (%) 

bolezni prebavil (%) 2008 6,5 7,1 7,9 7,6 7,2 6,7 6,8 8,1 5,4 5,3 4,4 5,4 4,5 diseases of the digestive system (%) 

bolezni dihal (%) 2008 6,2 6,6 5,8 6,0 6,3 5,4 4,3 6,2 5,7 6,7 9,2 6,7 8,3 diseases of the respiratory system (%) 

poškodbe (%) 2008 7,7 7,0 7,5 5,9 8,4 7,1 9,6 8,3 8,4 6,6 7,9 6,9 6,2 accidents (%) 

Prezgodnja umrljivost moških (%) 2008 32,5 35,9 34,5 29,7 33,7 33,8 37,2 33,4 31,7 32,4 26,6 27,7 26,6 Premature mortality for men (%) 

Prezgodnja umrljivost ènsk (%) 2008 13,1 10,5 14,4 16,2 13,0 14,7 15,0 12,7 14,4 12,4 10,5 8,8 10,8 Premature mortality for women (%) 

Povpre~na starost umrlih zaradi poškodb Mean age at death due to accidents 

moški 2008 54,9 53,3 56,4 54,3 51,9 50,5 54,0 53,0 56,6 53,3 60,5 53,0 63,2 men 

ènske 2008 73,5 71,9 72,5 76,1 76,3 69,4 53,2 72,6 72,2 71,2 82,3 82,6 79,5 women 

Dele‘ ‘ensk, ki so bile ob rojstvu otroka stare manj kot 25 let, je bil leta 2008 najni‘ji v goriški 

regiji (8,9 %). Še enkrat višji je bil v spodnjeposavski regiji (19,4 %), in sicer je bila tam stara 

manj kot 25 let vsaka peta mama. 

The share of live births to women under 25 years of age in 2008 was the lowest in the Goriška 

region (8.9%). It was twice as high in the Spodnjeposavska region (19.4%) where every fifth 

mother was younger than 25. 

Sklenitve in razveze zakonskih zvez, 2008 

Marriages and divorces, 2008 

V letu 2008 je bilo najve~ sklenitev zakonskih zvez v osrednjeslovenski regiji, najve~ razvez 

zakonskih zvez pa v obalno-kraški regiji. 

In 2008, most marriages were recorded in the Osrednjeslovenska region and most divorces in 

the Obalno-kraška region. 

8


POPULATION 

Indeks staranja, 2008 

Ageing index, 2008 



9

IZOBRAžEVANJE 




Otroci v vrtcih med vsemi otroki, 2008/09 1) 70,2 69,1 68,9 62,6 71,3 59,9 67,8 69,6 75,7 63,5 64,4 66,1 75,7 Children aged 1–5 in kindergartens (%) 

starimi 1–5 let (%) 

Število u~encev na osnovno šolo 2008/09 1) 205 178 214 152 187 215 217 201 254 237 150 145 181 Number of pupils per elementary school 

Število osnovnih šol na 2008/09 1) 4,9 5,6 4,7 6,6 5,4 4,7 4,6 5,0 3,9 4,2 6,7 6,9 5,5 Number of elementary schools 

1.000 osnovnošolcev per 1,000 pupils 

Število dijakov na enega u~itelja 2) 2007/08 3) 13,1 11,7 13,2 13,5 12,6 12,3 13,3 13,3 13,0 14,8 13,1 13,2 12,0 Number of upper secondary school pupil 

per teacher 2) 

Študenti na 1.000 prebivalcev 2008/09 1) 56,6 46,1 49,2 58,4 58,0 51,9 56,7 58,9 58,7 58,1 57,1 60,1 51,1 Tertiary students per 1,000 population 

Študenti med prebivalci, 2008 53,1 50,3 45,2 59,0 56,3 49,0 56,4 54,1 50,5 53,4 56,7 66,3 50,6 Tertiary students as % of the population 

starimi 19–26 let (%) aged 19–26 

@enske v terciarnem izobraèvanju med 2008/09 1) 58,0 57,6 57,5 57,3 59,3 60,7 55,9 58,0 57,8 57,8 59,4 57,3 57,6 Women in tertiary education as 

vsemi študenti v terciarnem 

% of all students in tertiary education 

izobraèvanju (%) 

Vseìvljenjsko izobraèvanje odraslih 4) (%) 2008 13,9 11,4 11,1 11,9 13,2 15,2 11,8 13,3 17,0 14,6 15,1 13,8 13,3 Lifelong learning 4) (%) 

1) Podatki se nanašajo na za~etek šolskega leta. / Data relate to the beginning of the school year. 

2) Upoštevano je število u~iteljev, izraèno v ekvivalentu polnega delovnega ~asa. / The number of teachers expressed in full time equivalent is taken into account. 

3) Podatki se nanašajo na konec šolskega leta. / Data relate to the end of the school year. 

4) Upoštevani so prebivalci, stari 25–64 let, vklju~eni v izobraèvalne programe (redni šolski programi, te~aji, seminarji, kro`ki, itd.) / All participants in regular school programmes, courses, seminars, etc., among population aged 25–64 are included. 

V letu 2008 je bilo med prebivalci v starostni skupini 25–64 let vklju~enih v razli~ne izobra‘evalne 

programe najve~ oseb v osrednjeslovenski regiji (17,0 %), najmanj pa v podravski regiji (11,1 %). 

In 2008, the highest share of population aged 25–64 years attended various educational 

programmes in the Osrednjeslovenska region (17.0%) and the lowest share in the Podravska 

region (11.1%). 

[tipendisti med dijaki in študenti, 2008 

Scholars among upper secondary school pupils and tertiary students, 2008 

Leta 2008 je bilo najve~ štipendistov – med dijaki in med študenti – v pomurski regiji (med 

dijaki 47,4 %, med študenti pa 29,3 %). Najmanj dijakov štipendistov je bilo v obalno-kraški 

regiji (23,5 %), najmanj študentov štipendistov pa v osrednjeslovenski regiji (15,7 %). 

In 2008, Pomurska had the highest share of upper secondary school pupils (47.4%) and students 

(29.3%) receiving scholarships. The lowest share of pupils receiving scholarships was 

recorded in the Obalno-kraška region (23.5%) and the lowest share of students receiving 

scholarships in the Osrednjeslovenska region (15.7%). 

10


EDUCATION 

Izobrazba prebivalcev, starih 25–64 let, 2008 

Population aged 25–64 by education, 2008 

1) Se{tevki se zaradi zaokroèvanja ne ujemajo. / Because of rounding, the totals do not add up. 



11

TRG DELA 




Indeks delovne migracije 1) 2008 100,0 89,7 96,9 88,3 97,7 72,0 83,8 90,5 122,6 85,7 77,6 96,3 98,7 Labour migration index 1) 

Delovno aktivno prebivalstvo, 2008 8,3 7,3 8,5 6,6 6,8 6,5 7,0 6,5 9,9 7,7 8,0 8,5 10,4 Persons in employment aged 

staro 55–64 let (%) 55–64 years (%) 

Stopnja registrirane brezposelnosti, skupaj (%) 2008 6,7 12,2 9,1 7,3 8,0 8,2 7,7 6,3 5,0 4,4 4,9 4,3 5,2 Registered unemployment rate, total (%) 

Stopnja dolgotrajne brezposelnosti 2008 3,4 6,8 4,6 3,7 4,1 3,9 4,5 3,5 2,6 1,6 2,0 2,1 2,4 Long-term unemployment rate 

(ve~ kot eno leto) (%) (over one year) (%) 

Registrirane brezposelne osebe Registered unemployed persons 

po stopnji izobrazbe 

by level of education 

osebe z osnovnošolsko izobrazbo (%) 2008 40,1 51,9 35,8 34,2 36,7 41,2 46,0 56,6 36,4 40,0 39,5 37,4 37,7 persons with basic education (%) 

osebe s srednješolsko izobrazbo (%) 2008 49,6 42,1 54,8 54,8 54,6 52,0 45,9 36,5 49,1 47,6 47,9 48,8 49,9 persons with upper secondary education (%) 

osebe z višjo in visokošolsko izobrazbo (%) 2008 10,3 6,1 9,5 11,1 8,8 6,8 8,1 6,9 14,5 12,4 12,7 14,0 12,5 persons with tertiary education (%) 

Povpre~na mese~na bruto pla~a 2008 1.391,43 1.158,19 1.282,25 1.226,98 1.255,70 1.310,85 1.282,85 1.332,14 1.578,20 1.348,91 1.218,06 1.359,17 1.390,81 Average monthly gross earnings 

na zaposleno osebo (EUR) 

per person (EUR) 

Povpre~na mese~na neto pla~a 2008 899,80 775,07 841,63 808,57 825,55 857,76 843,79 876,04 996,81 880,64 808,45 887,49 901,03 Average monthly net earnings per 

na zaposleno osebo (EUR) 

person (EUR) 

Povpre~na mese~na bruto pla~a 2008 8,18 6,84 7,52 7,21 7,41 7,62 7,53 7,78 9,27 7,90 7,23 8,03 8,22 Average monthly gross earnings 

za pla~ano uro (EUR) 

per hour (EUR) 

Zaposlene osebe, ki so prejele izredna pla~ila Employees who received extra payments 

za november (%) 2008 19,9 29,9 17,2 22,5 18,2 14,4 19,3 29,6 18,5 17,1 18,8 23,4 22,4 for November (%) 

za december (%) 2008 6,5 6,0 5,5 4,8 10,8 6,2 1,2 8,8 6,6 2,6 1,9 9,4 5,0 for December (%) 

Prispevki in davki od bruto pla~e (%) 2008 35,3 33,1 34,4 34,1 34,3 34,6 34,2 34,2 36,8 34,7 33,6 34,7 35,2 Taxes and contributions of gross earnings (%) 

1) V{teti so delovno aktivni prebivalci, ki vklju~ujejo tudi kmete. / Persons in employment comprising farmers are included. 

Povpre~na mese~na bruto pla~a za pla~ano uro je leta 2008 v osrednjeslovenski regiji znašala 

9,27 EUR, v pomurski regiji pa 6,84 EUR. 

In 2008, average monthly gross earnings per hour paid amounted in the Osrednjeslovenska 

region to EUR 9.27 and in the Pomurska region to EUR 6.84. 

Stopnja registrirane brezposelnosti po spolu, 2008 

Registered unemployment rate by sex, 2008 

Stopnja registrirane brezposelnosti za ‘enske je bila v letu 2008 najvišja v pomurski regiji (14,2 

%), sledili sta ji podravska (11,6 %) in zasavska regija (10,1 %). Tudi stopnja registrirane 

brezposelnosti za moške je bila v letu 2008 najvišja v pomurski regiji (10,6 %). 

The registered unemployment rate for women was in 2008 the highest in the Pomurska region 

(14.2%), followed by Podravska (11.6%) and Zasavska (10.1%). In the same year the 

registered unemployment rate for men was also the highest in the Pomurska region (10.6%). 

12


LABOUR MARKET 

Delovno aktivno prebivalstvo, 2008 

Persons in employment, 2008 



13

SOCIALNA ZAŠČITA 





prejemniki denarnih socialnih pomo~i 2008 36,0 67,2 59,7 38,1 50,8 49,1 42,5 29,1 19,3 18,5 25,1 17,8 30,0 recipients of financial social assistance 

upravi~enci do porodniškega nadomestila 2008 11,0 8,4 9,0 11,5 10,9 9,5 9,6 11,5 12,6 11,8 11,6 11,7 10,4 maternity leave compensation beneficiaries 

upravi~enci do nadomestila 2008 14,7 11,0 11,8 14,6 14,4 13,5 12,6 15,0 17,0 16,1 15,9 16,0 13,8 beneficiaries to compensation 

za nego in varstvo otroka for child nursing 

upravi~enci do o~etovskega nadomestila 2008 8,9 6,5 7,1 9,6 9,2 9,0 9,0 9,9 9,8 9,9 9,6 9,5 7,6 father’s compensation beneficiaries 

Upravi~enci do otroškega dodatka na 2008 149,2 154,0 149,7 171,0 167,0 158,2 157,8 165,5 134,0 155,1 149,9 140,7 126,6 Beneficiaries receiving child allowance 

1.000 prebivalcev, starih nad 18 let per 1,000 population aged over 18 years 

Število otrok, prejemnikov dodatka za nego 2008 18,4 17,7 20,0 18,1 18,4 20,7 17,8 18,9 17,0 21,2 18,6 17,0 16,6 Number of children receiving allowance 

na 1.000 otrok, starih do 18 let 

for nursing per 1,000 children, 

aged up to 18 years 

Število oskrbovancev 1) v domovih 2008 2) 7,5 6,2 7,0 7,4 7,6 10,8 7,3 7,5 8,1 5,7 8,0 9,1 7,3 Number of people in care 1) in old people’s 

za ostarele na 1.000 prebivalcev 

houses per 1,000 population 

1) Upo{tevana je regija prebivali{~a pred sprejemom v dom za ostarele / Region of residence before admission is taken into account. 

2) Stanje 31. december. / As of 31 December. 

Najve~ prejemnikov vsaj ene izmed štirih vrst denarnih socialnih pomo~i po Zakonu o socialnem 

varstvu je bilo leta 2008 v pomurski regiji (67 na 1.000 prebivalcev), najmanj pa v goriški regiji 

(18 na 1.000 prebivalcev). 

Most recipients of one of the four types of social welfare benefits according to the Social 

Security Act were recorded in 2008 in the Pomurska region (67 per 1,000 population) and the 

fewest in the Goriška region (18 per 1,000 population). 

Leìš~a v domovih za ostarele na 1.000 prebivalcev, starih 65 let ali ve~, 31. december 2008 

Beds in old people’s homes per 1,000 population aged 65 or more, 31 December 2008 

V letu 2008 je imela najve~ le‘iš~ v domovih za ostarele na 1.000 prebivalcev v starosti 65 let 

ali ve~ koroška regija (67), sledila ji je notranjsko-kraška regija (65), najmanj le‘iš~ pa je imela 

gorenjska regija (30). 

In 2008, the Koroška region had the highest number of beds in old people’s homes per 1,000 

population aged 65 or more (67), followed by the Notranjsko-kraška region (65); the lowest 

number of beds in old people’s homes was recorded in the Gorenjska region (30). 

14



Upravi~enci do dela s kraj{im delovnim ~asom zaradi star{evstva, 2008 

Beneficiaries to shorter working time because of parenthood, 2008 



15

KULTURA 




Število muzejev in razstaviš~ 2008 0,9 1,5 0,5 1,1 0,7 0,7 0,9 1,1 1,1 0,7 0,6 0,8 1,0 Number of museums and exhibition 

na 10.000 prebivalcev 

grounds per 10,000 population 

Obisk otrok in mladine v muzejih 2008 25,2 28,4 31,5 19,9 27,0 41,4 30,9 27,3 20,6 35,9 20,2 35,4 19,0 Attendance of children and youth in museums 

in razstaviš~ih (% od vseh obiskovalcev) 

and exhibition grounds (as % of all visitors) 

Ob~asne razstave v muzejih in razstaviš~ih 2008 75,1 71,4 85,0 41,1 67,0 74,1 51,6 74,1 79,5 73,7 62,5 56,2 83,2 Temporary exhibitions in museums and 

(% od vseh razstav) exhibition grounds (% of all exhibitions) 

Mladi, stari do 15 let, ki so v~lanjeni 2008 32,7 40,0 30,9 36,8 35,6 34,7 36,7 36,3 28,4 33,5 36,3 27,6 37,4 Young people, up to 15 years of age, 

v splošne knji`nice 

who are members of general libraries 

(% med vsemi ~lani splošnih knji`nic) (as % of all members of general libraries) 

Povpre~no število obiskov splošne knji`nice 2008 20 12 16 21 19 17 20 24 22 19 20 20 24 Average number of attendance 

na ~lana splošne knji`nice 

in general libraries per its member 

Povpre~no število izposojenih enot knji`nega 2008 51 42 45 45 54 34 51 44 60 56 43 50 39 Average lending of library material 

gradiva na ~lana splošne knji`nice 

per member of a general library 

Po dele‘u otrok in mladine med obiskovalci muzejev in razstaviš~ je bila v letu 2008 na prvem 

mestu gorenjska (35,9 %), na zadnjem mestu pa obalno-kraška regija (19,0 %). 

As regards attendance of children and youth in museums and exhibition grounds, in 2008 

Gorenjska was first with 35.9% and Obalno-kraška last with 19.0%. 

^lani splošnih knji`nic, 2008 

Members of general libraries, 2008 

Med splošnimi knji‘nicami v Sloveniji so v letu 2008 imele najve~ ~lanov na 1.000 prebivalcev splošne 

knji‘nice v notranjsko-kraški regiji (324), najmanj pa splošne knji‘nice v podravski regiji (210). 

In 2008, general libraries in the Nortanjsko-kraška region had the highest number of members 

per 1,000 population (324) and general libraries in the Podravska region the lowest (210). 

16


CULTURE 

Muzeji in razstaviš~a, 2008 

Museums and exhibition grounds, 2008 



17

ZDRAVSTVO 





zdravniki 1) 2008 24,8 16,3 22,8 19,5 18,2 14,7 13,6 18,8 42,3 2) 17,0 10,2 19,9 22,0 physicians 1) 

medicinske sestre 1) 2008 79,6 86,2 80,9 82,5 73,9 60,4 55,2 69,4 96,9 2) 61,5 40,0 85,7 81,2 nurses 1) 

zobozdravniki 1) 2008 6,2 4,7 5,1 6,2 5,2 5,8 4,7 4,9 8,2 2) 5,7 4,6 7,7 6,6 dentists 1) 

farmacevti 1) 2008 5,4 5,2 4,5 4,1 4,5 4,5 4,3 4,0 7,5 2) 5,1 4,6 5,1 5,2 pharmacists 1) 

bolnišni~ne postelje 1) 2008 49,8 38,8 55,6 48,3 39,4 27,4 18,2 25,9 72,9 2) 36,8 10,6 55,3 57,8 hospital beds 1) 

Bolniški stale` za polni delovni ~as 1) (%) 2008 4,3 5,1 4,4 5,0 4,6 5,6 3,7 4,4 3,9 4,0 5,1 3,6 4,6 Sick leave for full-time employed persons 1) (%) 

Število dni za~asne odsotnosti na zaposlenega 1) 2008 15,5 18,7 15,9 18,1 16,9 20,4 13,6 16,1 14,3 14,4 18,5 13,0 16,7 Index of temporary disability 1) 

Število primerov odsotnosti na 100 zaposlenih 1) 2008 82,7 86,4 80,8 77,6 72,4 61,8 82,0 81,9 80,8 79,4 111,7 111,6 92,3 Frequency of spells per 100 employees 1) 

Nezgode pri delu na 1.000 zaposlenih 1) 2008 28,4 22,0 31,8 39,3 38,9 32,5 28,2 31,6 23,0 29,7 28,9 28,5 20,2 Accidents at work per 1,000 employees 1) 

Smrtne nezgode pri delu (vklju~no pot na 2008 0,4 0,2 0,4 1,5 0,3 0,0 0,0 0,4 0,3 0,8 0,6 1,2 0,0 Fatal accidents at work and commuting 

delo in z dela) na 10.000 zaposlenih 1) accidents per 10,000 employees 1) 

Stopnja zdravljenih (stacionarno) na 2008 9,8 9,9 11,4 11,2 8,1 9,8 10,8 10,0 9,4 10,5 10,7 9,0 9,1 Rate of in-patients treated by rehabilitation 3) 

rehabilitaciji 3) na 1.000 prebivalcev 4) per 1,000 population 4) 

Zdravniški recepti na prebivalca 4) 2008 7,7 9,1 8,6 7,9 8,0 8,6 8,6 7,7 7,2 7,0 7,8 6,9 7,1 Drug prescriptions per person 4) 

1) Podatek se nanaša na regijo delovnega mesta zajetih oseb in delovne organizacije. / Region of workplace and organisation is taken into account. 

2) Podatek zajema tudi ve~je terciarne klini~ne bolnišnice (UKC Ljubljana, Onkološki inštitut in Psihiatri~na klinika Ljubljana), ki obravnavajo bolnike iz cele dràve. / Data include major tertiary clinical hospitals (University Medical Centre Ljubljana, 

Institute of Oncology and University Psychiatric Hospital), which provide medical care for patients from all over the country. 

3) Všteto je zdravljenje v zdraviliš~ih in Inštitutu RS za rehabilitacijo. / Rehabilitation at spas and Institute for Rehabilitation of Republic of Slovenia is included. 

4) Podatek se nanaša na regijo prebivališ~a. / Region of residence is taken into account. 

Najve~ primerov bolniških odsotnosti na 100 zaposlenih v regiji je bilo leta 2008 zabele‘enih v 

notranjsko-kraški in goriški (112), najmanj pa v zasavski regiji (62). 

The frequency of sick leaves per 100 persons employed was in 2008 the highest in the 

Notranjsko-kraška and Goriška regions (112) and the lowest in the Zasavska region (62). 

Stopnja hospitalizacije zaradi po{kodb in zastrupitev po spolu 1) , 2008 

Hospitalization rate relating to injures and poisonings by sex 1) , 2008 

Stopnja hospitalizacije zaradi poškodb in zastrupitev je bila v letu 2008 najvišja pri moških iz 

koroške regije (21 na 1.000 prebivalcev), najni‘ja pa pri ‘enskah iz notranjsko-kraške regije (10 

na 1.000 prebivalcev). 

In 2008, the hospitalization rate due to injuries and poisonings was the highest for men from 

the Koroška region (21 per 1,000 population) and the lowest for women from the Notranjskokraška 

region (10 per 1,000 population). 

1) Podatki so prikazani po regiji prebivali{~a. / Data refer to the region of residence . 

18


HEALTH PROTECTION 

Hospitalizacija zaradi bolezni, 2008 

Hospitalization due to diseases, 2008 

1) Podatki so prikazani po regiji prebivali{~a hospitaliziranih oseb. / Data refer to the region of residence of hospitalized persons. 

Vira: IVZ in GURS 

Sources: IPH and SMA 

19

REGIONALNI BRUTO DOMAČI PROIZVOD 




BDP na prebivalca v EUR (teko~i te~aj) 2007 17.123 11.160 14.570 13.175 15.048 11.326 13.729 15.938 24.600 14.497 12.903 16.508 17.807 GDP per capita in EUR (current rate) 

BDP po regijah (%) 2007 100,0 3,9 13,5 2,8 11,3 1,5 2,8 6,5 36,1 8,4 1,9 5,7 5,5 Regional gross domestic product (%) 

Bruto doma~i proizvod na prebivalca je bil leta 2007 najvišji v osrednjeslovenski regiji (24.600 

EUR), sledili sta ji obalno-kraška (17.807 EUR) in goriška regija (16.508 EUR); najni‘ji pa je bil v 

pomurski regiji (11.160 EUR). 

In 2007, gross domestic product per capita was the highest in the Osrednjeslovenska region 

(EUR 24,600), followed by Obalno-kraška (EUR 17,807) and Goriška (EUR 16,508); GDP per 

capita was the lowest in the Pomurska region (EUR 11,160). 

BDP na prebivalca v standardih kupne mo~i, 2007 

GDP per capita in purchasing power standards, 2007 

V letu 2007 je bila po BDP-ju na prebivalca v standardih kupne mo~i in v primerjavi s povpre~jem 

sedemindvajseterice dr‘av Evropske unije najbolj razvita osrednjeslovenska (z indeksom 127), 

najmanj razvita pa pomurska regija (z indeksom 58). 

Measured by GDP per capita in purchasing power standards, in 2007 the most developed 

region in comparison to the average of the EU-27 was Osrednjeslovenska with index 127 

while the least developed was Pomurska with index 58. 

20



Bruto dodana vrednost, 2007 

Gross value added, 2007 




21

POSLOVNI SUBJEKTI 




Obrtna podjetja (% od vseh podjetij) 2008 33,4 34,3 32,0 36,4 34,8 36,5 40,5 38,7 29,0 34,4 39,9 40,7 35,0 Craft enterprises as % of all enterprises 

Novonastala podjetja v dejavnostih C-K 2007 1) 10,2 9,7 10,8 10,2 9,3 8,3 7,6 7,9 10,4 11,5 9,7 9,1 12,5 Enterprise births in activities C-K as % 

brez predhodnika (% od vseh podjetij v 

of all enterprises in these activities 

teh dejavnostih) 

Podjetja v dejavnostih C-K, ki so 2007 1) 4,8 6,1 6,1 3,6 5,1 5,4 4,6 4,4 3,9 5,0 4,8 4,2 6,1 Enterprise deaths in activities C-K as % 

prenehala poslovati in so brez naslednika 

of all enterprises in these activities 

(% od vseh podjetij v teh dejavnostih) 

Preìvela podjetja Enterprise survivals 

novonastala v letu 2002, preìvela 1 leto (%) 2007 91,7 87,3 91,2 90,1 91,9 87,5 92,8 93,5 93,3 89,4 95,8 88,3 92,2 births in 2002, survived 1 year (%) 

novonastala v letu 2002, preìvela 5 let (%) 2007 1) 62,9 59,0 60,9 58,5 64,4 55,2 64,7 63,6 65,4 59,7 66,4 64,6 59,8 births in 2002, survived 5 years (%) 

Bruto investicije v nova osnovna sredstva 2) (%) 2008 100 2) 4,4 14,1 2,6 10,5 1,2 2,6 6,9 35,6 7,0 2,0 4,7 7,1 Gross investments in new fixed assets 2) (%) 

Bruto investicije v nova osnovna sredstva 2008 3.165 2.345 2.804 2.317 2.594 1.688 2.389 3.151 4.409 2.215 2.449 2.550 4.236 Per capita gross investments in new 

na prebivalca (EUR) 

fixed assets (EUR) 

1) Za~asni podatki. / Provisional data. 

2) Zaradi neupoštevanja kategorije “ostalo”, ki vklju~uje nerazporejene investicije po regijah in investicije v tujini, se seštevek ne ujema. / Because the category “other”, which includes non-allocated capital formation by regions and capital formation 

abroad, was not taken into account, the totals do not add up. 

Bruto investicije v nova osnovna sredstva na prebivalca so bile v letu 2008 najvišje v 

osrednjeslovenski regiji (4.409 EUR), najni‘je pa v zasavski regiji (1.688 EUR). 

Gross per capita investment in new fixed assets in 2008 was the largest in the Osrednjeslovenska 

region (EUR 4,409) and the lowest in the Zasavska region (EUR 1,688). 

Podjetja in osebe, ki delajo v podjetjih, 2008 

Enterprises and persons employed, 2008 

Med vsemi slovenskimi podjetji je bil v letu 2008 dele‘ le-teh najve~ji v osrednjeslovenski regiji 

(32,6 %) in ta so bila vodilna tudi po ustvarjenem prihodku (44,3 %), najmanjši pa v zasavski 

regiji (1,5 %) in tudi njihov prihodek je bil najni‘ji (1,0 %). 

In 2008, the largest share of business entities among all in Slovenia was recorded in the 

Osrednjeslovenska region (32.6%), which also created the highest turnover (44.3%). On the 

contrary, in the Zasavska region business entities represented 1.5% of all enterprises in the 

country and created the least turnover (1.0%) 

22



Podjetja, 2008 

Enterprises, 2008 



23

STANOVANJA 




Povpre~na površina stanovanj, 2008 1) 76,9 86,1 74,6 75,0 75,1 66,4 76,4 76,4 75,7 79,3 81,8 82,4 78,3 Average useful floor space, 

stanovanjski sklad (m 2 ) Dwelling Stock (m 2 ) 

Povpre~na površina stanovanja na osebo, 2008 1) 31,4 34,7 31,4 29,0 29,5 27,8 32,4 31,8 30,2 31,4 33,9 35,0 35,1 Average useful floor space per person, 

stanovanjski sklad (m 2 ) Dwelling Stock (m 2 ) 

Opremljenost stanovanj, stanovanjski sklad Dwellings by instalations, Dwelling Stock 

s centralnim ogrevanjem (%) 2008 1) 79,8 71,7 78,3 86,1 81,7 79,4 72,1 71,1 88,8 83,1 74,4 69,9 68,3 central heating (%) 

s kopalnico (%) 2008 1) 92,7 86,3 90,4 93,5 92,1 93,4 87,5 88,0 96,1 95,7 92,3 92,9 95,1 bathroom (%) 

Stanovanja, za katera so bila izdana Dwellings for which building permits 

gradbena dovoljenja 

were issued 

na 1.000 prebivalcev 2008 2,7 3,2 3,2 2,4 2,9 1,0 4,3 2,8 2,0 2,6 3,1 2,8 2,6 per 1,000 population 

po povpre~ni površini (m 2 ) 2008 115,8 134,1 125,5 98,0 134,5 183,6 139,2 153,3 108,5 112,9 127,4 91,5 100,1 by average useful floor space (m 2 ) 

Povpre~na površina stavb, za katere so bila 2008 494,4 308,7 430,1 681,9 375,3 371,7 331,6 273,7 615,7 577,4 623,1 751,8 715,6 Average useful floor space for which 

izdana gradbena dovoljenja, skupaj (m 2 ) building permits were issued, total (m 2 ) 

Izdana gradbena dovoljenja za Building permits for 

stanovanjske stavbe (%) 2008 77,9 69,6 81,2 72,8 79,8 84,1 62,7 59,2 86,7 80,2 72,5 76,8 85,1 residential buildings (%) 

nestanovanjske stavbe (%) 2008 22,1 30,4 18,8 27,2 20,2 15,9 37,3 40,8 13,3 19,8 27,5 23,2 14,9 non-residential buildings (%) 

Dokon~ana stanovanja Completed dwellings 

na 1.000 prebivalcev 2008 4,9 3,4 6,3 2,0 2,9 0,6 3,7 4,3 6,0 5,1 6,9 4,3 7,3 per 1,000 population 

po statusu investitorja by type of investor 

investitor fizi~na oseba (%) 2008 58,6 25,1 56,6 27,5 42,9 0,0 43,4 57,5 70,5 53,4 72,1 55,4 65,9 natural person as investor (%) 

investitor pravna oseba (%) 2008 41,4 74,9 43,4 72,5 57,1 100,0 56,6 42,5 29,5 46,6 27,9 44,6 34,1 legal person as investor (%) 

glede na vrsto del according to the type of works on the structure 

novogradnje (%) 2008 92,1 77,1 94,6 76,5 93,2 78,6 88,3 92,3 96,1 90,5 94,2 77,4 92,6 new constructions (%) 

sprememba namembnosti (%) 2008 2,7 0,7 0,8 7,4 3,1 7,1 4,3 1,5 1,9 4,7 1,9 15,4 0,8 conversion - improvements (%) 

1) Stanje 31. december. / As of 31 December 

Najve~ gradbenih dovoljenj za gradnjo stanovanj na 1.000 prebivalcev v regiji je bilo v letu 

2008 izdanih v spodnjeposavski (4,3), najmanj pa v zasavski regiji (1,0). 

The number of building permits issued for dwellings, expressed per 1,000 population in the 

region, was in 2008 the highest in the Spodnjeposavska region (4.3) and the lowest in the 

Zasavska region (1.0). 

Stanovanja po številu sob, stanovanjski sklad, 31. december 2008 

Dwellings by number of rooms, Dwelling Stock, 31 December 2008 

Najve~ tri- ali ve~sobnih stanovanj je bilo v letu 2008 v goriški regiji (66,4 %), najve~ enosobnih 

pa v zasavski regiji (18,0 %). 

Most of the three or more room dwellings were recorded in 2008 in the Goriška region (66.4%) 

and most of the one room dwellings in the Zasavska region (18.0%). 

24


DWELLINGS 

Gradbena dovoljenja za novogradnje, 2008 

Building permits for new constructions, 2008 



25

TRANSPORT 




Dolìna avtocest (km) 1) 2007 578 14 59 0 65 1 37 28 176 53 32 36 79 Length of motorways (km) 1) 

Dolìna drugih cest (km) 2007 38.128 3.312 6.406 1.478 5.487 752 2.473 3.576 5.531 3.209 1.241 3.131 1.530 Length of other roads (km) 

Povpre~na starost osebnih avtomobilov 2008 7,8 8,5 8,0 7,8 8,1 7,8 8,7 7,8 7,2 7,7 8,2 8,3 7,5 Passenger cars by average age of vehicle 

Hudo poškodovani v cestnoprometnih 2008 5,3 5,9 5,2 3,7 5,9 2,9 4,2 6,1 5,4 4,2 5,4 5,8 5,9 Persons seriously injured in road 

nesre~ah na 10.000 prebivalcev 

traffic accidents per 10,000 population 

Umrli v cestnoprometnih nesre~ah 2008 1,1 1,3 1,3 1,1 1,3 0,7 1,0 1,3 0,8 0,9 0,8 1,3 0,8 Persons killed in road traffic 


accidents per 10,000 population 

Cestnoprometne nesre~e Road traffic accidents 

s smrtnim izidom (%) 2008 0,9 1,4 0,8 1,1 1,1 0,9 1,1 1,3 0,6 0,9 0,8 1,1 0,6 resulting in death (%) 

s telesnimi poškodbami (%) 2008 38,4 37,4 46,3 41,0 43,7 35,2 36,0 45,0 34,1 31,8 36,1 31,2 27,9 resulting in injuries (%) 

le z materialno škodo (%) 2008 60,8 61,2 52,8 58,0 55,1 63,9 62,9 53,7 65,3 67,2 63,1 67,7 71,5 resulting only in material damage (%) 

Udeleènci cestnoprometnih nesre~, 2008 71,4 71,0 64,4 70,4 66,4 72,8 72,9 66,4 75,5 77,8 72,6 77,3 81,8 Persons in road traffic accidents 

brez poškodbe (%) with no injuries (%) 

Cestni blagovni prevoz Road goods transport 

blago, naloèno v Sloveniji (mio. tonski km) 2008 7.134 265 1.047 234 938 66 244 684 1.576 674 213 428 767 loaded in Slovenia (mio tonne km) 

blago, razloèno v Sloveniji (mio. tonski km) 2008 6.750 354 1.010 188 867 43 301 760 1.750 589 150 355 383 unloaded in Slovenia (mio tonne km) 

1) Vklju~ene so avtoceste in hitre ceste z deljenim smernim cestiš~em. / Motorways and expressways with divisible carriageway are included. 

Leta 2008 se je v cestnoprometnih nesre~ah hudo poškodovalo najve~ oseb v jugovzhodni 

Sloveniji (6 na 10.000 prebivalcev), najmanj pa v zasavski regiji (3 na 10.000 prebivalcev). 

In 2008, most persons were seriously injured in road traffic accidents in Jugovzhodna Slovenija 

(6 per 10,000 population) and the fewest in the Zasavska region (3 per 10,000 population). 

Osebni avtomobili, 31. december 2008 

Passenger cars, 31 December 2008 

V letu 2008 je imela najve~ osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev goriška (577), najmanj 

pa zasavska regija (463). 

In 2008, the highest number of passenger cars per 1,000 population was recorded in the 

Obalno-kraška region (577) and the lowest in the Zasavska region (463). 

26


TRANSPORT 

Cestno omre`je in umrli v cestnoprometnih nesre~ah, 2007 

Road network and persons killed in road traffic accidents, 2007 

1) Upo{tevane so vse javne poti. / All public roads are included. 



27

TURIZEM 




Število leìš~ na 1.000 prebivalcev 2008 1) 41 44 14 15 36 7 64 22 15 88 34 53 201 Number of bed places per 1,000 population 

Preno~itve v hotelih in podobnih objektih 2) 2008 66,6 56,5 63,9 66,8 73,8 99,1 42,2 88,2 75,3 60,7 75,8 57,6 72,8 Overnight stays in hotels and similar 

(% od vseh preno~itev) establishments 2) as % of all overnight stays 

Število prihodov tujih turistov 2008 876 705 331 90 479 58 1.012 241 764 1.988 871 1.220 3.338 Arrivals of foreign tourists 


per 1,000 population 

Število preno~itev tujih turistov 2008 2.394 2.763 733 341 1.860 176 3.307 667 1.555 5.432 1.285 2.794 10.635 Overnight stays of foreign tourists 


per 1,000 population 

Prihodi turistov, skupaj (%) 2008 100,0 7,7 6,1 0,7 11,1 0,2 6,2 2,4 15,5 18,8 1,8 7,1 22,4 Tourist arrivals, total (%) 

iz Slovenije (%) 2008 36,0 60,4 37,4 65,0 59,6 41,1 58,6 49,4 8,3 23,3 9,7 25,8 42,0 from Slovenia (%) 

iz tujine (%) 2008 64,0 39,6 62,6 35,0 40,4 58,9 41,4 50,6 91,7 76,7 90,3 74,2 58,0 from abroad (%) 

Preno~itve turistov po dràvni pripadnosti Overnight stays by countries of origin 

skupaj (%) 2008 100 3) 9,6 5,0 0,7 15,2 0,1 7,3 3,2 10,4 16,8 0,9 5,4 25,3 total (%) 

iz Slovenije (%) 2008 42,4 58,9 44,4 60,1 62,3 26,5 62,4 65,1 8,3 22,7 12,0 27,3 46,2 from Slovenia (%) 

iz tujine (%) 2008 57,6 41,1 55,6 39,9 37,7 73,5 37,6 34,9 91,7 77,3 88,0 72,7 53,8 from abroad (%) 

Avstrija (%) 2008 12,7 63,7 9,5 4,2 14,4 4,0 10,3 12,9 4,2 2,8 4,7 4,8 16,5 Austria (%) 

Hrvaška (%) 2008 6,0 3,5 12,9 23,5 12,2 3,3 18,6 4,2 4,1 6,9 2,1 4,6 1,0 Croatia (%) 

Italija (%) 2008 18,7 4,3 9,7 2,4 28,3 5,6 32,7 25,8 10,1 10,7 21,5 32,8 27,2 Italy (%) 

Nem~ija (%) 2008 12,1 15,6 13,2 10,7 9,0 9,1 4,8 6,2 8,3 13,8 10,4 17,9 13,6 Germany (%) 

Zdruèno kraljestvo (%) 2008 5,8 0,3 3,1 0,7 1,0 2,4 0,9 2,8 7,4 14,8 2,2 4,6 2,0 the United Kingdom (%) 

druge dràve (%) 2008 44,8 12,6 51,5 58,5 35,0 75,5 32,8 48,1 65,9 51,0 59,1 35,3 39,6 other countries (%) 

1) Stanje 31. avgust. / As of 31 August. 

2) Hoteli, moteli, penzioni, gosti{~a in preno~i{~a. / Hotels, motels, boarding houses, inns and overnight accommodations. 


Najve~ doma~ih turistov je leta 2008 preno~ilo v jugovzhodni Sloveniji (65,1 %), najve~ tujih 

turistov pa v osrednjeslovenski regiji (91,7 %). 

The highest share of domestic overnight stays in 2008 was recorded in Jugovzhodna Slovenia 

(65.1%) and of foreign overnight stays in the Osrednjeslovenska region (91.7%). 

Preno~itve turistov, 2008 

Tourist overnight stays, 2008 

Doma~i turisti so se v letu 2008 v povpre~ju najdlje zadr‘ali v jugovzhodni Sloveniji (povpre~no 

5 preno~itev), tuji turisti pa v pomurski, savinjski in koroški regiji (povpre~no 4 preno~itve). 

On average, in 2008 domestic tourists spent most overnight stays in Jugovzhodna Slovenija (5 

overnight stays) and foreign tourists in the Pomurska, Savinjska and Koroška regions (4 overnight 

stays). 

28


TOURISM 

Nastanitvene zmogljivosti, 2008 

Tourist accommodation, 2008 

1) Hoteli, moteli, penzioni, gosti{~a in preno~i{~a. Vklju~ena so samo stalna leì{~a. / Hotels, motels, boarding houses, inns and overnight accommodations. Included are only permanent beds. 

2) Stanje 31. avgust. / As of 31 August. 



29

RAZISKOVANJE IN RAZVOJ, ZNANOST IN TEHNOLOGIJA 




Bruto doma~i izdatki za RRD 2007 1,4 0,2 0,6 0,3 0,9 0,8 0,2 2,8 2,2 1,8 0,7 1,2 0,3 Gross domestic expenditure on R&D 

(% od regionalnega BDP) (as % of regional GDP) 

Bruto doma~i izdatki za RRD Gross domestic expenditure on R&D 

skupaj (%) 2007 100,0 0,6 5,8 0,6 6,7 0,9 0,4 12,6 55,1 10,4 0,9 4,9 1,1 total (%) 

po virih financiranja by sources of financing 

gospodarske dru`be (%) 2007 58,3 96,4 28,7 89,9 72,2 98,0 54,0 98,5 40,6 88,8 90,8 79,4 79,7 business enterprise (%) 

dràvni viri (%) 2007 35,6 2,0 61,5 10,1 21,9 1,5 14,6 1,4 51,4 8,3 1,9 16,3 12,3 government funds (%) 

viri iz visokega šolstva (%) 2007 0,4 - 4,0 - 0,1 - - - 0,1 0,1 - 0,1 4,4 higher education funds (%) 

zasebne nepridobitne organizacije (%) 2007 0,0 - 0,2 - - - - - 0,0 - - - - private non-profit organisations (%) 

viri iz tujine (%) 2007 5,8 1,7 5,6 - 5,8 0,5 31,4 0,1 7,8 2,7 7,3 4,2 3,6 funds from abroad (%) 

Raziskovalci po regijah 1) (%) 2007 100,0 0,7 8,2 0,5 5,3 1,2 0,4 3,7 65,2 7,6 0,8 4,4 1,9 Researchers by region 1) (%) 

Raziskovalci z doktorskim nazivom 2007 18,8 4,7 24,9 5,6 3,6 1,6 5,6 3,5 26,4 3,4 0,0 10,1 12,6 Researches with Ph.D among all 

med zaposlenimi v RRD 1) (%) R&D personnel 1) (%) 

Mladi raziskovalci 1) (% med raziskovalci) 2007 18,5 2,4 21,8 5,9 4,2 1,3 7,8 9,1 23,8 2,9 0,0 5,8 5,8 Post-graduate students 1) 

(as % of all researchers in the region) 

Povpre~no število raziskovalcev 2007 14,9 3,7 10,2 3,8 8,0 11,1 4,3 15,3 20,2 13,3 12,8 11,0 8,6 Average number of researches 

na raziskovalno organizacijo 

per research organisation 

Povpre~no število raziskav na raziskovalca 2) 2007 1,9 5,0 1,4 8,1 2,4 0,6 1,3 3,5 1,6 1,3 1,0 6,2 1,5 Average number of research projects 

per researcher 2) 

Povpre~no število raziskav na organizacijo 2) 2007 28,4 18,8 14,3 30,8 19,4 6,4 5,5 53,5 32,2 16,9 12,3 68,0 12,9 Average number of research projects 

per research organisation 2) 

Aplikativne raziskave (% od vseh raziskav) 2007 63,8 90,8 74,3 97,8 82,2 86,7 75,8 68,6 59,5 68,4 63,3 54,9 53,6 Applied research (as % of total research) 

- ni pojava / no occurence of event 

1) Upoštevano je število zaposlenih, izraèno v ekvivalentu polnega delovnega ~asa. / The number of employees in full-time equivalent is taken into account. 

2) Upoštevana so kon~ana in nedokon~ana raziskovalna dela. / Finished and unfinished research projects are taken into account. 

Najve~ aplikativnih raziskav med vsemi vrstami raziskav je bilo v letu 2007 v koroški (97,8 %), 

najmanj pa v obalno-kraški regiji (53,6 %). 

Applied research in 2007 was most frequently performed in the Koroška region (97.8%) and 

the least frequently in the Obalno-kraška region (53.6%). 

Raziskovalke 1) , 2007 

Female researchers 1) , 2007 

V letu 2007 je bilo med vsemi raziskovalci najve~ raziskovalk v jugovzhodni Sloveniji (50,0 %), 

najmanj pa v notranjsko-kraški regiji (11,8 %). 

In 2007, female researchers represented the highest share among researchers in Jugovzhodna 

Slovenija (50.0%), while in the Notranjsko-kraška region the share of female researchers was 

the lowest (11.8%). 

1) Upoštevano je število zaposlenih, izraèno v ekvivalentu polnega delovnega ~asa. / The number of employees in 

full-time equivalent is taken into account. 

30



Zaposleni v raziskovalno-razvojni dejavnosti, 2007 

Research and development personnel, 2007 




31

KMETIJSTVO 


M 

- manj natan~na ocena - previdna uporaba / less precise estimate - use with caution 

z - podatek zaradi zaupnosti ni objavljen / data not published because of confidentiality 



Povpre~na ekonomska velikost 2007 5,9 6,6 7,6 8,2 5,8 3,9 5,2 4,4 5,5 6,2 4,2 4,7 4,7 Average economic size 

kmetijskih gospodarstev (ESU) 

of agricultural holdings (ESU) 

Povpre~na površina kmetijskih zemljiš~ v 2007 6,5 6,7 6,4 7,5 5,9 5,8 5,5 6,1 7,6 7,5 7,7 5,6 6,2 Average utilised agricultural area 

uporabi na kmetijsko gospodarstvo (ha) 

per agricultural holding (ha) 

Povpre~no število glav velike ìvine (GV@) 2007 6,8 6,6 7,6 8,7 7,0 5,4 M 4,7 5,6 8,3 9,1 7,0 4,4 2,6 M Average number of livestock units (LSU) 

na kmetijsko gospodarstvo 

per agricultural holding 

Polnovredne delovne mo~i (PDM) gospodarjev 2007 43,9 43,6 44,3 43,3 43,2 42,6 42,1 43,7 43,5 43,7 47,0 46,4 45,2 Holder’s annual work units, AWU 

(% od vseh PDM na druìnskih kmetijah) (as % of total AWU on all family farms) 

Druìnske kmetije, ki se ukvarjajo 2007 4,1 2,7 3,8 5,8 5,3 1,5 1,0 2,7 4,1 6,4 4,9 6,4 6,5 Family farms dealing with 

z dopolnilno dejavnostjo (%) other gainful activities (%) 

Tipi kmetovanja na kmetijskih gospodarstvih Agricultural holdings by type of farming 

poljedelstvo (%) 2007 6,4 23,8 12,0 0,6 1,8 17,8 3,0 2,3 1,5 0,8 0,4 0,5 0,0 field crops farms (%) 

vrtnarstvo (%) 2007 0,6 0,4 1,1 1,0 0,7 0,8 0,5 0,3 0,7 0,2 1,0 0,2 1,4 horticulture (%) 

gojenje trajnih nasadov (%) 2007 9,3 5,9 10,2 3,1 5,5 0,3 14,0 6,4 1,7 2,6 4,0 28,1 40,2 permanent crops (%) 

reja pašne ìvine (%) 2007 41,9 9,1 25,0 69,7 57,2 67,5 25,9 33,7 66,6 77,4 60,7 49,5 22,9 grazing livestock (%) 

reja praši~ev in perutnine (%) 2007 0,4 0,7 0,9 0,4 0,3 0,3 0,5 0,1 0,3 0,2 0,5 0,3 z pigs and poultry (%) 

mešana rastlinska pridelava (%) 2007 15,2 33,7 21,0 2,4 6,9 1,5 22,9 19,2 5,5 2,6 9,6 9,2 16,9 mixed cropping (%) 

mešana ìvinoreja (%) 2007 14,1 10,3 14,5 10,4 19,3 8,4 15,6 25,4 12,8 6,2 14,2 6,6 6,4 mixed livestock production (%) 

mešana rastlinska pridelava in ìvinoreja (%) 2007 12,0 16,2 15,3 12,3 8,4 3,5 17,5 12,6 10,9 10,0 9,5 5,6 11,0 mixed crops - livestock production (%) 

V letu 2007 je bil med dru‘inskimi kmetijami dele‘ tistih, ki so se ukvarjale z dopolnilno 

dejavnostjo, najve~ji v obalno-kraški regiji (6,5 %), najmanjši pa v spodnjeposavski regiji (1,0 %). 

In 2007, the highest share of family farms dealing with other gainful activities was recorded 

in the Obalno-kraška (6.5%) and the lowest in the Spodnjeposavska region (1.0%). 

Osebe na druìnskih kmetijah, za katere je kmetijstvo edina ali glavna dejavnost, 2007 

Persons on family farms with agriculture as only or principal activity, 2007 

V letu 2007 je bil dele‘ oseb na dru‘inskih kmetijah, za katere je kmetijstvo edina ali glavna 

dejavnost, najve~ji v koroški (26,4 %), najmanjši pa v obalno-kraški regiji (9,3 %). 

In 2007, the share of persons on family farms with agriculture as only or principal activity was 

the highest in the Koroška region (26.4%) and the lowest in the Obalna-kraška region (9.3%). 

32


AGRICULTURE 

Kmetijska zemlji{~a v uporabi, 2007 

Utilised agricultural area, 2007 

Vira: SURS in GURS / Sources: SORS and SMA 

33

OKOLJE 




Sredstva, namenjena za investicije Gross fixed capital formation 

v varstvo okolja 

for environmental protection 

% od regionalnega BDP 2007 0,8 0,4 0,2 2,0 2,2 1,2 1,0 0,5 0,6 0,6 0,6 0,5 0,8 as % of regional GDP 

% od vseh investicij 2007 4,6 1,9 1,4 12,4 13,3 13,7 7,3 3,2 3,2 3,7 4,2 3,0 4,9 as % of total gross fixed capital formation 

Investicije v varstvo okolja po namenu Gross fixed capital formation for 

environmental protection by purpose 1) 

skupaj (%) 2007 100 1) 1,8 4,1 7,1 32,2 2,3 3,4 4,5 27,1 6,5 1,4 3,6 5,9 total (%) 

varstvo zraka in klime (%) 2007 25,3 1,0 1,1 3,0 6,0 1,0 0,2 0,5 6,6 2,3 0,4 1,3 1,8 protection of air and climate (%) 

upravljanje odpadnih voda (%) 2007 28,7 0,2 1,0 1,5 5,2 0,1 2,6 3,4 7,8 2,3 0,7 1,0 3,0 wastewater management (%) 

ravnanje z odpadki (%) 2007 31,0 0,1 1,7 1,4 16,1 0,4 0,1 0,4 8,9 0,8 0,2 0,5 0,6 waste management (%) 

ostalo 2) (%) 2007 15,0 0,6 0,4 1,2 4,9 0,8 0,6 0,3 3,7 1,1 0,1 0,8 0,5 other 2) (%) 

Vrednost ocenjene škode zaradi 2007 0,4 0,5 0,2 0,1 1,2 0,0 0,3 0,1 0,0 1,1 0,0 0,8 0,1 Estimated damage caused by natural 

elementarnih nesre~ (% od BDP) 

disasters as % of GDP 

Industrijski odpadki Industrial waste 

skupaj (%) 2008 100,0 5,6 8,7 2,9 31,4 4,0 2,7 4,9 16,7 13,4 2,2 5,6 1,9 total (%) 

na prebivalca (kg) 2008 2.919 2.724 1.606 2.366 7.175 5.270 2.303 2.061 1.910 3.945 2.538 2.773 1.024 per person (kg) 

nevarni odpadki na prebivalca (kg) 2008 71 130 25 179 33 10 8 51 133 68 32 22 36 industrial hazardous waste per person (kg) 

nevarni odpadki 2008 2,4 4,8 1,5 7,6 0,5 0,2 0,4 2,5 7,0 1,7 1,3 0,8 3,5 industrial hazardous waste 

(% med industrijskimi odpadki) (as % of industrial waste) 

Odpadna voda, Discharge of waste water from 

izpuš~ena iz javne kanalizacije 

public sewage system 

pre~iš~ena (%) 2008 73,3 89,3 71,3 35,4 65,0 4,1 52,1 85,5 77,5 86,0 90,4 58,8 78,6 purified (%) 

nepre~iš~ena (%) 2008 26,7 10,7 28,7 64,6 35,0 95,9 47,9 14,5 22,5 14,0 9,6 41,2 21,4 unpurified (%) 

1) Se{tevki se zaradi zaokroèvanja ne ujemajo. / Because of roundings, the totals do not add up. 

2) Všteti so varstvo in izboljšava tal, podtalnice in površinskih voda, varstvo pred hrupom in vibracijami, varstvo biološke raznovrstnosti in pokrajine ter drugo. / Protection and remediation of soil, groundwater and surface water, noise and vibration 

abatement, protection of biodiversity and landscape and other included. 

Najve~ sredstev od vseh sredstev, namenjenih v letu 2007 za investicije, je v varstvo okolja 

vlo‘ila zasavska regija (13,7 %), za njo savinjska regija (13,3 %); podravska regija je za ta 

namen namenila najmanj sredstev (1,4 %). 

Of total gross fixed capital formation in 2007 the Zasavska region invested the most for environmental 

protection (13.7%), followed by the Savinjska region (13.3%), while Podravska 

invested the least (1.4%). 

Voda, dobavljena gospodinjstvom iz javnega vodovoda, 2008 

Water supplied from public water supply for households, 2008 

V letu 2008 so bile iz javnega vodovoda dobavljene najve~je koli~ine vode za gospodinjstva v 

osrednjeslovenski (52 m 3 na prebivalca), najmanjše pa v spodnjeposavski regiji (20 m 3 na 

prebivalca). 

In 2008, the highest quantity of water was supplied from public water supply for households 

in the Osrednjeslovenska region (52 m 3 per capita) and the lowest in the Spodnjeposavska 

region (20 m 3 per capita). 

34


ENVIRONMENT 

Komunalni odpadki in storitve javnega odvoza, 2008 

Municipal waste and public waste removal, 2008 



35

Pomurska statistična regija 

Ogledalo regije 

{ifra, ime ob~ine / code & name of municipality 

195 Apa~e 

002 Beltinci 

152 Cankova 

015 ^ren{ovci 

156 Dobrovnik/Dobronak 

029 Gornja Radgona 

031 Gornji Petrovci 

158 Grad 

161 Hodo{/Hodos 

047 Kobilje 

166 Kri‘evci 

056 Kuzma 

059 Lendava/Lendva 

063 Ljutomer 

078 Moravske Toplice 

080 Murska Sobota 

086 Odranci 

097 Puconci 

100 Radenci 

176 Razkri‘je 

105 Roga{ovci 

116 Sveti Jurij 

033 [alovci 

010 Ti{ina 

132 Turni{~e 

187 Velika Polana 

188 Ver‘ej 

To je najbolj severovzhodna, ravninska in kmetijska regija Slovenije. Rodovitna prst, celinsko 

podnebje in raven svet ustvarjajo ugodne razmere predvsem za poljedelstvo in me{ano rastlinsko 

pridelavo, zato je to prevladujo~a dejavnost tukaj{njih kmetijskih gospodarstev. Njivske povr{ine 

v tem delu Slovenije obsegajo ve~ kot tri ~etrtine vseh kmetijskih zemlji{~ v uporabi oziroma so 

dvakrat ve~je od slovenskega povpre~ja. Odro~na lega in slabe prometne povezave neugodno 

vplivajo na gospodarski polo‘aj regije; ta se med drugim odra‘a v nizkem BDP na prebivalca 

(11.160 EUR leta 2007) in v najvi{ji stopnji registrirane brezposelnosti v dr‘avi (ta je bila leta 

2008 skoraj dvakrat vi{ja od slovenskega povpre~ja). Slab{e gospodarske razmere spremlja tudi 

neugodno gibanje prebivalstva. V letu 2008 je bila v tej regiji zabele‘ena najvi{ja negativna 

letna stopnja rasti prebivalstva, –4,0 ‰. Upadanje {tevila prebivalcev je v veliki meri posledica 

visoke umrljivosti in nizke rodnosti. Po podatkih o celotni stopnji rodnosti so ‘enske v tej regiji, 

stare 15–49 let, rodile v letu 2008 v povpre~ju najmanj otrok (1,27 otroka). K zmanj{evanju 

{tevila prebivalcev je mo~no prispevalo tudi odseljevanje v druge slovenske regije. Naravne 

danosti so primerne za zdravili{ki in lovni turizem ter kme~ki turizem ob vinskih cestah, k turisti~ni 

prepoznavnosti regije pa prispeva tudi reka Mura. Letno preno~i v tej regiji skoraj 10 % vseh 

turistov, ki obi{~ejo Slovenijo. 

Our most north-eastern and flat region is characterised by agriculture. Fertile soil, the continental 

climate and flat land provide good conditions for field crops farming and mixed cropping, 

which is a typical activity of agricultural holdings in the region. Field crops cover more 

than three quarters of total utilised agricultural area or twice as much as the national average. 

On the other hand, its geographical position and bad traffic connections deteriorate the economic 

position of this region, which reflects in its low GDP per capita (EUR 11,160 in 2007) 

and the highest rate of registered unemployment in the country (in 2008 almost twice higher 

than the national average). The unfavourable economic situation is accompanied by 

unfavourable population trends. Pomurska had the highest negative annual population growth 

rate (-4.0‰) in 2008. Decrease in the number of population is mainly a result of high mortality 

and low fertility. According to data on the total fertility rate, on average only 1.27 children 

per one woman between 15 and 49 years of age were born in 2008. Decrease in the number 

of population resulted also from the emigration to other Slovenian regions. Natural features 

for health tourism, hunting and rural tourism at the wine trails, accompanied by the Mura 

River, contribute to the tourist recognition of the region that creates almost a tenth of total 

overnight stays in Slovenia. 

Povr{ina, km 2 , 31. 12. 2008 1.337 

Area, km 2 , 31. 12. 2008 

[tevilo prebivalcev, 31. 12. 2008 119.537 

Population, 31. 12. 2008 

Gostota prebivalstva, 31. 12. 2008 89,4 

Density of population, 31. 12. 2008 

[tevilo ìvorojenih, 2008 1.058 

Number of live births, 2008 

[tevilo umrlih, 2008 1.337 

Number of deaths, 2008 

Naravni prirast, 2008 -279 

Natural increase, 2008 

[tevilo u~encev, 2008/2009 1) 9.101 

Number of pupils, 2008/2009 1) 

[tevilo dijakov, 2008/2009 1) 4.960 

Number of upper secondary school pupils, 2008/2009 1) 

[tevilo {tudentov, 2008/2009 2) 5.551 

Number of tertiary students, 2008/2009 2) 

[tevilo diplomantov, 2008 2) 833 

Number of tertiary graduates, 2008 2) 

[tevilo delovno aktivnih prebivalcev, 2008 43.464 

Number of persons in employment, 2008 

[tevilo zaposlenih oseb, 2008 36.005 

Number of persons in paid employment, 2008 

[tevilo samozaposlenih oseb, 2008 7.459 

Number of self-employed persons, 2008 

[tevilo registriranih brezposelnih oseb, 2008 6.733 

Number of registered unemployed persons, 2008 

Povpre~na mese~na bruto pla~a po regiji prebivali{~a, skupaj, 2008 1.204 

Average monthly gross earning by statistical region of residence, total, 2008 

za mo{ke 1.258 

for men 

za ènske 1.140 

for women 

[tevilo podjetij, 2008 6.702 

Number of enterprises, 2008 

Prihodek podjetij, mio. EUR, 2008 2.680 

Turnover of enterprises, mio EUR, 2008 

36

Mirror of the region 

Pomurska statistical region 

Bruto investicije v nova osnovna sredstva 3) , 1 000 EUR, 2008 282.252 

Gross investments (new assets) 3) , 1 000 EUR, 2008 

Regionalni bruto doma~i proizvod, fiksni te~aj, mio. EUR, 2007 1.361 

Regional gross domestic product, fixed rate, mio EUR, 2007 

[tevilo kmetijskih gospodarstev, 2007 9.794 

Number of agricultural holdings, 2007 

Kmetijska zemlji{~a v uporabi, ha, 2007 65.498 

Utilised agricultural area, ha, 2007 

[tevilo leì{~, 2008 5.334 

Number of bed places, 2008 

[tevilo prihodov turistov, 2008 214.356 

Number of tourist arrivals, 2008 

[tevilo preno~itev turistov, 2008 809.816 

Number of overnight stays, 2008 

[tevilo osebnih vozil, 31. 12. 2008 57.198 

Number of passenger cars, 31. 12. 2008 

[tevilo prometnih nesre~, 2008 1.155 

Number of traffic accidents, 2008 

[tevilo stanovanj, stanovanjski sklad, 31. 12. 2008 48.131 

Number of dwellings, Dwelling stock, 31.12. 2008 

Koli~ina zbranih komunalnih odpadkov, t, 2008 49.301 

Municipal waste collected, t, 2008 

Teko~i izdatki za varstvo okolja, 1 000 EUR, 2007 10.657 

Current expenditure for environmental protection, 1 000 EUR, 2007 

Investicije za varstvo okolja, 1 000 EUR, 2007 4.906 

Gross fixed capital formation for environmental protection, 1 000 EUR, 2007 

Ocenjena {koda zaradi elementarnih nesre~, mio. EUR, 2008 14,7 

Estimated damage caused by natural disasters, mio EUR, 2008 

1) Podatki se nana{ajo na za~etek {olskega leta. / Data relate to the beginning of the school year. 

2) Podatki vklju~ujejo vpisane/diplomirane na vi{je{olskem strokovnem, visoko{olskem strokovnem, univerzitetnem, 

specialisti~nem, magistrskem in doktorskem {tudiju. / Data include enrolled in/graduated from post-secondary 

vocational, higher professional, university, specialist’s, master’s and doctoral studies. 

3) Podatki vklju~ujejo podjetja, dru`be in organizacije iz vseh dejavnostih po SKD, ki zaposlujejo 20 in ve~ oseb. 

Kategorija "ostalo", ki vklju~uje nerazporejene investicije po regijah in investicije v tujini, ni zajeta. / Data include 

enterprises, companies and organisations in all SKD activities, employing 20 or more employees. The category 

"other" (i.e.non-allocated capital formation by regions and capital formation abroad) is not taken into account. 

37

Podravska statistična regija 



148 Benedikt 

153 Cerkvenjak 

196 Cirkulane 

018 Destrnik 

024 Dornava 

026 Duplek 

028 Gori{nica 

159 Hajdina 

160 Ho~e - Slivnica 

042 Jur{inci 

045 Kidri~evo 

055 Kungota 

058 Lenart 

167 Lovrenc na Pohorju 

069 Maj{perk 

198 Makole 

202 Sredi{~e ob Dravi 

070 Maribor 

115 Star{e 

168 Markovci 181 Sveta Ana 

169 Miklav‘ na 204 Sveta Trojica 

Dravskem polju v Slov. goricah 

171 Oplotnica 182 Sveti Andra‘ 

087 Ormo‘ 

v Slov. goricah 

089 Pesnica 


172 Podlehnik 

v Slov. goricah 

200 Polj~ane 

205 Sveti Toma‘ 

096 Ptuj 

118 [entilj 

098 Ra~e - Fram 185 Trnovska vas 

108 Ru{e 

135 Videm 

178 Selnica ob Dravi 143 Zavr~ 

113 Slovenska Bistrica 191 @etale 

Naravnogeografsko podobo te regije tvorijo gri~evja na severovzhodu, subalpsko gozdnato hribovje 

(Pohorje in Kozjak) na zahodu ter Dravsko-Ptujsko polje ob reki Dravi. Vodno bogastvo regije se 

izkori{~a za pridobivanje elektri~ne energije (veriga hidroelektrarn na Dravi), plodna zemlja pa za 

kmetijsko dejavnost. Povr{ine kmetijskih zemlji{~ v uporabi so v podravski regiji (82.000 ha) obse‘nej{e 

kot v preostalih regijah, vodilna pa je ta regija tudi po {tevilu kmetijskih gospodarstev. Po vi{ini 

prispevka k slovenskemu BDP je bila ta regija v letu 2007 na drugem mestu, za osrednjeslovensko. 

Najve~ji dele‘ bruto dodane vrednosti v regiji so ustvarile storitvene dejavnosti. V letu 2008 je bila 

stopnja delovne aktivnosti prebivalcev med najni‘jimi v Sloveniji in je zna{ala 59,2 %, stopnja delovne 

aktivnosti starej{ih prebivalcev (55–64 let) pa je bila vi{ja od slovenskega povpre~ja. Po podatkih o 

{tevilu dokon~anih stanovanj na 1.000 prebivalcev v letu 2008 je bila ta regija na tretjem mestu v 

dr‘avi, prevladovale pa so novogradnje (94,6 %). Na podlagi izdanih gradbenih dovoljenj v letu 

2008 je bilo ocenjeno, da je v tej regiji novogradnjam namenjenih najve~ povr{in na km 2 povr{ine 

regije (106,6 m 2 /km 2 ), to je skoraj petkrat ve~ kot na primer v jugovzhodni Sloveniji. 

In terms of natural geography, the Podravska region is marked by hills in the north-east, subalpine 

wooded mountains (Pohorje and Kozjak) to the west and Dravsko-Ptujsko polje along the Drava 

River. The water wealth of this region is used for electricity production (the chain of hydro-electric 

power plants on the Drava River), while the fertile soil is used for agricultural production. This 

region has the highest share of utilised agricultural area in Slovenia (82,000 hectares) and is the 

leading region in terms of the number of agricultural holdings. In 2007 the region ranked second 

as regards the contribution to the national GDP, behind Osrednjeslovenska. The highest share of 

gross value added was created by the service industry. The employment population ratio (59.2%) 

was in 2008 among the lowest in Slovenia, while the employment ratio of older persons (aged 55- 

64) was above the average in Slovenia. In 2008 the Podravska region ranked third according to the 

number of dwellings completed per 1,000 population with new constructions as predominant 

(94.6%). Based on building permits issued in the same year it was estimated that the largest area 

per km 2 of the region was intended for new constructions in Podravska (106.6 m 2 per km 2 ) and the 

smallest, i.e. five times less, in Jugovzhodna Slovenija. 

Povr{ina, km 2 , 31. 12. 2008 2.170 

Area, km 2 , 31. 12. 2008 











[tevilo u~encev, 2008/2009 1) 23.937 






[tevilo diplomantov, 2008 2) 2.382 













for men 


for women 





38


Podravska statistical region 









[tevilo leì{~, 2008 4.459 




























39

Koroška statistična regija 



016 ^rna na Koro{kem 

025 Dravograd 

074 Me‘ica 

076 Mislinja 

081 Muta 

093 Podvelka 

175 Prevalje 

101 Radlje ob Dravi 

103 Ravne na Koro{kem 

177 Ribnica na Pohorju 

112 Slovenj Gradec 

141 Vuzenica 

Regija le‘i na severu dr‘ave, ob avstrijski meji; njeno zemljepisno podobo ustvarjajo gozdnato 

hribovje in tri re~ne doline. Prometno je te‘ko dostopna in slabo povezana s sredi{~em dr‘ave. 

Te‘ka industrija je v preteklosti mo~no zaznamovala kakovost okolja, zlasti v dolinah. Predelovalne 

dejavnosti in rudarstvo so v letu 2007 ustvarile najve~ji dele‘ bruto dodane vrednosti v regiji. 

Da je tukaj pomembno tudi kmetijstvo, pri~ajo podatki o najve~ji povpre~ni ekonomski velikosti 

kmetijskih gospodarstev in tudi o nadpovpre~ni povr{ini kmetijskih zemlji{~ v uporabi ter o 

nadpovpre~nem {tevilu glav velike ‘ivine na kmetijsko gospodarstvo. Kmetovanje pomeni glavni 

ali edini vir pre‘ivetja za ~etrtino oseb, ki ‘ivijo na tukaj{njih dru‘inskih kmetijah. Tudi odstotek 

dru‘inskih kmetij, ki se ukvarjajo z dopolnilnimi dejavnostmi, je v koro{ki regiji eden vi{jih v 

primerjavi z drugimi regijami. Prebivalstvo te regije se v primerjavi s prebivalstvom ve~ine regij 

stara po~asneje, saj je dele‘ prebivalcev, starih 65 let in ve~ tu med najni‘jimi v Sloveniji. Indeks 

staranja, ki opisuje razmerje med prebivalstvom, starim 65 let in ve~, ter prebivalstvom, mlaj{im 

od 15 let, je v koro{ki regiji v letu 2008 zna{al 110,9; to pomeni, da je bilo na 100 mladih okrog 

111 starej{ih prebivalcev. Med novorojenci, rojenimi v letu 2008, sta se dve tretjini rodili zunaj 

zakonske zveze, to je najve~ med regijami, najmanj pa je bilo takih, ki so se rodili kot prvorojenci. 

The region of wooded hills and three river valleys lies in the northern part of the country 

along the border with Austria. As regards traffic, it is difficult to access and is badly connected 

with the central part of Slovenia. The environment has been strongly affected by the heavy 

industry in the valleys. Manufacturing, mining and quarrying created the highest share of 

gross value added in the region in 2007. The importance of agriculture in the region is presented 

by the largest agricultural holdings in terms of their average economic size, in terms of 

utilised agricultural area and in terms of the number of livestock units. Agriculture is the only 

or the principal activity for a quarter of persons who live on family farms in the region; on the 

other hand, more family farms than in other regions are dealing also with other gainful activities. 

Population in Koroška is ageing slower than in the majority of regions since it has the 

lowest share of people aged 65 or more. In 2008 the value of the ageing index, which describes 

the ratio between the population aged 65 or more and the population aged under 15, 

was in Koroška 110.9, meaning that there were 111 older people per 100 young people. In 

2008 the share of firstborns was the lowest in the country, while two thirds of children were 

born to unmarried parents. 

Povr{ina, km 2 , 31. 12. 2008 1.041 

Area, km 2 , 31. 12. 2008 





[tevilo ìvorojenih, 2008 787 


[tevilo umrlih, 2008 681 


Naravni prirast, 2008 106 


[tevilo u~encev, 2008/2009 1) 6.089 



















for men 


for women 





40


Koroška statistical region 



Regionalni bruto doma~i proizvod, fiksni te~aj, mio. EUR, 2007 969 






[tevilo leì{~, 2008 1.098 








[tevilo prometnih nesre~, 2008 654 




















41

Savinjska statistična regija 



149 Bistrica ob Sotli 

151 Braslov~e 

011 Celje 

154 Dobje 

155 Dobrna 

030 Gornji Grad 

051 Kozje 

057 La{ko 

062 Ljubno 

067 Lu~e 

079 Mozirje 

083 Nazarje 

092 Pod~etrtek 

173 Polzela 

174 Prebold 

099 Rade~e 

209 Re~ica ob Savinji 

106 Roga{ka Slatina 

107 Rogatec 

114 Slovenske Konjice 

180 Sol~ava 

120 [entjur 

124 [marje pri Jel{ah 

125 [martno ob Paki 

126 [o{tanj 

127 [tore 

184 Tabor 

133 Velenje 

137 Vitanje 

139 Vojnik 

189 Vransko 

144 Zre~e 

190 @alec 

Ta regija – lahko bi jo imenovali tudi »nekdanja de‘ela grofov Celjskih« – je naravnogeografsko zelo 

raznolika. Obsega prete‘no z gozdom porasel in turisti~no privla~en alpski svet Zgornje Savinjske 

doline in tudi dela Kamni{ko-Savinjskih Alp, rodovitno Spodnjo Savinjsko dolino z ugodnimi razmerami 

za hmeljarstvo, obdelano Kozjansko gri~evje ter Velenjsko kotlino z nahajali{~i lignita, ki se uporablja 

za proizvodnjo elektri~ne energije. Nalo‘be savinjskih podjetij, dru‘b in organizacij v nova osnovna 

sredstva obsegajo desetino vseh investicij v Sloveniji. Podjetja so po velikosti, izra‘eni s povpre~nim 

{tevilom oseb, ki delajo v teh podjetjih, med najve~jimi v dr‘avi (6,2 osebe v letu 2008). Po indeksu 

delovne migracije za leto 2008 je {tevilo delovno aktivnih prebivalcev, ki delajo v regiji, le malo 

zaostajalo za {tevilom delovno aktivnih prebivalcev, ki v regiji prebivajo (97,7). Izobrazbena sestava 

prebivalcev v starostni skupini 25–64 let pa je manj ugodna, saj je bilo v letu 2008 med njimi ve~ kot 

za petino oseb z najni‘jo stopnjo izobrazbe, dele‘ tistih z najvi{jo stopnjo izobrazbe pa je bil med 

ni‘jimi v dr‘avi (17,8 %). Nadpovpre~no {tevilo {tudentov na 1.000 prebivalcev pomeni za regijo 

pomemben izobrazbeni potencial; tudi {tudentk med vsemi {tudenti je tukaj nekoliko ve~ kot v 

ve~ini drugih regij. Savinjska regija velja tudi za priljubljen cilj turisti~nih potovanj; v letu 2008 jo je 

obiskalo 11 % vseh turistov v Sloveniji in ti so v tej regiji preno~ili povpre~no {tirikrat. 

The former land of the Counts of Celje is very diverse in terms of natural geography; it comprises 

mainly the wooded alpine world attractive for tourists (the Upper Savinja valley and a part of the 

Kamnik-Savinja Alps), the fertile Lower Savinja valley with good conditions for growing hops, the 

Kozjansko hills and the Velenje basin with lignite deposits for the production of electricity. Gross 

investments of enterprises, companies and organisations in new fixed assets comprise a tenth of 

all gross investments in Slovenia. Enterprises in the Savinjska region are in terms of the average 

number of people working in enterprises among the largest in the country (6.2 people in 2008). 

According to the labour migration index, the number of persons in employment working in the 

region does not lag far behind the number of persons in employment living in it (97.7 in 2008). 

The educational structure of people aged 25-64 is less favourable since the share of those with the 

highest education is among the lowest in the country (17.8% in 2008) and people with the lowest 

education present more than a fifth of population aged 25-64. The number of students per 1,000 

population is over the national average, which is an important educational potential. Women 

among students are more common here than in most of other regions. The region is also a popular 

tourist destination and in 2008 it recorded 11% of tourist arrivals in Slovenia; on average tourists 

stayed for four nights. 

Povr{ina, km 2 , 31. 12. 2008 2.384 

Area, km 2 , 31. 12. 2008 











[tevilo u~encev, 2008/2009 1) 21.656 



















for men 


for women 





42


Savinjska statistical region 









[tevilo leì{~, 2008 9.266 




[tevilo preno~itev turistov, 2008 1.274.911 
























43

Zasavska statistična regija 



034 Hrastnik 

129 Trbovlje 

142 Zagorje ob Savi 

Regija Posavskega hribovja je po povr{ini (264 km 2 ) in {tevilu prebivalcev najmanj{a slovenska regija, 

hkrati pa je druga najgosteje naseljena regija v dr‘avi. Naravnogeografske danosti ustvarjajo razmere 

za njeno tradicionalno usmerjenost v industrijo; tretjino bruto dodane vrednosti tako {e vedno 

ustvarijo dejavnosti, ki se po SKD uvr{~ajo v podro~ji dejavnosti rudarstvo in predelovalna dejavnost. 

Ker te dejavnosti mo~no obremenjujejo okolje, namenja ta regija velik del sredstev za investicije v 

varstvo okolja; v letu 2007 jih je namenila za ta namen najve~ med vsemi regijami. V letu 2008 je 

izstopala kot edina regija z ni‘jim naravnim prirastom glede na predhodno leto; negativni naravni 

prirast je spremljalo priseljevanje, zato se {tevilo prebivalcev ni bistveno spremenilo. Sklenitev 

zakonskih zvez na 1.000 prebivalcev je bilo tu v letu 2008 najmanj; mladoporo~enci pa so bili tu 

mlaj{i kot v drugih regijah. Po stopnji registrirane brezposelnosti je bila ta regija v letu 2008 med 

prvimi tremi regijami v dr‘avi. Brezposelnost je bila tu skoraj dvakrat ve~ja kot v regiji z najni‘jo 

brezposelnostjo. Znaten dele‘ prebivalcev se je zaradi pomanjkanja delovnih mest vozil na delo v 

druge regije. Po podatkih o stanovanjih razpolaga zasavska regija z najmanj{imi stanovanji, in sicer 

tako po povr{ini kot po {tevilu sob. Po {tevilu dokon~anih stanovanj na 1.000 prebivalcev je v letu 

2008 zaostajala za preostalimi regijami, saj v tem letu ni bilo v celoti dokon~ano niti eno stanovanje. 

The region of the Posavje hills is the smallest region in the country (264 km 2 ) and has the lowest 

number of population. At the same time it ranks second in terms of population density. The 

natural and geographic features of this region create conditions for industrial activities and a third 

of gross value added is still created by mining, quarrying and manufacturing. As these activities 

have a strong impact on the environment, in 2007 Zasavska invested the most of gross fixed 

capital formation for environmental protection compared to other regions. In 2008, Zasavska was 

the only region with lower natural increase in comparison to the previous year. Since the natural 

decrease was accompanied by immigration, the number of population did not change a lot. The 

mean age of couples at marriage and the number of marriages per 1,000 population was in 

Zasavska the lowest in 2008. In the same year the registered unemployment rate was still among 

the three highest in the country; in 2008 it was almost twice as high as in the region with the 

lowest rate. Because of the lack of jobs a large share of the population commuted to work in other 

regions. According to data on dwellings, Zasavska has the smallest dwellings both in terms of size 

and the number of rooms. According to the number of completed dwellings per 1,000 population, 

in 2008 Zasavska was the last among regions as not even one dwelling was completed. 

Povr{ina, km 2 , 31. 12. 2008 264 

Area, km 2 , 31. 12. 2008 











[tevilo u~encev, 2008/2009 1) 3.225 



















for men 


for women 



Prihodek podjetij, mio. EUR, 2008 927 


44


Zasavska statistical region 





[tevilo kmetijskih gospodarstev, 2007 942 




[tevilo leì{~, 2008 321 




























45

Spodnjeposavska statistična regija 



009 Breìce 

197 Kostanjevica na Krki 

054 Kr{ko 

110 Sevnica 

Zelo dobra prometna dostopnost, rodovitni dolini Save in 

Krke, gri~evnat svet vinogradov ter obilo vodnega bogastva 

ustvarjajo podobo druge najmanj{e slovenske regije. 

Poznana je po ~ate{ki termalni rivieri in edini jedrski 

elektrarni v dr‘avi. Dejavnost oskrba z elektriko in predelovalne dejavnosti so v letu 2007 v regiji 

ustvarile nekoliko vi{ji dele‘ bruto dodane vrednosti kot storitvene dejavnosti. Ta regija je {e 

posebej priljubljena pri doma~ih turistih; v letu 2008 so ti ustvarili okoli 62 % turisti~nih preno~itev 

v regiji. Hotelski in podobni objekti so bili v tej regiji tedaj v poletni in zimski sezoni bolj zasedeni 

kot v ve~ini drugih regij. Predstavljali so le slabo tretjino od vseh preno~itvenih zmogljivosti v 

regiji. Tu je gospodarsko pomembno tudi kmetijstvo, saj ustvari okrog 5 % bruto dodane vrednosti, 

v podjetni{tvu pa so pomembni obrtni obrati. Rodnost se je v letu 2008 pove~ala na 10 ‘ivorojenih 

na 1.000 prebivalcev. Matere v tej regiji so bile v povpre~ju najmlaj{e v dr‘avi: mlaj{ih od 25 let 

jih je bilo za petino, starej{ih od 34 let pa za dobro desetino. Stopnja umrljivosti se je v tem 

obdobju nekoliko zmanj{ala, {e vedno pa je bila med najvi{jimi v dr‘avi. Med najvi{jimi je bila tudi 

t. i. prezgodnja umrljivost (pri mo{kih in pri ‘enskah). Najpogostej{i vzrok za smrt so bile bolezni 

obto~il (48,6 %), manj pogost vzrok pa bolezni dihal in prebavil. Nadpovpre~no pogosti so bili 

tukaj tudi primeri smrti zaradi po{kodb. 

Very good traffic accessibility, fertile river valleys of Sava and Krka, the hilly areas of vineyards 

and the abundance of water are the characteristics of the second smallest region in Slovenia. 

The only nuclear power plant in the country and the thermal riviera at the âte‘ health resort 

are its main features. In 2007 the industry sector again created a slightly higher share of gross 

value added than services. Spodnjeposavska is a popular destination for domestic tourists since 

in 2008 they generated 62% of all overnight stays in the region. Hotels and similar tourist 

establishments were very well occupied both in the summer and winter seasons of 2008. However, 

they represented only a third of accommodation facilities in the region. Agriculture is also 

important here since it contributes around 5% of gross value added; in the business sector craft 

enterprises hold an important position. As regards the fertility rate it rose to 10 live births per 

1,000 population in 2008. According to the mean age of mother at birth, women here were the 

youngest. A fifth of them were younger than 25 years and around a tenth were older than 34 

years. The mortality rate in 2008 reduced a little, but was still among the highest in the country 

and so was premature mortality for both men and women. The most common causes of death 

were diseases of the circulatory system (48.6%), while less common were diseases of the respiratory 

and digestive systems. Frequency of deaths due to accidents also exceeded the average. 

Povr{ina, km 2 , 31. 12. 2008 885 

Area, km 2 , 31. 12. 2008 











[tevilo u~encev, 2008/2009 1) 5.636 



















for men 


for women 





46


Spodnjeposavska statistical region 









[tevilo leì{~, 2008 4.487 




























47

Statistična regija jugovzhodna Slovenija 



017 ^rnomelj 

157 Dolenjske Toplice 

048 Ko~evje 

165 Kostel 

066 Lo{ki Potok 

073 Metlika 

170 Mirna Pe~ 

199 Mokronog - Trebelno 

085 Novo mesto 

088 Osilnica 

104 Ribnica 

109 Semi~ 

179 Sodra‘ica 

203 Stra‘a 

119 [entjernej 

211 [entrupert 

121 [kocjan 

206 [marje{ke Toplice 

130 Trebnje 

193 @u‘emberk 

Ta regija na jugovzhodu Slovenije, po povr{ini najve~ja slovenska regija, povezuje v enoto {tiri 

pokrajine: de‘elo suhe robe, de‘elo ko~evskega medveda, de‘elo cvi~ka in de‘elo zelenega Jurija. 

Njen razvoj omogo~a v najve~ji meri industrija (avtomobilska, farmacevtska in druga lahka 

industrija); ta je leta 2007 ustvarila skoraj polovico bruto dodane vrednosti v tej regiji. Po vrednosti 

vlaganj na prebivalca so tukaj{nja podjetja, dru‘be in organizacije na tretjem mestu v Sloveniji, 

~eprav njihove bruto investicije v nova osnovna sredstva na prebivalca ne presegajo dr‘avnega 

povpre~ja. Pomembno vlogo ima tudi raziskovalno-razvojna dejavnost; v letu 2007 so izdatki 

zanjo zna{ali kar 2,8 % BDP te regije. Finan~na sredstva za to dejavnost so skoraj v celoti prispevale 

gospodarske dru‘be. Stopnja brezposelnosti v tej regiji je bila ni‘ja od slovenskega povpre~ja; 

manj ugodna pa je bila tu izobrazbena struktura brezposelnih (ve~ kot polovica teh oseb je namre~ 

imela najni‘jo stopnjo izobrazbe). Znatno ugodnej{i so prebivalstveni kazalniki. V letu 2008 se je 

regija po prirastu prebivalcev povzpela na tretje mesto v dr‘avi, k nadpovpre~ni rasti {tevila 

prebivalcev pa je prispevalo predvsem priseljevanje. Dele‘ mladih (0–14 let) je bil tu glede na 

preostale regije {e vedno najve~ji, vendar je bil ‘e manj{i od dele‘a oseb v starosti 65 let ali ve~ 

(15,6 %). Kljub temu je povpre~na starost prebivalcev jugovzhodne Slovenije najni‘ja v dr‘avi 

(leta 2008 je bila za ve~ kot 2 leti ni‘ja od povpre~ne starosti prebivalcev v obalno-kra{ki regiji). 

This region in the south-east of Slovenia is the largest region in the country and incorporates four 

distinct parts: the land of woodenware, of the brown bear, of light red wine Cvi~ek and of Zeleni 

Jurij (Green George). The development of this region is largely the result of industry (car industry, 

pharmaceutical industry and other light industry) as it created almost a half of gross value added 

in the region in 2007. Enterprises, companies and organisations are third in the country according 

to per capita gross investments in new fixed assets, although these investments do not exceed the 

national average per capita gross investments. The expenditure on research and development 

(R&D) amounting to 2.8% of the regional GDP in 2007 underlined the importance of R&D in the 

region. The main sources of financing were business enterprises. This region had lower registered 

unemployment rates than the national average. However, the structure of unemployed was less 

favourable since more than half of them had the lowest level of education. Population indicators 

are much more favourable. In 2008 the region was third regarding population increase which 

mainly increased due to immigration. The share of young people (aged 0-14) was still the highest 

in the country, although it was already lower than the share of people aged 65 and more (15.6%). 

Despite that, the mean age of population in Jugovzhodna Slovenija is the lowest; in 2008 it was 

almost 2 years lower than the mean age of population in Obalno-kraška. 

Povr{ina, km 2 , 31. 12. 2008 2.675 

Area, km 2 , 31. 12. 2008 











[tevilo u~encev, 2008/2009 1) 12.246 



















for men 


for women 





48


Jugovzhodna Slovenija statistical region 









[tevilo leì{~, 2008 3.028 




























49

Osrednjeslovenska statistična regija 



005 Borovnica 

008 Brezovica 

020 Dobrepolje 

021 Dobrova - Polhov Gradec 

022 Dol pri Ljubljani 

023 Dom‘ale 

032 Grosuplje 

162 Horjul 

037 Ig 

039 Ivan~na Gorica 

043 Kamnik 

164 Komenda 

060 Litija 

061 Ljubljana 

208 Log - Dragomer 

064 Logatec 

068 Lukovica 

071 Medvode 

072 Menge{ 

077 Morav~e 

123 [kofljica 

194 [martno pri Litiji 

186 Trzin 

134 Velike La{~e 

138 Vodice 

140 Vrhnika 

Po svoji legi je to sredi{~na, po gostoti prebivalcev najgosteje naseljena, po {tevilu prebivalcev 

najve~ja, po povr{ini pa druga najve~ja regija. Poleg ugodne lege sta njeni pomembni prednosti 

tudi dobra prometna povezanost, in to v vseh smereh, ter dejstvo, da se v tej regiji nahaja glavno 

mesto dr‘ave. Ta gospodarsko najbolj razvita regija je v letu 2007 ustvarila 24-krat ve~ji BDP kot 

zasavska regija ali dobro tretjino celotnega slovenskega BDP, od tega kar tri ~etrtine v storitvenih 

dejavnostih. O tem, da je regija z zaposlitvenega vidika pomembna tudi {ir{e, govori dejstvo, da 

je {tevilo delovno aktivnih prebivalcev, zaposlenih v tej regiji, precej ve~je od {tevila delovno 

aktivnih prebivalcev, ki v tej regiji bivajo. Pla~e zaposlenih v podjetjih so v tej regiji najvi{je (povpre~na 

slovenska neto pla~a je v letu 2008 zna{ala 900 EUR, povpre~na neto pla~a v tej regiji pa je bila za 

100 EUR vi{ja). Izobrazbeni potencial regije se ka‘e med drugim tudi v dele‘u oseb v starosti 25– 

64 let z vi{je- in visoko{olsko izobrazbo; v letu 2008 jih je bilo 30,9 % ali najve~ v primerjavi z 

drugimi regijami. Ta regija je pomembna tudi zaradi razvojno-raziskovalne dejavnosti tako glede 

obsega bruto doma~ih izdatkov, namenjenih za to dejavnost, kot tudi glede {tevila zaposlenih v 

tej dejavnosti. Število prebivalcev je v letu 2008 v tej regiji najbolj naraslo zaradi priseljevanja, 

deloma pa tudi zaradi naravnega prirasta (ta je bil tu med vsemi regijami najvi{ji). 

This is the central and the most densely populated region in Slovenia; it has the largest number 

of inhabitants and is the second largest in terms of territory. The essential advantages of the 

region are its central position, good traffic connections in all directions and the fact that the 

country’s capital is located in it. As economically the most developed region, in 2007 it created 

24 times more GDP than the Zasavska region or a third of the national GDP; as much as three 

quarters from service activities. That this region is important as regards employment is confirmed 

by the fact that the number of jobs in the region is larger than the number of persons in 

employment living in it. Earnings of persons employed in this region are the highest in the 

country: in 2008 the average net earnings in the country amounted EUR 900, while in this 

region they were EUR 100 higher. The education potential of the region is shown by the share of 

people with post secondary education aged 25-64; in this region it was the highest in the 

country in 2008 with 30.9%. The region is also important in the field of research and development 

(R&D) both with the highest gross domestic expenditure and the highest number of R&D 

personnel. The population increase in 2008 was the highest in this region, mainly due to increased 

immigration and the highest natural increase among regions. 

Povr{ina, km 2 , 31. 12. 2008 2.555 

Area, km 2 , 31. 12. 2008 









Naravni prirast, 2008 2.251 


[tevilo u~encev, 2008/2009 1) 42.151 



















for men 


for women 





50


Osrednjeslovenska statistical region 

Bruto investicije v nova osnovna sredstva 3) , 1 000 EUR, 2008 2.276.321 








[tevilo leì{~, 2008 7.711 




























51

Gorenjska statistična regija 



003 Bled 

004 Bohinj 

012 Cerklje na Gorenjskem 

027 Gorenja vas - Poljane 

207 Gorje 

041 Jesenice 

163 Jezersko 

052 Kranj 

053 Kranjska Gora 

082 Naklo 

095 Preddvor 

102 Radovljica 

117 [en~ur 

122 [kofja Loka 

131 Trì~ 

146 @elezniki 

147 @iri 

192 @irovnica 

Ta regija je skoraj v celoti alpska in deloma za{~itena kot narodni park. Njena zna~ilnost so visoke 

gore, med katerimi je najvi{ji Triglav, ki velja za simbol slovenstva. Razgiban relief in podnebje sta 

dobra osnova za turisti~no dejavnost. Gorenjska regija je v letu 2008 ustvarila 17 % vseh turisti~nih 

preno~itev v dr‘avi; ve~inoma so bile to preno~itve gostov iz tujine (okoli 80 %). Po {tevilu le‘i{~ na 

1.000 prebivalcev je bila druga med vsemi regijami, ~eprav jih je imela ve~ kot pol manj od vodilne 

obalno-kra{ke regije. Kmetijska dejavnost v tej regiji gospodarsko sicer ni najpomembnej{a, kljub 

temu pa tukaj{nja kmetijska gospodarstva sodijo med ve~ja v dr‘avi, tako po povpre~ni povr{ini 

kmetijskih zemlji{~ v uporabi kot tudi po {tevilu glav velike ‘ivine na kmetijsko gospodarstvo. Gonilna 

sila te regije so predelovalne dejavnosti (v letu 2007 so ustvarile tretjino bruto dodane vrednosti v 

tej regiji). Prebivalstveni kazalniki so ugodni. Z vidika naravnega prirasta se je gorenjska regija v letu 

2008 uvrstila med tri regije, v katerih je bila rodnost vi{ja od dr‘avnega povpre~ja, ter med {tiri, v 

katerih je bila stopnja umrljivosti ni‘ja od dr‘avnega povpre~ja. Dele‘ mladega prebivalstva je bil 

med najvi{jimi v dr‘avi (15 %), a je ‘e zaostajal za dele‘em starej{ega prebivalstva (16,4 %). Tukaj{nje 

osnovne {ole spadajo po {tevilu u~encev med ve~je v dr‘avi; eno osnovno {olo je v letu 2008 obiskovalo 

povpre~no okoli 240 otrok. Študentov na 1.000 prebivalcev je bilo tu 12 ve~ kot na primer v pomurski 

regiji, tj. regiji z najmanj{im {tevilom {tudentov na 1.000 prebivalcev v dr‘avi. 

The region of high mountains, including the symbol of Slovenia, Triglav, is almost entirely Alpine. 

A large part of this region is protected as a national park. The relief and climate are good bases for 

tourism. In 2008, Gorenjska recorded almost 17% of tourist overnights in Slovenia, of which 

almost 80% by foreign tourists. As regards the number of beds per 1,000 population, Gorenjska 

ranked second in Slovenia even though it still had more than a half less beds than the Obalnokraška 

region. Although agriculture in this region is not among the most important activities, 

agricultural holdings are among the largest in the country both in terms of average utilised agricultural 

area and in terms of the number of livestock units. That manufacturing activities are the 

driving force of the region is shown by the fact that a third of gross value added was created by 

these activities in 2007. Population indicators indicate a favourable situation. As regards the natural 

increase, in 2008 Gorenjska ranked among the first three regions with the highest fertility and 

among the four regions with the lowest mortality. The share of young people was among the 

highest in the country (15%), although already lower than the share of old people (16.4%). Elementary 

schools in the region were in 2008 among the biggest in the country – on average elementary 

schools were attended by 240 pupils. As regards students per 1,000 population, Gorenjska had 

12 students more than Pomurska, which had the lowest number of students in the country. 

Povr{ina, km 2 , 31. 12. 2008 2.137 

Area, km 2 , 31. 12. 2008 











[tevilo u~encev, 2008/2009 1) 17.266 



















for men 


for women 





52


Gorenjska statistical region 









[tevilo leì{~, 2008 17.757 




























53

Notranjsko-kraška statistična regija 



150 Bloke 

013 Cerknica 

038 Ilirska Bistrica 

065 Lo{ka dolina 

091 Pivka 

094 Postojna 

Podzemni kra{ki svet s svetovno znano Postojnsko jamo 

ter presihajo~e Cerkni{ko jezero sodita med glavne 

znamenitosti te regije. Po povr{ini je to ena na{ih manj{ih 

regij, po gostoti prebivalstva pa najredkeje naseljena regija v dr‘avi (ima na primer {estkrat manj 

prebivalcev na km 2 kot najgosteje naseljena osrednjeslovenska regija). Razmeroma visoka stopnja 

rasti {tevila prebivalcev je posledica predvsem priseljevanja. V letu 2008 se je ve~ina novih 

prebivalcev priselila iz tujine. Med prebivalci regije je bilo tujih dr‘avljanov za dobre 4 %. Regija 

sodi med gospodarsko {ibkej{e v dr‘avi (k slovenskemu BDP je leta 2007 prispevala le 1,9 %). Med 

podjetji so tu v veliki meri zastopana obrtna podjetja; teh je bilo v letu 2008 skoraj 40 %, to je 

precej ve~ kot jih je bilo na primer v osrednjeslovenski, tj. v regiji z najmanj{im dele‘em obrtnih 

podjetij (29 %). Po {tevilu zaposlenih (povpre~no 5 na podjetje) so tukaj{nja podjetja spadala med 

najmanj{a v dr‘avi. êprav je stopnja delovne aktivnosti v tej regiji najvi{ja v dr‘avi (v letu 2008 je 

bila 65,8-odstotna), se veliko njenih prebivalcev vozi na delo v sosednje regije. Po {tevilu osebnih 

avtomobilov na 1.000 prebivalcev sodijo prebivalci notranjsko-kra{ke regije med najbolj »mobilne« 

v dr‘avi. Vendar pa je gostota cestnega omre‘ja v tej regiji kar trikrat manj{a kot v podravski 

regiji. V letu 2007 je kvadratni kilometer povr{ine notranjsko-kra{ke regije pokrivalo manj kot 1 

kilometer javnih poti. 

The underground Karst world with the world famous Postojna Cave and the intermittent Cerknica 

Lake is the most important feature of this region. As regards the area, this is one of the smallest 

regions in Slovenia; and it is the least densely populated, having 6 times lower population 

density than the Osrednjeslovenska region. A high population growth rate is mainly a result of 

immigration. In 2008 most of new inhabitants immigrated from abroad. Foreigners contributed 

about 4% to the region’s population. The Notranjsko-kraška region is among economically less 

developed in the country as in 2007 it contributed only 1.9% of Slovenia’s GDP. Craft enterprises 

presented almost 40% of all enterprises in 2008, which was much more than in Osrednjeslovenska, 

which had the lowest share of craft enterprises (29%). With only 5 persons in paid employment 

on average, enterprises in this region were among the smallest in the country. Even though the 

employment rate was in 2008 with 65.8% the highest in the country, a large number of people 

from Notranjsko-kraška worked in the neighbouring regions. Since the number of passenger 

cars per 1,000 population is very high compared to other regions, people in the region are 

among the most mobile in the country. On the other hand, Notranjsko-kraška has three times 

lower road network density than the Podravska region. In 2007, the area of one square-kilometre 

in Notranjsko-kraška was covered by less than 1 km of public roads. 

Povr{ina, km 2 , 31. 12. 2008 1.456 

Area, km 2 , 31. 12. 2008 











[tevilo u~encev, 2008/2009 1) 4.054 



















for men 


for women 





54


Notranjsko-kraška statistical region 









[tevilo leì{~, 2008 1.736 




























55

Goriška statistična regija 



001 Ajdov{~ina 

006 Bovec 

007 Brda 

014 Cerkno 

036 Idrija 

044 Kanal 

046 Kobarid 

075 Miren - Kostanjevica 

084 Nova Gorica 

201 Ren~e - Vogrsko 

183 [empeter - Vrtojba 

128 Tolmin 

136 Vipava 

Gori{ka regija le‘i na zahodu dr‘ave, ob italijanski meji. Julijske Alpe, reka So~a in rodovitna Vipavska 

dolina so najbolj prepoznavne naravnogeografske zna~ilnosti regije. êprav je ta regija ustvarila leta 

2007 le slabih 6 % slovenskega BDP, je bila po ustvarjenem BDP na prebivalca na tretjem mestu v 

dr‘avi. V letu 2008 je bilo brez zaposlitve le 4,3 % tukaj{njih aktivnih prebivalcev, dele‘ delovno 

aktivnih med starej{imi prebivalci (55–64 let) pa je bil tukaj nadpovpre~no visok. êtudi so bile pla~e 

zaposlenih v podjetjih na tretjem mestu v dr‘avi, so bile ni‘je od slovenskega povpre~ja. Leta 2008 

je bilo med tukaj{njimi zaposlenimi zabele‘enih najve~ primerov bolni{kih izostankov na 100 

zaposlenih, in sicer 112. Bolni{ki izostanki pa so bili tu v povpre~ju najbolj kratkotrajni, tako da je bil 

dele‘ izgubljenih koledarskih dni na zaposlenega tu najni‘ji (3,6 %). V tej regiji je bilo najve~ 

upravi~encev do dela s kraj{im delovnim ~asom zaradi star{evstva, hkrati pa najmanj prejemnikov 

denarne socialne pomo~i. Ker prebivalci gori{ke regije do~akajo v povpre~ju najvi{jo starost med 

Slovenci, je tudi dele‘ prebivalcev v starosti 65 let in ve~ tukaj najve~ji v dr‘avi (leta 2008 je zna{al ‘e 

18,4 %); v letu 2008 jih je bilo v tej starostni skupini kar za 36 % ve~ kot v starostni skupini 0–14 let. 

To se je odra‘alo v enem najvi{jih indeksov staranja v Sloveniji in hkrati v najve~jem {tevilu starostno 

odvisnih prebivalcev glede na druge regije (47 na 100 delovno sposobnih oseb). 

This region lies at the far west of Slovenia along the border with Italy. The Julian Alps, the So~a 

River and the fertile Vipava valley are the most prominent natural features of this region. Although 

it contributed less than 6% to total national GDP in 2007, in terms of GDP per capita it ranked 

third in the country. In 2008 the region had the lowest unemployment rate; only 4.3% of the 

labour force were unemployed. The employment ratio of older persons (aged 55-64) was above 

the average in Slovenia. Although earnings of persons employed by enterprises were third in the 

country in 2008, they were under the national average. In the same year the highest number of 

sick leave cases was registered (112 per 100 persons in employment); on average they were the 

shortest and presented the lowest share of the annual sick leave per employee (3.6%). This region 

had the largest number of people working part-time due to parenthood but also the lowest 

number of people receiving financial social assistance. As life expectancy is the highest in Slovenia, 

the share of people aged 65 or more is also the highest. In 2008 the share of old people in Goriška 

was already 18.4%. Furthermore, in Goriška the age group 65 or more exceeded the number of 

population aged 0-14 by 36%, which reflected in almost the highest ageing index in Slovenia and 

contributed to the highest number of age dependant persons among regions - 47 per 100 working-age 

persons. 

Povr{ina, km 2 , 31. 12. 2008 2.325 

Area, km 2 , 31. 12. 2008 











[tevilo u~encev, 2008/2009 1) 9.303 



















for men 


for women 





56

Mirror of the Region 

Goriška statistical region 









[tevilo leì{~, 2008 6.294 




























57

Obalno-kraška statistična regija 



019 Diva~a 

035 Hrpelje - Kozina 

040 Izola/Isola 

049 Komen 

050 Koper/Capodistria 

090 Piran/Pirano 

111 Seàna 

Obmorska regija s submediteranskim podnebjem je edina regija z izhodom na morje. Naravne 

danosti ji omogo~ajo razvoj turizma, prometa in gojenje posebnih kultur v kmetijstvu. Okoli tri 

~etrtine bruto dodane vrednosti v regiji ustvarijo storitvene dejavnosti. Leta 2007 so skoraj petino 

bruto dodane vrednosti v regiji ustvarile dejavnosti prometne panoge; med temi so prispevale 

najve~ji del pristani{ka dejavnost in z njo povezane dejavnosti Luke Koper. Tudi dele‘, ki ga k 

celotni bruto dodani vrednosti v regiji prispevata gostinstvo ter obmorski in zdravili{ki turizem, je 

v primerjavi z dele‘em, ki ga te dejavnosti ustvarijo v drugih regijah, tukaj najve~ji. Obalno-kra{ka 

regija je leta 2008 ustvarila ~etrtino vseh turisti~nih preno~itev v dr‘avi (skoraj polovico teh 

preno~itev so prispevali slovenski turisti; med tujimi turisti so prevladovali Italijani, Avstrijci in 

Nemci). Kmetijska gospodarstva v tej regiji spadajo po povpre~ni povr{ini kmetijskih zemlji{~ v 

uporabi in tudi po povpre~nem {tevilu glav velike ‘ivine na kmetijsko gospodarstvo med manj{a 

v dr‘avi. Okoli 40 % tukaj{njih kmetijskih gospodarstev se je v letu 2007 ukvarjalo z gojenjem 

trajnih nasadov, najpomembnej{o kmetijsko panogo v regiji. Vloga kmetijstva se po podatkih o 

rabi kmetijskih povr{in v regiji pove~uje, saj se je njihov obseg v obdobju 2003–2007 pove~al za 

skoraj 50 %. Tudi gradbena dejavnost je v regiji {e vedno intenzivna (v letu 2008 je bilo na 1.000 

prebivalcev dokon~anih ve~ kot 7 stanovanj, ve~inoma novogradenj). 

The coastal region with the submediterranean climate is the only one with an exit to the sea. 

Natural features enable the development of tourism, transport and special agricultural crops. 

Around three quarters of gross value added are created by services. In 2007 almost a fifth of 

gross value added was created by transport, activities in the Port of Koper representing the 

highest share. The shares of hotels and restaurants and of coastal and spa tourism in the total 

gross value added are higher than in other regions. The Obalno-kraška region recorded a quarter 

of all tourist overnights in the country in 2008; almost a half by domestic tourists. As regards 

foreign tourists, Italians, Austrians and Germans predominate. Agricultural holdings in this region 

were among the smallest in Slovenia both in terms of utilised agricultural area and in terms 

of the number of livestock units. Almost a half of agricultural holdings grow permanent crops, 

which are the most important ones within utilised agricultural area compared to other regions 

in Slovenia. According to the changes in the use of agricultural area from 2003 to 2007 the role 

of agriculture is improving since the agricultural area increased by almost 50%. In 2008 the 

most intensive construction of dwellings took place in this region with more than 7 dwellings 

per 1,000 population, mainly new constructions. 

Povr{ina, km 2 , 31. 12. 2008 1.044 

Area, km 2 , 31. 12. 2008 











[tevilo u~encev, 2008/2009 1) 7.223 



















for men 


for women 





58


Obalno-kraška statistical region 









[tevilo leì{~, 2008 21.666 




























59

Kohezijska regija Vzhodna Slovenija 


[ifra, ime statisti~ne regije / Code & name of statistical region 

01 Pomurska 

02 Podravska 

03 Koroška 

04 Savinjska 

05 Zasavska 

06 Spodnjeposavska 

07 Jugovzhodna Slovenija 

10 Notranjsko-kraška 

Vzhodna Slovenija obsega okrog 12.000 km 2 . Njena lega 

na sti~i{~u Alp, Panonske ni‘ine ter Dinarskega gorovja se 

odra‘a v veliki pokrajinski raznolikosti regije; severozahodni 

alpski del se proti vzhodu ni‘a v vinorodna gri~evja na robu Panonske ni‘ine, proti jugu pa v 

kra{ko Dinarsko gorstvo. Zaradi redko poseljenih obmejnih obmo~ij in ve~jih gozdnatih predelov 

je gostota poseljenosti tukaj ni‘ja od povpre~ne v dr‘avi. V gospodarskem pogledu velja ta regija 

za manj razvito. Zaznamuje jo kmetijska dejavnost, saj se tukaj nahaja ve~ kot 70 % kmetijskih 

gospodarstev in ve~ji del kmetijskih zemlji{~. Kljub temu pa kmetijstvo malo prispeva k bruto 

dodani vrednosti (BDV). Veliko ve~ prispeva industrijska dejavnost (okrog 40 %), in sicer zdru‘uje 

tradicionalne in moderne panoge (rudarstvo, tekstilna, avtomobilska, farmacevtska ter 

elektrotehni~na dejavnost). Zaposleni v tej regiji ustvarijo ni‘ji bruto doma~i proizvod in imajo 

ni‘je pla~e kot zaposleni v Zahodni Sloveniji, dele‘ brezposelnih med aktivnimi prebivalci pa je v 

tej regiji ve~ji. Ta regija ima pomembno vlogo pri energetski oskrbi dr‘ave, saj se na njenem 

ozemlju poleg edine jedrske elektrarne nahaja ve~ina energetske infrastrukture. K njeni 

prepoznavnosti prispevajo tudi bogata naravna dedi{~ina kra{kega podzemlja, termalni izviri, 

tradicionalni pustni obi~aji z znanim pustnim likom kurentom ter najstarej{i doma~i obrti – 

suhorobarstvo in lon~arstvo. 

Vzhodna Slovenija covers around 12,000 km 2 . Located at the meeting point of the Alps, the 

Pannonian Basin and the Dinaric Mountains it reveals diverse landscapes as its north-west Alpine 

ridge descends into the wine-growing hills at the edge of the Pannonian Plain in the east 

and lowers into the karstified Dinaric Mountains towards the south. The population density is 

due to sparsely populated border areas and some large uninhabited areas covered with forests 

below the national average. In terms of economy, the region presents a less developed part of 

Slovenia. More than 70% of Slovene farms located within it and a high share of arable land 

show the importance of agriculture, although a low share of the gross value added (GVA) is 

derived from it. The industrial sector comprises traditional and modern industrial branches (mining, 

textile, car, pharmaceutical, electronics and electrical appliances), contributing around 40% 

to the GVA. Gross domestic product and earnings of persons employed are in this region lower 

than in Zahodna Slovenija, while the unemployment rate is higher. With most of the power 

plant infrastructure, including the only nuclear power plant in Slovenia, the region is the country’s 

energy supplier. The region is not known only for its natural heritage such as the underground 

Karst world and thermal springs, but also for its traditional Shrovetide festivities with Kurent as 

the most famous figure and traditional handcrafts as woodenware and pottery. 

Povr{ina, km 2 , 31. 12. 2008 12.212 

Area, km 2 , 31. 12. 2008 

[tevilo prebivalcev, 31. 12. 2008 1.081.307 




Prebivalci, stari 0–14 let, %, 31. 12. 2008 13,8 

Population aged 0–14, %, 31. 12. 2008 

Prebivalci, stari 65 let ali ve~, %, 31. 12. 2008 16,4 

Population aged 65 or over, %, 31. 12. 2008 

Indeks staranja, 2008 119,3 


Povpre~na starost prebivalcev, 31. 12. 2008 41,4 

Mean age of population, 31. 12. 2008 





Naravni prirast na 1.000 prebivalcev, 2008 0,4 

Natural increase per 1,000 population, 2008 

Skupni prirast na 1.000 prebivalcev, 2008 3,9 

Total increase per 1,000 population, 2008 

Letna stopnja rasti, ‰, 2008 5,5 

Annual population growth rate, ‰, 2008 

[tevilo u~encev, 2008/09 1) 85.944 






Prebivalci, stari med 25–64 let, z najve~ osnovno{olsko izobrazbo, %, 2008 20,4 

Population aged 25–64 with elementary education or less, %, 2008 

Prebivalci, stari med 25–64 let, s srednje{olsko izobrazbo, %, 2008 61,2 

Population aged 25–64 with upper secondary education, %, 2008 

Prebivalci, stari med 25–64 let, z vi{jo ali visoko izobrazbo, %, 2008 18,4 

Population aged 25–64 with tertiary education, %, 2008 





60


Cohesion region Vzhodna Slovenija 





Stopnja delovne aktivnosti, %, 2008 60,7 

Employment population ratio, %, 2008 

Stopnja registrirane brezposelnosti, %, 2008 8,3 

Registered unemployment rate, %, 2008 

Povpre~na mese~na bruto pla~a na zaposleno osebo, EUR, 2008 1.264,91 

Average monthly gross earnings per person, EUR, 2008 

Povpre~na mese~na neto pla~a na zaposleno osebo, EUR, 2008 832,83 

Average monthly net earnings per person, EUR, 2008 





[tevilo podjetij na 1 000 oseb, ki delajo v teh podjetjih, 2008 173,4 

Number of enterprises per 1 000 persons employed by these enterprises, 2008 

BDP, fiksni te~aj, mio. EUR, 2007 15.311 

GDP, fixed rate, mio EUR, 2007 

BDP na prebivalca, indeks, SI=100, 2007 82,4 

GDP per capita, index, SI=100, 2007 

BDP na zaposlenega, indeks, SI=100, 2007 89,6 

GDP per employee, index, SI=100, 2007 

BDV v kmetijskih dejavnostih, %, 2007 3,9 

GVA in agriculture, %, 2007 

BDV v industriji, %, 2007 42,6 

GVA in industry, %, 2007 

BDV v storitvenih dejavnostih, %, 2007 53,8 

GVA in services, %, 2007 





Povpre~na povr{ina kmetijskih zemlji{~ v uporabi na kmetijsko gospodarstvo, ha, 2007 6,3 

Average utilised agricultural area per agricultural holding, ha, 2007 






Number of dwellings, Dwelling stock, 31. 12. 2008 

[tevilo dokon~anih stanovanj na 1.000 prebivalcev, 2008 4,7 

Number of dwellings completed per 1,000 population, 2008 

Bruto doma~i izdatki za RRD (% glede na Slovenijo), 2007 28,5 

Gross domestic expenditure in R&D (% of total in Slovenia), 2007 

Bruto doma~i izdatki za RRD (% od regionalnega BDP), 2007 0,9 

Gross domestic expenditure in R&D (% of regional GDP), 2007 



Koli~ina zbranih komunalnih odpadkov na prebivalca, kg, 2008 396 

Municipal waste collected per capita, kg, 2008 

Teko~i izdatki za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2007 207.184 

Current expenditure for environmental protection, 1,000 EUR, 2007 

Investicije za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2007 154.267 

Gross fixed capital formation for environmental protection, 1,000 EUR, 2007 


61

Kohezijska regija Zahodna Slovenija 


[ifra, ime statisti~ne regije / Code & name of statistical region 

08 Osrednjeslovenska 

09 Gorenjska 

11 Goriška 

12 Obalno-kraška 

Zahodna Slovenija obsega okrog 8.000 km 2 . Sega 

izpod Alp in se razteza ~ez kra{ko, deloma gozdnato 

Dinarsko gorstvo vse do skrajnega severnega dela 

Mediterana. V Alpah, ki se iz severa in severozahoda 

zaklju~ijo v Sloveniji, se razprostira edini slovenski nacionalni park, tj. Triglavski narodni park. 

Jugozahodni rob regije sega do 47 km dolge obale Jadranskega morja. Prebivalstvo regije je 

zgo{~eno okoli glavnega mesta Ljubljane in drugih urbanih centrov, prav tako ob obali. Oddaljeni 

hriboviti in gorati predeli so ve~inoma neposeljeni. Število prebivalcev se v Zahodni Sloveniji 

pove~uje hitreje kot v Vzhodni Sloveniji, deloma zaradi naravnega prirasta, {e bolj pa zaradi 

priseljevanja. Zahodna Slovenija zajema gospodarsko najbolj razvita obmo~ja v dr‘avi. Storitve 

prispevajo okrog 70 % bruto dodane vrednosti. Infrastrukturno omre‘je ima tu dve veliki prometni 

sredi{~i – Luko Koper in mednarodno Letali{~e Jo‘eta Pu~nika Ljubljana. V tem delu dr‘ave se 

nahaja ve~ina dr‘avnih institucij, poleg tega pa tu poteka tudi velik del pomembnih poslovnih 

in inovacijskih dejavnosti in intenzivna raziskovalna dejavnost. Svetovno znane turisti~ne 

znamenitosti privabljajo v ta del Slovenije {tevilne turiste. Regija slovi tudi po o~arljivih kra{kih 

vasicah z odli~no kulinari~no in vinsko ponudbo, po tradicionalnem ~ipkarstvu in kova{tvu ter 

po mnogih prilo‘nostih za razli~ne {portne aktivnosti. 

Zahodna Slovenija covers around 8,000 km 2 and is located between the Alps and the Mediterranean, 

passing the karstified, partly wooded Dinaric Mountains. In the Alps, stretching with 

their ridges into Slovenia from the north and north-west extends the only Slovene national 

park – the Triglav National Park. The south-west edge of the region reaches a short coastline 

of the Adriatic Sea in length of only 47 km. Population in the region is mainly concentrated 

around the capital Ljubljana and other urban centres, also at the coast. Remote hilly and 

mountainous areas are mainly uninhabited. The number of population in Zahodna Slovenija is 

increasing faster than in Vzhodna Slovenija due to natural increase and even more because of 

immigration. Zahodna Slovenija includes the country’s most economically developed areas. 

Services have with around 70% the largest share in the gross value added. The regional transportation 

network has two important centres - the Port of Koper and the largest Slovenian 

international airport Ljubljana Jo‘e Pu~nik Airport. Besides the concentration of government 

institutions, central business activities and innovations, the region is also characterised by 

intensive research activities. Some popular mountain and coastal tourist resorts attract a high 

number of tourists. The region is famed for its charming villages with specific culinary and 

wine offers, tradition of lace-making and blacksmithing, and many opportunities for all kinds 

of sporting activities. 

Povr{ina, km 2 , 31. 12. 2008 8.061 

Area, km 2 , 31. 12. 2008 





Prebivalci, stari 0–14 let, %, 31. 12. 2008 14,2 

Population aged 0–14, %, 31. 12. 2008 

Prebivalci, stari 65 let ali ve~, %, 31. 12. 2008 16,4 

Population aged 65 or over, %, 31. 12. 2008 

Indeks staranja, 2008 115,7 


Povpre~na starost prebivalcev, 31. 12. 2008 41,1 

Mean age of population, 31. 12. 2008 





Naravni prirast na 1.000 prebivalcev, 2008 3,3 

Natural increase per 1,000 population, 2008 

Skupni prirast na 1.000 prebivalcev, 2008 18,9 

Total increase per 1,000 population, 2008 

Letna stopnja rasti, ‰, 2008 17,3 

Annual population growth rate, ‰, 2008 

[tevilo u~encev, 2008/09 1) 75.943 






Prebivalci, stari med 25–64 let, z najve~ osnovno{olsko izobrazbo, %, 2008 15,1 

Population aged 25–64 with elementary education or less, %, 2008 

Prebivalci, stari med 25–64 let, s srednje{olsko izobrazbo, %, 2008 57,2 

Population aged 25–64 with upper secondary education, %, 2008 

Prebivalci, stari med 25–64 let, z vi{jo ali visoko izobrazbo, %, 2008 27,6 

Population aged 25–64 with tertiary education, %, 2008 





62


Cohesion region Zahodna Slovenija 





Stopnja delovne aktivnosti, %, 2008 63,4 

Employment population ratio, %, 2008 

Stopnja registrirane brezposelnosti, %, 2008 4,8 

Registered unemployment rate, %, 2008 

Povpre~na mese~na bruto pla~a na zaposleno osebo, EUR, 2008 1.500,39 

Average monthly gross earnings per person, EUR, 2008 

Povpre~na mese~na neto pla~a na zaposleno osebo, EUR, 2008 957,47 

Average monthly net earnings per person, EUR, 2008 





[tevilo podjetij na 1 000 oseb, ki delajo v teh podjetjih, 2008 172,8 

Number of enterprises per 1 000 persons employed by these enterprises, 2008 

BDP, fiksni te~aj, mio. EUR, 2007 19.257 

GDP, fixed rate, mio EUR, 2007 

BDP na prebivalca, indeks, SI=100, 2007 120,4 

GDP per capita, index, SI=100, 2007 

BDP na zaposlenega, indeks, SI=100, 2007 110,2 

GDP per employee, index, SI=100, 2007 

BDV v kmetijskih dejavnostih, %, 2007 1,4 

GVA in agriculture, %, 2007 

BDV v industriji, %, 2007 28,3 

GVA in industry, %, 2007 

BDV v storitvenih dejavnostih, %, 2007 70,2 

GVA in services, %, 2007 





Povpre~na povr{ina kmetijskih zemlji{~ v uporabi na kmetijsko gospodarstvo, ha, 2007 6,9 

Average utilised agricultural area per agricultural holding, ha, 2007 






Number of dwellings, Dwelling stock, 31. 12. 2008 

[tevilo dokon~anih stanovanj na 1 000 prebivalcev, 2008 5,7 

Number of dwellings completed per 1,000 population, 2008 

Bruto doma~i izdatki za RRD (% glede na Slovenijo), 2007 71,5 

Gross domestic expenditure in R&D (% of total in Slovenia), 2007 

Bruto doma~i izdatki za RRD (% od regionalnega BDP), 2007 1,9 

Gross domestic expenditure in R&D (% of regional GDP), 2007 



Koli~ina zbranih komunalnih odpadkov na prebivalca, kg, 2008 445 

Municipal waste collected per capita, kg, 2008 

Teko~i izdatki za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2007 139.412 

Current expenditure for environmental protection, 1,000 EUR, 2007 

Investicije za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2007 116.564 

Gross fixed capital formation for environmental protection, 1,000 EUR, 2007 


63

DEFINICIJE IN POJASNILA 




Za podatke od leta 2008 dalje velja spremenjena statisti~na definicija prebivalstva, ki 

temelji na konceptu obi~ajnega prebivališ~a; v Sloveniji je to lahko stalno ali za~asno 

prebivališ~e. Klju~no merilo za uvrstitev osebe med prebivalstvo Slovenije je dolìna 

prebivanja v Sloveniji. Prebivalci Republike Slovenije so po spremenjeni statisti~ni definiciji 

osebe (ne glede na dràvljanstvo) s prijavljenim prebivališ~em v Sloveniji, ki v Sloveniji 

prebivajo ali imajo namen prebivati eno leto ali ve~ in niso za~asno odsotne iz Republike 

Slovenije eno leto ali ve~. 

Po predhodni definiciji smo za prebivalca Slovenije šteli vsakogar, ki je v Sloveniji prijavil 

stalno in/ali za~asno prebivališ~e. Nismo pa upoštevali tistih dràvljanov Republike 

Slovenije s prijavljenim stalnim prebivališ~em v Sloveniji, ki so prijavili, da bodo za~asno 

odsotni iz Republike Slovenije za tri mesece ali ve~. Dolìna prebivanja v Sloveniji ni bila 

pomembna. 

Posledic spremembe statisti~ne definicije prebivalstva je ve~. Osnovna sprememba se 

odraà v številu prebivalcev Slovenije: marca 2008 je imela Slovenija po stari definiciji 

pribli`no 12.000 prebivalcev ve~ kot po novi, konec septembra 2008 pa 26.000. Ta razlika 

je posledica nevklju~itve tistih oseb med prebivalstvo, ki so v Sloveniji prijavile prebivališ~e 

za ~as, krajši od enega leta; to so bili ve~inoma tujci. Bistvena sprememba je vidna tudi 

v prostorski prerazporeditvi prebivalstva po ob~inah. Po novi definiciji namre~ štejemo 

osebe na naslovu za~asnega prebivališ~a, ~e imajo poleg stalnega prijavljeno tudi za~asno 

prebivališ~e za ~as enega leta ali ve~. Po stari definiciji smo te osebe šteli na naslovu 

stalnega prebivališ~a. Posledica prerazporeditve prebivalstva je tudi spremenjena starostna 

sestava prebivalstva po posameznih ob~inah in naseljih. 

Od leta 2008 pomeni notranja selitev spremembo naselja prebivališ~a prebivalca 

Slovenije na obmo~ju Slovenije. Podatki o notranjih selitvah so pripravljeni skladno z novo 

definicijo prebivalstva Slovenije. Za leto 2008 so med podatke o notranjih selitvah prvi~ 

vklju~ene tudi selitve tujih dràvljanov v Sloveniji. 

Koeficient starostne odvisnosti je razmerje med številom prebivalcev, mlajših od 15 let 

in starejših od 64 let, glede na število prebivalcev, starih 15–64 let, pomnoèno s 100. 

Celotna stopnja rodnosti je povpre~no število ìvorojenih otrok na eno ènsko v rodni 

dobi (15–49 let) v koledarskem letu. 

Prezgodnja umrljivost predstavlja dele` oseb, ki so bile ob smrti stare manj kot 65 let. 

Indeks staranja je razmerje med starim (stari 65 let ali ve~) in mladim prebivalstvom (stari 

od 0 do 14 let) pomnoèno s 100. 

Indeks delovne migracije je razmerje med številom delovno aktivnih prebivalcev (brez 

kmetov) v dolo~eni teritorialni enoti delovnega mesta in številom delovno aktivnih 

prebivalcev (brez kmetov) v teritorialni enoti prebivališ~a pomnoèno s 100. 

Data on population from 2008 on are based on the changed statistical definition of 

population. The basis of the concept is the so-called usual residence, which in the case of 

Slovenia includes permanent or temporary residence. The key criterion for determining 

usual residence is taking into account the residence period: population are people who 

have lived in Slovenia for a year or more and people who intend to live in Slovenia for a 

year or more and are not temporarily absent from Slovenia for a year or more. 

According to the previous definition every person who registered permanent and/or 

temporary residence in Slovenia was counted among population. We excluded citizens of 

the Republic of Slovenia with registered permanent residence in Slovenia who had registered 

temporary absence from Slovenia for three months or more. The length of a person’s 

stay in Slovenia was not important. 

The change of statistical definition of population carries several consequences. The 

basic change can be seen in the number of population itself; in March 2008 the population 

of Slovenia was about 12,000 more by the old definition than by the new one and at 

the end of September 2008 26,000. This difference is the result of non-inclusion of persons 

who had registered residence in Slovenia for less than a year; these were mostly 

foreigners. An important change can also be seen in the territorial redistribution of the 

population among municipalities. Persons with registered permanent as well as temporary 

residence for a year or more are in accordance with the new definition counted 

among the population at temporary residence. Such persons were counted at the address 

of their permanent residence by the old definition. The redistribution of the population 

can result in a changed age structure in some municipalities and settlements. 

From 2008 on an internal migration is a change of settlement of residence of a Slovenian 

resident carried out on the territory of Slovenia. Data on internal migration are prepared 

in accordance with the new definition of population of Slovenia. For 2008 data on internal 

migration include for the first time also migration of foreign citizens in Slovenia. 

Age dependency ratio is the ratio of the number of population younger than 15 and 

older than 64 years to the number of population aged 15-64, multiplied by 100. 

Total fertility rate is the average number of live born children per one woman in reproductive 

age (15-49 years) in the calendar year. 

Premature mortality is a share of population under 65 years of age at death. 

Ageing index is the ratio between the old population (aged 65 years or more) and the 

young population (aged 0-14 years), multiplied by 100. 

Labour migration index is the ratio between the number of persons in employment 

(excluding farmers) in a certain territorial unit by workplace and the number of persons 

in employment (excluding farmers) in the territorial unit by residence multiplied by 100. 

64





Indeks delovne migracije je kazalnik, ki za dolo~eno teritorialno enoto povezuje število 

delovnih mest s številom zaposlenih prebivalcev, ki tam prebivajo. Meri samo delovne 

migracije med posameznimi teritorialnimi enotami, ne upošteva pa vseh notranjih delovnih 

migracij v okviru opazovane teritorialne enote. Indeks ne pove, kako pogosta je migracija 

na delovno mesto (dnevna, tedenska ali manj pogosta), ampak samo to, da zaposlena 

oseba migrira, odhaja na delovno mesto v drugo teritorialno enoto, torej v tisto, v kateri 

nima prijavljenega prebivališ~a. 

Izredna izpla~ila vklju~ujejo 13. pla~o, boì~nice in druga izpla~ila, ki ne predstavljajo 

redne pla~e. 

Denarna socialna pomo~ je denarna pomo~ (v izjemnih primerih se lahko deloma ali v 

celoti izpla~a v naravi v obliki bonov, naro~ilnice, pla~ila ra~unov itd.), dodeljena 

upravi~encem, ki si ne morejo sami zagotoviti preìvetja z delom, s pravicami iz dela ali 

zavarovanja, z dohodki iz premoènja ali iz drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki 

po drugih predpisih ali s pomo~jo tistih, ki so jih dol`ni preìvljati, ali na drug na~in. 

Hospitalizacija je zdravstvena oskrba osebe v eni bolnišnici, ki praviloma traja ve~ kot 24 

ur oziroma vsaj eno no~. Sestavlja jo ena ali pa ve~ zaporednih bolnišni~nih epizod v eni 

bolnišnici. Bolnišni~na epizoda je zdravstvena oskrba osebe v okviru ene zdravstvene slu`be 

izvajalca na eni lokaciji. Hospitalizacijo dobimo, ~e zdruìmo vse epizode pri osebi, ki se je 

zdravila v neki bolnišnici. 

Bolniški stale` za polni delovni ~as izraà odstotek izgubljenih koledarskih dni na enega 

zaposlenega delavca. Med izgubljene koledarske dni se štejejo vsi dnevi odsotnosti z dela 

za eno zaklju~eno diagnozo v opazovanem obdobju. 

Število dni za~asne odsotnosti na zaposlenega je število izgubljenih koledarskih dni na 

enega zaposlenega delavca. 

Število primerov odsotnosti z dela na 100 zaposlenih je število primerov odsotnosti 

zaradi bolniškega staleà na 100 zaposlenih. Upoštevani so vsi primere, ki imajo zaklju~en 

bolniški stale` v opazovanem letu za eno diagnozo, ne glede, kdaj se je bolniški stale` 

za~el. 

Paritete kupne mo~i (PKM) so tisti pretvorniki valut, ki odpravijo razlike v ravni cen med 

dràvami. Pretvorba s PKM pomeni, da je BDP na prebivalca v vseh dràvah izraèn z istim 

nizom cen, tako da primerjava med dràvami odraà le razlike v koli~ini proizvedenih 

izdelkov in storitev. 

Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD) je osnovni statisti~ni standard za razvrš~anje 

poslovnih subjektov po dejavnosti v uradnih statisti~nih in administrativnih podatkovnih 

zbirkah na ekonomskem in socialnem podro~ju ter na podro~ju okolja in naravnih virov. Z 

letom 2008 se je za~ela uporabljati novo razli~ica Standardne klasifikacije dejavnosti – SKD 

The labour migration index is the indicator which for a specific territorial unit links the 

number or workplaces with the number of persons in paid employment (according to 

residence). It only measures the relationship within a specific territorial unit and does not 

take into account internal labour migration within the observed territorial unit. This index 

does not indicate how frequent the migration to the workplace is (daily, weekly or 

less frequently) but only that employed persons migrate to work to a different territorial 

unit than they have registered their residence. 

Extra payments include 13th month payments, Christmas bonuses, New Year bonuses 

or other payments paid in addition to the regular monthly earnings. 

Financial social assistance is financial assistance (exceptionally it can be given in kind in 

the form of coupons, order forms, payment of bills, etc.) given to beneficiaries who 

cannot provide their own living by working, with rights from work or insurance, with 

income from property and from other sources, or with benefits or receipts according to 

other regulations, or with the help of those who are obliged to support them or in some 

other way. 

Hospitalization (hospital-based treatment) is a set of episodes, i.e. in-patient health services 

given to a person in one hospital that last for more than 24 hours or at least one 

night. An episode is health care delivered to a person within one health care service at 

one location. These episodes aggregated for one person are shown as hospitalizations. 

Sick leave for full-time employed persons is expressed as percentage of lost calendar 

days per employee. Lost calendar days include all days of absence from work for one 

closed case of diagnosis in the period of observation. 

Index of temporary disability is expressed as the number of days of temporary absence 

per employee, i.e. number of lost calendar days per person in paid employment. 

Frequency of spells per 100 employees shows the number of absence cases due to sick 

leave per 100 employees. All closed sick leave cases for one diagnosis in the observed 

year are included, irrespective of the time of the beginning of the individual sick leave 

case. 

Purchasing Power Parities (PPPs) are the rates of currency conversion that eliminate 

differences in price levels between countries. Conversion by PPP means that in all countries 

the GDP per capita is expressed in the same set of prices, so that comparison between 

countries reflects only differences in the volume of goods and services produced. 

Standard Classification of Activities is a basic statistical standard used for classifying 

business entities by activities in official statistical and administrative databases from economic 

and social fields and from the field of environment and natural resources. In 2008 

the new classification of activities of business entities called SKD 2008 replaced the pre- 

65





2008, ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo SKD 2002. Nova klasifikacija prinaša 

številne spremembe in dopolnitve, ki so posledica strukturnih sprememb v gospodarstvu 

v zadnjih letih. Najve~ sprememb je na podro~ju tr`nih storitvenih dejavnosti in na 

podro~ju predelovalnih dejavnosti. 

Podjetje je registrirana pravna ali fizi~na oseba, ki je med letom opazovanja izkazala 

prihodek ali zaposlene osebe oziroma osebe, ki delajo, in opravlja kot glavno dejavnost 

eno izmed dejavnosti Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD). Podatki za leto 2008 

zajemajo podjetja, ki kot svojo glavno dejavnost opravljajo eno izmed dejavnosti 

Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008). Podjetja v dejavnostih od C-K so se 

prikazovala za predhodna leta (do vklju~no 2007), vklju~evala pa so naslednje dejavnosti 

SKD: rudarstvo, predelovalne dejavnosti, oskrba z elektriko, plinom in vodo, gradbeništvo, 

trgovina in popravila motornih vozil, gostinstvo, promet, skladiš~enje in zveze, finan~no 

posredništvo, poslovanje z nepremi~ninami, najem in poslovne storitve. 

Bruto investicije v nova osnovna sredstva obsegajo nakupe lastnih osnovnih sredstev v 

teko~em oz. poro~evalskem letu; posodobitve, rekonstrukcije in prenove è obstoje~ih 

osnovnih sredstev; lastno izgradnjo in pridobitev (brez pla~ila) osnovnih sredstev; nabavno 

vrednost osnovnih sredstev v finan~nem najemu (lizing) in nalo`bene nepremi~nine. 

Osnovna sredstva so proizvedena sredstva, ki se nepretrgoma uporabljajo v proizvodnem 

procesu ve~ kot eno leto. Delijo se na opredmetena (gradbeni objekti in izboljšava zemljiš~, 

stroji, oprema in prometna sredstva ter gojena naravna sredstva - ve~letni nasadi in osnovna 

~reda) in neopredmetena osnovna sredstva (študije, projekti in raziskovalna dela; 

programska oprema; zabava in izvirniki oz. originali na podro~ju filma, glasbe ipd.). 

Gostota gradnje novih stavb je ocenjena na podlagi tlorisne površine novogradenj, v 

kateri se upoštevajo podatki o bruto površini stavbe in številu eta` vseh novogradenj, za 

katere so bila izdana gradbena dovoljenja. 

Tonski kilometer (tkm) je merska enota prevoza blaga; predstavlja prevoz ene tone 

blaga po cesti na razdalji enega kilometra. 

Bruto zasedenost leìš~ se izra~una kot odstotek dejanskih preno~itev od potencialnih 

preno~itev v zimski ali poletni sezoni. Za dejansko preno~itev se upošteva vsaka no~, ki jo 

turist preìvi v nastanitvenem objektu ali ko je tam prijavljen. Potencialne preno~itve pa so 

zmnoèk preno~itvenih zmogljivosti v celotnem opazovanem obdobju, kar pomeni, da je 

{tevilo vseh obstoje~ih leìš~ v nastanitvenih objektih pomnoèno s številom dni v opazovanem 

obdobju, npr. za poletno sezono se upošteva število dni od za~etka junija do konca septembra. 

Kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokroèna ter enotno vodena 

celota kmetijskih zemljiš~, gozdov, zgradb, opreme in delovne sile, ki se ukvarja s kmetijsko 

pridelavo. Kmetijska gospodarstva delimo na kmetijska podjetja in druìnske kmetije. 

vious SKD 2002. The new classification brings many changes, which are the result of 

structural changes in the economy in recent years. Most of the changes thus involve 

market services and manufacturing. 

Enterprise is a registered legal or natural person which had either turnover or employment 

during the reference year and which performs one of the activities of the Standard 

Classification of Activities as its main activity. Data from 2008 on include enterprises that 

perform one of the activities of the Slovene Standard Classification of Activities (SKD 

2008) as their main activity. Data for previous years (until 2007) included enterprise in 

activities C–K which performed one of the following activities: mining and quarrying, 

manufacturing, electricity, gas and water supply, construction, wholesale, retail, certain 

repair, hotels and restaurants, transport, storage and communication, financial intermediation, 

real estate, renting and business activities. 

Gross investments in new fixed assets comprise purchase of new own fixed assets in 

the current or reporting year; modernisation, reconstruction and renovation of existing 

fixed assets; own formation (without payment) of fixed assets; purchase value of fixed 

assets in financial leasing and real estate as an investment asset. Fixed assets are produced 

assets that are used continuously in the production process for more than a year. 

Fixed assets are divided into tangible (construction work, land improvement, machinery, 

transport and other equipment, cultivated assets - orchard development and breeding 

stock) and intangible fixed assets (studies, projects and research work; software and 

originals in the field of film, music, etc.). 

New construction density is estimated upon floor area of new buildings, derived from 

gross area and number of storeys of all new constructions for which building permits 

were issued. 

Tonne-kilometre (tkm) is a unit of measure of goods transport which represents the 

transport of one tonne by road over a distance of one kilometre. 

Gross bed occupancy is expressed as a share of actual overnight stays according to 

potential overnight stays in winter or summer season. An actual overnight stay is every 

night that a tourist actually spends in a tourist accommodation or that s/he is registered 

in a tourist accommodation. Potential overnight stays are all tourist accommodations in 

the whole observation period (i.e. all existing beds in tourist accommodations are multiplied 

by the number of days in the observation period; e.g. the summer season includes 

all days from the beginning of June until the end of September). 

Agricultural holding is a single unit, both organisational and operating, of agricultural 

area, forests, buildings, equipment and labour force, which is engaged in agricultural 

production. Agricultural holdings are divided into agricultural enterprises and family farms. 

66





Kmetijska zemljiš~a v uporabi so njive in vrtovi, travniki in pašniki, sadovnjaki, olj~niki, 

vinogradi, drevesnice ter trsnice in mati~njaki, ki jih kmetijska gospodarstva obdelujejo 

(lastništvo ni pomembno). 

Število glav velike ìvine (GV@) je merilo za dolo~anje obsega reje doma~ih ìvali. Za 

izra~un GV@ upoštevamo koeficiente, ki jih uporablja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo 

in prehrano za izvajanje ukrepov skupne kmetijske politike. Izhodiš~e za izra~un 

koeficientov je 500 kg ìve mase ìvali. 

Ekonomska velikost kmetijskih gospodarstev sluì za razvrstitev kmetijskih 

gospodarstev. Temelji na izra~unu koeficienta standardiziranega pokritja (SGM), ki se 

izra~una za vsak kmetijski pridelek. SGM izraà razliko med potencialnimi prihodki in 

specifi~nimi spremenljivimi stroški pridelave na hektar površine ali na glavo ìvine. 

Ekonomsko velikost kmetijskega gospodarstva ugotovimo tako, da seštejemo zmno`ke 

vrednosti SGM posameznih stroškovnih nosilcev in obsega njihove pridelave. Ekonomska 

velikost je izraèna v ESU (European Size Unit) in je enaka vrednosti 1.200 EUR. 

Izraànje obsega dela v koeficientih polnovrednih delovnih mo~i (PDM) temelji na 

razmerju med številom ur, letno porabljenih za delo na kmetiji, in enoletnim obsegom 

dela polno zaposlene osebe (1.800 ur), ki ga uporablja nacionalna statistika delovne 

sile. 

Podrobnejša metodološka pojasnila in definicije so objavljeni na spletni strani: 

www.stat.si/metodologija_pojasnila.asp 

Utilised agricultural area consists of arable land, kitchen gardens, grassland, orchards 

and olive plantations, vineyards, and vine, fruit and forest tree plantations used for agricultural 

production (irrespective of their ownership). 

Livestock unit (LSU) is a criterion for determination of extent of livestock breeding. For 

calculation of LSU we apply coefficients which are used by the Ministry of Agriculture, 

Forestry and Food for implementation of the common agricultural policy. The starting 

point for the calculation of coefficients is 500 kg of live weight of animals. 

Economic size of agricultural holdings is used to classify agricultural holdings. It is 

based on the coefficient of standard gross margin (SGM) which is calculated for each 

agricultural product. SGM expresses the difference between the potential income and 

specific variable costs of production per hectare or per head of livestock. The economic 

size of an agricultural holding is assessed by summing up the products of SGM values of 

individual cost items and the extent of their production. The economic size is expressed 

in ESU (European Size Unit), which equals EUR 1,200. 

Expressing the extent of work in annual work units (AWU) is based on the relationship 

between the number of hours worked on the farm in one year and the extent of work 

done by one fully employed person in one year (1,800 hours), which is being used by the 

national labour force statistics. 

More detailed methodological explanations and definitions are published on the web 

site: http://www.stat.si/eng/metodologija_pojasnila.asp 

67

VIRI 



SOURCES 

PREBIVALSTVO 

letna statisti~na raziskovanja, Statisti~ni urad Republike Slovenije 

Centralni register prebivalstva, Ministrstvo za notranje zadeve 

Direktorat za upravne notranje zadeve, Ministrstvo za notranje zadeve 

In{titut za varovanje zdravja RS 

POPULATION 

annual statistical surveys, Statistical Office of the Republic of Slovenia 

Central Population Register, the Ministry of the Interior 

Administrative Internal Affairs Directorate, the Ministry of the Interior 

Institute of Public Health of the Republic of Slovenia 

IZOBRA@EVANJE 

letna statisti~na raziskovanja in Anketa o delovni sili, Statisti~ni urad Republike Slovenije 

EDUCATION 

annual statistical surveys and Labour Force Survey, Statistical Office 

of the Republic of Slovenia 

TRG DELA 

Statisti~ni register delovno aktivnega prebivalstva in Anketa o delovni sili, Statisti~ni urad 

Republike Slovenije 

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje 

Agencija RS za javnopravne evidence in storitve 

LABOUR MARKET 

Statistical Register of Employment and Labour Force Survey, Statistical Office of the 

Republic of Slovenia 

Employment Service of Slovenia 

Agency of the Republic of Slovenia for Public Legal Records and Related Services 

SOCIALNA ZAŠÎTA 


Ministrstvo za delo, dru‘ino in socialne zadeve 



Ministry of Labour, Family and Social Affairs 

KULTURA 


Narodna univerzitetna knji‘nica 

CULTURE 


National and University Library 

ZDRAVSTVO 

In{titut za varovanje zdravja RS 

HEALTH 

Institute of Public Health of the Republic of Slovenia 

REGIONALNI BRUTO DOMAÎ PROIZVOD 

razli~ni podatki, Statisti~ni urad Republike Slovenije 


different data, Statistical Office of the Republic of Slovenia 

POSLOVNI SUBJEKTI 

Statisti~ni poslovni register in letna statisti~na raziskovanja, Statisti~ni urad Republike 

Slovenije 

Obrtni register Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije 


Statistical Business Register and annual statistical surveys, Statistical Office of the 

Republic of Slovenia 

Craft Register of Slovenia, Chamber of Craft of Slovenia 

STANOVANJA 


DWELLINGS 


TRANSPORT 

Direkcija Republike Slovenije za ceste, Ministrstvo za promet 

Ministrstvo za notranje zadeve 

TRANSPORT 

Directorate of the Republic of Slovenia for Roads, Ministry of Transport 

Ministry of the Interior 

TURIZEM 

mese~na statisti~na raziskovanja, Statisti~ni urad Republike Slovenije 

TOURISM 

monthly annual statistical surveys, Statistical Office of the Republic of Slovenia 

RAZISKOVANJE IN RAZVOJ, ZNANOST IN TEHNOLOGIJA 




KMETIJSTVO 

statisti~no raziskovanje strukture kmetijskih gospodarstev, Statisti~ni urad Republike 

Slovenije 

AGRICULTURE 

the Farm Structure Survey, Statistical Office of the Republic of Slovenia 

OKOLJE 


ENVIRONMENT 


68



Fotografije so prispevali / Photos by: 

POMURSKA STATISTI^NA REGIJA 

Vinorodno obmo~je Kapela 

Foto / Photo: Bobo 

Vir / Source: Slovenska turisti~na organizacija / Slovenian tourist board 

PODRAVSKA STATISTI^NA REGIJA 

Maribor 

Foto / Photo: Matej Vrani~ 


KOROŠKA STATISTI^NA REGIJA 

Ivar~ko jezero 

Foto / Photo: Stanko Mravljak 

Vir / Source: SOkol, Agencija Republike Slovenije za okolje / 

Environmental Agency of the Republic of Slovenia 

SAVINJSKA STATISTI^NA REGIJA 

Terme Olimje 

Foto / Photo: Matej Vrani~ 


ZASAVSKA STATISTI^NA REGIJA 

Lovski dvorec 

Foto / Photo: Matja` Kirn 

Vir / Source: Arhiv ob~ine Trbovlje 

SPODNJEPOSAVSKA STATISTI^NA REGIJA 

Terme âte` 

Foto / Photo: Bogdan Kladnik 


STATISTI^NA REGIJA JUGOVZHODNA SLOVENIJA 

Ko~evski gozd, medved 

Foto / Photo: Bobo 


OSREDNJESLOVENSKA STATISTI^NA REGIJA 

Souvanov dvorec, Arboretum Vol~ji potok 

Vir / Source: Arhiv Arboretuma Vol~ji potok 

GORENJSKA STATISTI^NA REGIJA 

Kranj 

Foto / Photo: Bogdan Kladnik 


NOTRANJSKO-KRAŠKA 

Kri`na jama 

Foto / Photo: Albert Kolar 



GORIŠKA STATISTI^NA REGIJA 

Šmartno v Goriških Brdih 

Foto / Photo: Albert Kolar 



OBALNO-KRAŠKA STATISTI^NA REGIJA 

Grad Socerb 

Foto / Photo: S. Gobbo 


KOHEZIJSKA REGIJA VZHODNA SLOVENIJA 

Grad Oto~ec 

Foto / Photo: Darinka Mladenovi~ 


KOHEZIJSKA REGIJA ZAHODNA SLOVENIJA 

Piran iz zraka 

Foto / Photo: Ubald Trnkoczy 

Vir / Source: Slovenska turisti~na organizacija / Slovenian Tourist Board 

69



KOHEZIJSKI REGIJI, STATISTI^NE REGIJE IN OBÎNE REPUBLIKE SLOVENIJE, 1. JANUAR 2010 

COHESION REGIONS, STATISTICAL REGIONS, MUNICIPALITIES OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA, 1 JANUARY 2010 

Vira: GURS in SURS 

Sources: SMA adn SORS 

70



Kohezijski regiji (2), statisti~ne regije (12) in ob~ine Republike Slovenije (210) 

01 Vzhodna Slovenija 

01 Pomurska 

195 Apa~e 

002 Beltinci 

152 Cankova 

015 ^ren{ovci 

156 Dobrovnik/Dobronak 

029 Gornja Radgona 

031 Gornji Petrovci 

158 Grad 

161 Hodo{/Hodos 

047 Kobilje 

166 Krièvci 

056 Kuzma 

059 Lendava/Lendva 

063 Ljutomer 

078 Moravske Toplice 

080 Murska Sobota 

086 Odranci 

097 Puconci 

100 Radenci 

176 Razkri`je 

105 Roga{ovci 


033 [alovci 

010 Ti{ina 

132 Turni{~e 

187 Velika Polana 

188 Verèj 

02 Podravska 

148 Benedikt 

153 Cerkvenjak 

196 Cirkulane 

018 Destrnik 

024 Dornava 

026 Duplek 

028 Gori{nica 

159 Hajdina 

160 Ho~e - Slivnica 

042 Jur{inci 

045 Kidri~evo 

055 Kungota 

058 Lenart 

167 Lovrenc na Pohorju 

069 Maj{perk 

198 Makole 

070 Maribor 

168 Markovci 

169 Miklav` na Dravskem polju 

171 Oplotnica 

087 Ormo` 

089 Pesnica 

172 Podlehnik 

200 Polj~ane 

096 Ptuj 

098 Ra~e - Fram 

108 Ru{e 

178 Selnica ob Dravi 

113 Slovenska Bistrica 

202 Sredi{~e ob Dravi 

115 Star{e 

181 Sveta Ana 

204 Sveta Trojica v Slov. goricah 

182 Sveti Andra` v Slov. goricah 

210 Sveti Jurij v Slov. goricah 

205 Sveti Toma` 

118 [entilj 

185 Trnovska vas 

135 Videm 

143 Zavr~ 

191 @etale 

03 Koro{ka 

016 ^rna na Koro{kem 

025 Dravograd 

074 Meìca 

076 Mislinja 

081 Muta 

093 Podvelka 

175 Prevalje 

101 Radlje ob Dravi 

103 Ravne na Koro{kem 

177 Ribnica na Pohorju 

112 Slovenj Gradec 

141 Vuzenica 

04 Savinjska 

149 Bistrica ob Sotli 

151 Braslov~e 

011 Celje 

154 Dobje 

155 Dobrna 

030 Gornji Grad 

051 Kozje 

057 La{ko 

062 Ljubno 

067 Lu~e 

079 Mozirje 

083 Nazarje 

092 Pod~etrtek 

173 Polzela 

174 Prebold 

099 Rade~e 

209 Re~ica ob Savinji 

106 Roga{ka Slatina 

107 Rogatec 

114 Slovenske Konjice 

180 Sol~ava 

120 [entjur 

124 [marje pri Jel{ah 

125 [martno ob Paki 

126 [o{tanj 

127 [tore 

184 Tabor 

133 Velenje 

137 Vitanje 

139 Vojnik 

189 Vransko 

144 Zre~e 

190 @alec 

05 Zasavska 

034 Hrastnik 

129 Trbovlje 

142 Zagorje ob Savi 

06 Spodnjeposavska 

009 Breìce 

197 Kostanjevica na Krki 

054 Kr{ko 

110 Sevnica 

07 Jugovzhodna Slovenija 

017 ^rnomelj 

157 Dolenjske Toplice 

048 Ko~evje 

165 Kostel 

066 Lo{ki Potok 

073 Metlika 

170 Mirna Pe~ 

199 Mokronog - Trebelno 

085 Novo mesto 

088 Osilnica 

104 Ribnica 

109 Semi~ 

179 Sodraìca 

203 Straà 

119 [entjernej 

211 [entrupert 

121 [kocjan 

206 [marje{ke Toplice 

130 Trebnje 

193 @uèmberk 

10 Notranjsko-kra{ka 

150 Bloke 

013 Cerknica 

038 Ilirska Bistrica 

065 Lo{ka dolina 

091 Pivka 

094 Postojna 

02 Zahodna Slovenija 

08 Osrednjeslovenska 

005 Borovnica 

008 Brezovica 

020 Dobrepolje 

021 Dobrova - Polhov Gradec 

022 Dol pri Ljubljani 

023 Domàle 

032 Grosuplje 

162 Horjul 

037 Ig 

039 Ivan~na Gorica 

043 Kamnik 

164 Komenda 

060 Litija 

061 Ljubljana 

208 Log - Dragomer 

064 Logatec 

068 Lukovica 

071 Medvode 

072 Menge{ 

077 Morav~e 

123 [kofljica 

194 [martno pri Litiji 

186 Trzin 

134 Velike La{~e 

138 Vodice 

140 Vrhnika 

09 Gorenjska 

003 Bled 

004 Bohinj 

012 Cerklje na Gorenjskem 

027 Gorenja vas - Poljane 

207 Gorje 

041 Jesenice 

163 Jezersko 

052 Kranj 

053 Kranjska Gora 

082 Naklo 

095 Preddvor 

102 Radovljica 

117 [en~ur 

122 [kofja Loka 

131 Trì~ 

146 @elezniki 

147 @iri 

192 @irovnica 

11 Gori{ka 

001 Ajdov{~ina 

006 Bovec 

007 Brda 

014 Cerkno 

036 Idrija 

044 Kanal 

046 Kobarid 

075 Miren - Kostanjevica 

084 Nova Gorica 

201 Ren~e - Vogrsko 

183 [empeter - Vrtojba 

128 Tolmin 

136 Vipava 

12 Obalno-kra{ka 

019 Diva~a 

035 Hrpelje - Kozina 

040 Izola/Isola 

049 Komen 

050 Koper/Capodistria 

090 Piran/Pirano 

111 Seàna 

71

KAKO DO STATISTIČNIH PODATKOV IN INFORMACIJ: 

HOW TO OBTAIN STATISTICAL DATA AND INFORMATION: 

• na spletnih straneh Statisti~nega urada 

www.stat.si 

• on Statistical Office’s website 

www.stat.si 

• po pošti, telefonu, faksu ali elektronsko 

naslov: Statisti~ni urad Republike Slovenije, 

Vo‘arski pot 12, 1000 Ljubljana, Slovenija 

telefon: (01) 241 51 04 

faks: (01) 241 53 44 

telefonski odzivnik: (01) 475 65 55 

e-naslov: info.stat@gov.si 

• via mail, phone, fax or e-mail 

address: Statistical Office of the Republic of Slovenia 

Vo‘arski pot 12, 1000 Ljubljana, Slovenia 

phone: +386 1 241 51 04 

fax: +386 1 241 53 44 

answering machine: +386 1 475 65 55 

e-mail: info.stat@gov.si 

• z naro~ilom statisti~nih publikacij 

naslov: Statisti~ni urad Republike Slovenije 

Vo‘arski pot 12, 1000 Ljubljana, Slovenija 

telefon: (01) 241 52 84 

faks: (01) 241 53 44 

e-naslov: prodaja.surs@gov.si 

• by ordering statistical publications 

address: Statistical Office of the Republic of Slovenia 

Vo‘arski pot 12, 1000 Ljubljana, Slovenia 

phone: +386 1 241 52 84 

fax: +386 1 241 53 44 

e-mail: prodaja.surs@gov.si 

• z obiskom Informacijskega središ~a Urada 

poslovni ~as: od ponedeljka do ~etrtka od 9.00 do 15.30 

petek od 9.00 do 14.30 

• by visiting the Information Centre 

office hours: Monday to Thursday from 9.00 to 15.30 

Friday from 9.00 to 14.30 

72

Slovenske regije v Å¡tevilkah - StatistiÄni urad Republike Slovenije

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?

Slovenske regije v Å¡tevilkah - StatistiÄni urad Republike Slovenije