Prenos (1949Kb) - Digitalni repozitorij UL FGG - Univerza v Ljubljani

Univerza 

v Ljubljani 

Fakulteta 

za gradbeništvo 

in geodezijo 

University 

of Ljubljana 

Faculty of 

Civil and Geodetic 

Engineering 

Jamova cesta 2 

1000 Ljubljana, Slovenija 

http://www3.fgg.uni-lj.si/ 

Jamova cesta 2 

SI – 1000 Ljubljana, Slovenia 

http://www3.fgg.uni-lj.si/en/ 

DRUGG – Digitalni repozitorij UL FGG 

http://drugg.fgg.uni-lj.si/ 

DRUGG – The Digital Repository 

http://drugg.fgg.uni-lj.si/ 

To je izvirna različica zaključnega dela. 

Prosimo, da se pri navajanju sklicujte na 

bibliografske podatke, kot je navedeno: 

This is original version of final thesis. 

When citing, please refer to the publisher's 

bibliographic information as follows: 

Pirnat, T. 2012. Analiza sodnih primerov 

evidentiranja nepremičnin na območju 

Geodetske pisarne Ljubljana. Diplomska 

naloga. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, 

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. 

(mentorica Lisec, A., somentorja Čeh, M., 

Perper, I.): 26 str. 

Pirnat, T. 2012. Analiza sodnih primerov 

evidentiranja nepremičnin na območju 

Geodetske pisarne Ljubljana. B.Sc. Thesis. 

Ljubljana, University of Ljubljana, Faculty 

of civil and geodetic engineering. 

(supervisor Lisec, A., co-supervisors Čeh, 

M., Perper, I.): 26 pp.

Univerza 

v Ljubljani 

Fakulteta za 

gradbeništvo in 

geodezijo 

Jamova 2 

1000 Ljubljana, Slovenija 

telefon (01) 47 68 500 

faks (01) 42 50 681 

fgg@fgg.uni-lj.si 

za 

gradbeništvo 

in geodezijo 

UNIVERZITETNI ŠTUDIJ 

PRVE STOPNJE GEODEZIJE 

IN GEOINFORMATIKE 

Kandidatka: 

TINA PIRNAT 

ANALIZA SODNIH PRIMEROV EVIDENTIRANJA 

NEPREMIČNIN NA OBMOČJU GEODETSKE PISARNE 

LJUBLJANA 

Diplomska naloga št.: 20/GIG 

THE ANALYSIS OF JUDICIAL CASES FOR REAL 

PROPERTY EVIDENCING IN THE AREA OF SMA 

BRANCH OFFICE OF LJUBLJANA 

Graduation thesis No.: 20/GIG 

Mentorica: 

doc. dr. Anka Lisec 

Predsednik komisije: 

izr. prof. dr. Dušan Kogoj 

Somentor: 

asist. dr. Marjan Čeh 

Igor Perper, univ. dipl. inž. geod. 

Član komisije: 

doc. dr. Mojca Kosmatin Fras 

doc. dr. Miran Kuhar 

Ljubljana, 24. 09. 2012

Pirnat, T. 2012. Analiza sodnih primerov evidentiranja nepremičnin na območju Geodetske pisarne Ljubljana. 

Dipl. nal. – UNI - B. Ljubljana, UL FGG, Odd. za geodezijo, Geodezija in geoinformatika. 

I 

ERRATA 

Stran z napako Vrstica z napako Namesto Naj bo

II Pirnat, T. 2012. Analiza sodnih primerov evidentiranja nepremičnin na območju Geodetske pisarne Ljubljana. 

_______________________Dipl. nal. – UNI - B. Ljubljana, UL FGG, Odd. za geodezijo, Geodezija in geoinformatika. 

IZJAVA O AVTORSTVU 

Podpisana TINA PIRNAT izjavljam, da sem avtor diplomske naloge z naslovom: 

»Analiza sodnih primerov evidentiranja nepremičnin na območju Geodetske pisarne 

Ljubljana.« 

Izjavljam, da je elektronska različica v vsem enaka tiskani različici. 

Izjavljam, da dovoljujem objavo elektronske različice v repozitoriju UL FGG. 

Ljubljana, 10. 8. 2012 

Tina Pirnat



III 

BIBLIOGRAFSKO – DOKUMENTACIJSKA STRAN IN IZVLEČEK 

UDK: 528.4:711(043.2) 

Avtor: 

Tina Pirnat 

Mentorica: doc. dr. Anka Lisec 

Somentor: asist. dr. Marjan Čeh 

Somentor: Igor Perpar, univ. dipl. inž. geod. 

Naslov: 

Analiza sodnih primerov evidentiranja nepremičnin na območju 

Geodetske pisarne Ljubljana 

Tip dokumenta: Diplomska naloga – univerzitetni študij 

Obseg in oprema: 26 str., 9 sl. 

Ključne besede: evidentiranje nepremičnin, zemljiški kataster, sodišče, sodni 

izvedenec, katastrski elaborati, sodni postopek določitve meje, 

Geodetska pisarna Ljubljana. 

Izvleček 

Na osnovi izkušenj preteklih let Geodetske pisarne (GP) Ljubljana v diplomski nalogi 

izpostavimo aktualne probleme evidentiranja sodno določenih mej v zemljiškem katastru na 

območju katastrskih občin, ki jih pisarna geografsko obsega. Za namen razumevanja poteka in 

vsebine posameznega obravnavanega postopka predstavimo zakonodajo, ki ureja področje 

nepravdnega postopka urejanja mej zemljiških parcel v Sloveniji. V praktičnem delu vsebinsko in 

časovno analiziramo izbrane elaborate sodnih postopkov, ki so bili na podlagi dokončne odločbe 

geodetske uprave o evidentiranju urejene meje zaključeni po sprejetju Zakona o evidentiranju 

nepremičnin (ZEN) leta 2006. Največ sodnih postopkov ureditve meje je bilo evidentiranih v letu 

2011, spremembe, določene v pravnomočnih sodnih aktih teh postopkov, pa so se najpogosteje 

v zemljiški kataster evidentirale v roku petih let ali manj. V nalogi izpostavljamo tipične probleme 

in tehnične napake elaboratov sodnega postopka ureditve meje ter razloge za poziv k dopolnitvi 

elaboratov, s katerimi se srečujejo geodeti v Geodetski pisarni Ljubljana. Najpogostejši razlog za 

pošiljanje poziva za dopolnitev elaborata je neskladnost vsebine elaborata in vsebine sodnega 

sklepa na podlagi katerega se zahteva evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru. 

Obravnavamo tudi primera elaboratov sodno določenih mej, ki nista izpolnjevala določil 

Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2007) 

in je bila posledično zahtevana dopolnitev elaboratov.

IV Pirnat, T. 2012. Analiza sodnih primerov evidentiranja nepremičnin na območju Geodetske pisarne Ljubljana. 


BIBLIOGRAPHIC – DOCUMENTALISTIC INFORMATION 

UDC: 528.4:711(043.2) 

Author: 

Tina Pirnat 

Supervisor: Assist. Prof. Anka Lisec, Ph.D. 

Co-advisor: Assist. Marjan Čeh, Ph.D. 

Co-advisor: Igor Perpar, univ. dipl. inž. geod. 

Title: 

The analysis of judicial cases for real property evidencing in the area 

of SMA branch office of Ljubljana 

Document type: Graduation Thesis – University studies 

Scope and tools: 26 p., 9 fig. 

Key words: real property evidencing, land cadastre, court, court expert, 

cadastral documentation, judicial clarification of boundaries, SMA 

branch office of Ljubljana. 

Abstract 

This thesis is an attempt to present some current issues based on experiences of Ljubljana SMA 

branch office in the field of judicial definitions of borders in a cadastral register of cadastral 

municipalities in the geographic scope of branch office. To acheive detail understanding of the 

timeline and the content of each particular proceeding we present the legislation concerning 

non-contentious procedure of managing land boundaries in Slovenia. In the practical part of the 

thesis we analyze the court expert’s reports of judicial definition of land boundaries which were 

based on the final order of the Surveying and mapping authority, concluded and recorded after 

the adoption of the Real-Estate Recording Act in 2006. Most analysed proceedings, regarding 

the judicial definition of boundaries, were recorded in 2011, changes specified in final judicial 

acts of these procedures were in a cadastral register mostly recorded within five years or less. In 

the thesis we focus on the most common issues and technical mistakes in the surveyors reports 

of judicial definition of land boundaries and the cause for their reasons for the request to 

complete the report, encountered by surveyors at Ljubljana SMA branch office. The main cause 

for sending an appeal for completion of the reports is incosistency of the contents in the 

surveyors report and the content of judicial conclusion of the court. We have discussed two 

reports of judicial definiton of land boundaries which have not met the rules and was 

subsequently required for an update of reports.



V 

»Ta stran je namenoma prazna.«

VI Pirnat, T. 2012. Analiza sodnih primerov evidentiranja nepremičnin na območju Geodetske pisarne Ljubljana. 


KAZALO VSEBINE 

IZJAVA O AVTORSTVU 

BIBLIOGRAFSKO – DOKUMENTACIJSKA STRAN IN IZVLEČEK 

BIBLIOGRAPHIC – DOCUMENTALISTIC INFORMATION 

II 

III 

IV 

1 UVOD 1 

1.1 Metode dela in viri podatkov 3 

2 ZAKONSKA PODLAGA V DIPLOMSKI NALOGI OBRAVNAVANIH POSTOPKOV 5 

2.1 Upravni postopek urejanja meje 5 

2.2 Sodni postopek urejanja meje 6 

2.3 Evidentiranje urejene meje ali dela meje v zemljiškem katastru 7 

3 REZULTATI 10 

3.1 Analiza števila sodno evidentiranih meja na GP Ljubljana (2007-2012) 11 

3.2 Težave pri evidentiranju sodno določenih mej v zemljiškem katastru 16 

3.2.1 Problematika komunikacije s sodišči 16 

3.2.2 Problematika kakovosti elaboratov sodne ureditve meje 18 

3.3 Analiza izbranih primerov sodnih postopkov urejanje meje 20 

3.3.1 Prvi primer: tipična napaka v elaboratu za sodno določitev meje 20 

3.3.2 Drugi primer: netipična napaka v elaboratu za sodno določitev meje 23 

4 ZAKLJUČEK 26 

VIRI 28



VII 

KAZALO SLIK 

Slika 1: Število evidentiranih sodnih postopkov urejanja mej v obdobju 2007- maj 2012 v GP 

Ljubljana. 11 

Slika 2: Število evidentiranih sodnih postopkov urejanja mej na GP Ljubljana glede čas, 

pretečen od izdaje pravnomočnega sodnega akta o določitvi meje do evidentiranja sprememb v 

zemljiškem katastru. za obdobje 2007-2012. 12 

Slika 3: Število evidentiranih sodnih postopkov urejanja mej na GP Ljubljana glede na čas, 

pretečen od izdaje pravnomočnega sodnega akta do evidentiranja sprememb v zemljiškem 

katastru za obdobje 2007-2012 (za postopke, ki trajajo do 5 let). 13 

Slika 4: Prikaz deleža elaboratov glede na število zahtevanih popravkov (GP Ljubljana, obdobje 

2007-2012). 14 

Slika 5: Delež elaboratov sodne ureditve meje glede na avtorja izdelave na GP Ljubljana (2007- 

2012). 15 

Slika 6: Delež primerov, kjer je bil po pozivu GP Ljubljana sprožen sodni postopek. 16 

Slika 7: Zemljiško katastrski prikaz s spremembami v elaboratu sodne ureditve meje (Vir: GP 

Ljubljana, 2012). 22 

Slika 8: Skica terenske meritve priložena elaboratu sodne ureditve meje k sodni poravnavi (Vir: 

GP Ljubljana, 2012). 24 

Slika 9: Skica terenske meritve sodnega izvedenca z naroka na terenu v sodnem postopku 

urejanja meje (Vir: GP Ljubljana, 2012). 24

VIII Pirnat, T. 2012. Analiza sodnih primerov evidentiranja nepremičnin na območju Geodetske pisarne Ljubljana. 


OKRAJŠAVE IN SIMBOLI 

GP LJ 

OGU 

ZEN 

ZENDMPE 

ZGO 

ZNP 

ZPP 

ZS 

ZUP 

Geodetska pisarna Ljubljana 

Območna Geodetska uprava Republike Slovenije 

Zakon o evidentiranju nepremičnin 

Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot 

Zakon o graditvi objektov 

Zakon o nepravdnem postopku 

Zakon o pravdnem postopku 

Zakon o sodiščih 

Zakon o splošnem upravnem postopku


Dipl. nal. – BA UNI. Ljubljana, UL FGG, Odd. za geodezijo, Geodezija in geoinformatika. 

1 

1 UVOD 

Zemljiški kataster in kataster stavb sta skupaj z zemljiško knjigo temeljni nepremičninski evidenci 

v Sloveniji. Zemljiški kataster je uradna evidenca o zemljiščih in je poznan v večini evropskih 

držav. Osnovna enota zemljiškega katastra je zemljiška parcela, ki povezuje pravice na 

zemljiščih z lokacijo v prostoru in drugimi lastnostmi zemljišča. Kataster stavb pa je baza 

podatkov, ki vsebuje pomembne podatke o stavbah in delih stavb in je bila v Sloveniji 

vzpostavljena leta 2008 (Ferlan, 2005). 

Strokovna podlaga za evidentiranje sprememb podatkov v zemljiškem katastru in katastru stavb 

je elaborat, ki ga v primeru upravnega postopka predhodno kot rezultat geodetske storitve izdela 

geodetsko podjetje, v sodnem postopku pa praviloma sodni izvedenec geodetske stroke. 

Nekateri sodni izvedenci geodetske stroke izdajo naročilo za izdelavo elaborata tudi 

geodetskemu podjetju. ZEN (2006) za evidentiranje sodno določenih mej v zemljiškem katastru 

na podlagi sodne odločbe zahteva elaborat, ki ga je izdelal sodni izvedenec (ZEN, 2006: 8. člen, 

4. odstavek). Menim, da bi morali biti sodni izvedenci sami avtorji elaborata, saj so najbolje 

seznanjeni s celotno zadevo in problematiko primera, za katerega podajajo svoje strokovno 

mnenje. Imenovanje sodnih izvedencev določata Zakon o sodiščih – ZS (2007) ter Pravilnik o 

sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010). 

Vsebino elaboratov določa Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v 

zemljiškem katastru (2007). Podrobno ureja način urejanja meje parcele, določa način vodenja 

zapisnika mejne obravnave, obliko, vsebino in sestavine elaborata za evidentiranje sprememb v 

zemljiškem katastru – tako za primer evidentiranja na osnovi upravne odločbe (upravni postopek 

urejanja meje) kot za primer evidentiranja sprememb na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali 

sodne poravnave (sodni postopek urejanja meje). 

Najpogosteje se meja ureja v okviru upravnega postopka. V tem primeru upravičenec (lastnik ali 

drugi upravičenec po Zakonu o evidentiranju nepremičnin – ZEN (2006)) na geodetski upravi 

vloži zahtevek za evidentiranje urejene meje ali dela meje (v nadaljevanju meje) zemljiške 

parcele. Obvezna priloga k zahtevku je elaborat geodetske storitve ureditve meje, ki je potrjen s 

strani odgovornega geodeta. Na osnovi elaborata ureditve meje ni vedno mogoče evidentirati 

meje v zemljiškem katastru. Če predlagana (meja, ki jo predlaga geodet na osnovi podatkov

2 Pirnat, T. 2012. Analiza sodnih primerov evidentiranja nepremičnin na območju Geodetske pisarne Ljubljana. 


zemljiškega katastra) in pokazane meje (meje, ki jih predlaga posamezni mejaš) sovpadajo ter 

so vsi lastniki s podpisom izkazali strinjanje s tem, potem se meja evidentira v zemljiškem 

katastru na podlagi dokončne odločbe geodetske uprave. V primeru, da je meja sporna, ali da 

na tako imenovani mejni obravnavi v okviru geodetske storitve niso bili prisotni vsi pozvani 

lastniki (lastniki mejnih parcel), geodetska uprava v okviru postopka evidentiranja urejene meje v 

zemljiškem katastru opravi ustno obravnavo v uradnih prostorih (ZEN, 2006: 37. člen, 1. 

odstavek). Če po opravljeni ustni obravnavi meja ostane sporna, geodetska uprava pozove 

lastnika oziroma lastnike, ki se ne strinjajo s predlagano mejo, da v 30 dneh od vročitve oziroma 

prejema poziva začnejo sodni postopek ureditve meje pred pristojnim sodiščem. Če sodni 

postopek v tem roku ni začet, se šteje, da lastnik oziroma lastniki soglašajo s potekom 

predlagane meje (ZEN, 2006) in geodetska uprava izda odločbo. Ko je odločba dokončna, se 

predlagana meja evidentira v zemljiškem katastru. 

Če se sodni postopek ureditve meje začne, se postopek evidentiranja urejene meje s sklepom 

prekine. Sodni postopek ter področje nepremičninskega prava urejajo predvsem Stvarno pravni 

zakonik (SPZ, 2002: 77. člen), Zakon o nepravdnem postopku (ZNP, 1986) ter ZEN (2006). Tu 

nastopi sodni izvedenec, ki poda izvid in mnenje glede strokovnih vprašanj na področju urejanja 

meje, za katera tako določa zakon ali glede katerih sodišče oceni, da mu je pri njihovi presoji 

potrebna pomoč strokovnjaka (ZS, 2007: 84. člen). 

V okviru naše diplomske naloge smo preučevali trenutno stanje in aktualno problematiko 

sodnega urejanja mej in evidentiranje le teh v zemljiškem katastru na območju Geodetske 

pisarne Ljubljana, saj v šestletnem obdobju po sprejetju Zakona o evidentiranju nepremičnin 

(2006) ni bilo večjih zakonskih sprememb na tem področju. Časovno in vsebinsko smo analizirali 

izdelke sodnih izvedencev pa tudi drugo vsebino elaboratov za evidentiranje sprememb v 

zemljiškem katastru na osnovi sodnega postopka določitve meje. V praktičnem delu diplomske 

naloge bomo predstavili rezultate analize sodno določenih in evidentiranih mej na območju 

Geodetske pisarne Ljubljana v obravnavanem obdobju. Sledi analiza dokumentacije, kjer so 

predstavljene najpogostejše težave, s katerimi se srečujejo v geodetski pisarni, predvsem zaradi 

pomanjkljivosti elaboratov, ki so priloženi k sodnemu sklepu o ureditvi meje, ki je podlaga 

kasnejši evidenci v zemljiškem katastru. Predstavili bomo tudi dva zanimiva primera elaboratov 

sodne določitve meje, s katerimi praktično prikažemo najpogostejše tehnične napake v 

elaboratih. Namen naloge je izpostaviti najbolj pereče težave na področju evidentiranja sodno



3 

določenih meja v zemljiškem katastru na osnovi praktičnih izkušenj Geodetske pisarne 

Ljubljana. 

1.1 Metode dela in viri podatkov 

V diplomski nalogi bo problem predstavljen s pomočjo opisne metode. Za namen razumevanja 

problema evidentiranja sodno določenih mej v zemljiškem katastru (vsebina elaboratov) in 

sodelovanja sodišč z geodetsko upravo je v nalogi opisana tudi zakonodaja, na osnovi katere 

bomo lažje opredelili in razložili določene probleme in pravilno interpretirali vsebinsko pravilnost 

elaboratov sodnega urejanja mej za namen evidentiranja le teh v zemljiškem katastru. 

Informacije o sodnih postopkih ter o izkušnjah s sodnimi izvedenci in njihovimi elaborati smo 

poleg lastnega znanja pridobili v Geodetski pisarni Ljubljana s strani somentorja, gospoda Igorja 

Perparja. Na osnovi pogovora, kjer smo uporabili metodo nestrukturiranega intervjuja, in 

somentorjevih izkušenj bomo v nalogi poskusili predstaviti aktualno problematiko na področju 

sodnega urejanja mej in njihovega evidentiranja v zemljiškem katastru. Pri tem smo dali 

poudarek analizi vsebine elaboratov sodnega urejanja mej. Z analizo elaboratov izbranih 

primerov sodnega urejanja mej, predvsem pa z analizo vsebine pozivov geodetske uprave za 

dopolnitev ali popravek teh elaboratov, bomo poskusili določiti najpogostejše nepravilnosti, ki se 

pojavijo pri izdelavi elaboratov sodnega urejanje meje za namen evidentiranja v zemljiškem 

katastru. 

S statistično metodo smo analizirali in interpretirali podatke, ki so bili pridobljeni na Geodetski 

pisarni Ljubljana glede množičnosti evidentiranja sodno določenih mej. S programsko rešitvijo 

Microsoft Excel smo analizirali sodne postopke s časovnega vidika (trajanje postopkov) ter 

statistično prikazali delež elaboratov sodnega urejanja mej na GP Ljubljana, ki vsebujejo 

tehnične napake. Za oris problema sodelovanja geodetske uprave s sodiščem oziroma sodnimi 

izvedenci ter za predstavitev najbolj perečih problemov pri izdelavi elaboratov sodnih 

izvedencev, smo izbrali praktična primera sodnega urejanja mej s poudarkom na opisu 

problema, samega postopka ter pomanjkljivosti elaboratov. 

Praktični del naloge je razdeljen na tri dele. V prvem delu bomo na osnovi podatkov geodetske 

pisarne analizirali število elaboratov sodno evidentiranih meja v GP Ljubljana. V drugem delu 

bomo predstavili težave in problematiko, ki jo ima obravnavana geodetska pisarna pri 

sodelovanju s sodišči ter težave zaradi pomanjkljivosti elaboratov sodne ureditve meje. Tretji del



je namenjen praktični predstavitvi vsebin dveh elaboratov sodnega določevanje mej, ki 

predstavljata dva zanimiva primera z vidika pomanjkljivosti elaboratov sodne ureditve meje.



5 

2 ZAKONSKA PODLAGA V DIPLOMSKI NALOGI OBRAVNAVANIH POSTOPKOV 

2.1 Upravni postopek urejanja meje 

Zemljiški kataster in kataster stavb sta v Sloveniji temeljni uradni evidenci podatkov o zemljiščih 

in stavbah. Stranka mora v upravnem postopku podati zahtevo za evidentiranje sprememb v 

zemljiškem katastru ali katastru stavb. Stranke so lastniki ali lastnice nepremičnin, ki so vpisani v 

zemljiško knjigo, razen če zakon ne določa drugače (ZEN, 2006: 11. člen, 1. odstavek). Ko želijo 

lastniki urediti meje svojih nepremičnin in jih evidentirati v uradnih evidencah, geodetsko storitev 

ureditve meje naročijo pri geodetskem podjetju. Uvede se postopek urejanja meje (ZEN, 2006: 

28. člen, 1. odstavek). Geodetske storitve izvajajo samostojni podjetniki posamezniki in 

gospodarske družbe, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje geodetskih storitev (ZEN, 2006: 6. 

člen, 1. odstavek). V postopku urejanja meje in pri samem evidentiranju urejene meje se kasneje 

na geodetski upravi ureja oziroma evidentira meja ali del meje parcele (ZEN, 2006: 27. člen, 1. 

odstavek). 

Zahtevi za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje je treba priložiti elaborat ureditve meje, 

ki ga izdela geodetsko podjetje na podlagi mejne obravnave (ZEN, 2006: 29. člen, 1. odstavek). 

Geodetsko podjetje mora vabiti na mejno obravnavo lastnika parcele, katere meja se ureja, in 

lastnike sosednjih parcel (ZEN, 2006: 30. člen, 3. odstavek). Če je v elaboratu ureditve meje, 

poleg predlagane (katastrske), prikazana ena ali več pokazanih mej ali, če je kateri od lastnikov 

izjavil, da se ne strinja z mejo, kakršna je predlagana v elaboratu ureditve meje, geodetska 

uprava v okviru postopka evidentiranja urejene meje v zemljiškem katastru opravi ustno 

obravnavo v uradnih prostorih (ZEN, 2006: 37. člen, 1. odstavek). Če po opravljeni ustni 

obravnavi meja ostane sporna, geodetska uprava pozove lastnika oziroma lastnike, ki se ne 

strinjajo s predlagano mejo, da v 30 dneh od vročitve oziroma prejema poziva začnejo sodni 

postopek ureditve meje pred pristojnim sodiščem. Predlog za sodno urejanje meje je lahko 

vložen neposredno na sodišče. Vsebovati mora opis razmerja oziroma stanje, o katerem naj 

odloči sodišče (Rijavec, 2010: 27).



2.2 Sodni postopek urejanja meje 

Za odločanje o pravici na nepremičnini je v nepravdnem postopku pristojno krajevno sodišče, na 

katerem območju leži nepremičnina (ZNP, 1986: 13. člen). Če sodni postopek v roku, ki ga 

določi geodetska uprava v pozivu po neuspeli ustni obravnavi, ni začet, se šteje, da lastnik 

oziroma lastniki soglašajo s potekom predlagane meje. Če se sodni postopek začne, se 

postopek evidentiranja urejene meje na geodetski upravi s sklepom prekine. V primeru, da se 

sodni postopek ureditve meje ustavi ali če se predlog za sodno določitev meje zavrže ali zavrne, 

se postopek evidentiranja urejene meje nadaljuje in se kot urejena meja evidentira predlagana 

meja. Postopek evidentiranja urejene meje se ustavi s sklepom, ko sodišče odloči o njeni 

ureditvi (ZEN, 2006: 39. člen). Sodni postopek urejanja meje se lahko sicer sproži tudi brez 

predhodnega upravnega postopka evidentiranja urejene meje ali dela meje. 

Sodišče mora geodetski upravi in geodetskim podjetjem ves čas postopka omogočiti vpogled v 

evidenco o poteku postopkov sodne ureditve meje (ZEN, 2006: 39. člen, 1. in 8. odstavek). 

Stranke lahko med postopkom pred sodiščem kadarkoli sklenejo sodno poravnavo. Sodišče 

mora ves čas postopka paziti na možnost za sklenitev sodne poravnave in stranke na to 

možnost opozarjati ter jim pomagati, da se poravnajo (ZPP, 2007: 306. člen). Kdor namerava 

vložiti tožbo, lahko prej predlaga sodno poravnavo (ZPP, 2007: 309. člen). Sodna poravnava je 

sklenjena, ko stranke podpišejo zapisnik o poravnavi (ZPP, 307. člen). 

Če je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva pri reševanju spora v postopku ureditve 

meje potrebno strokovno znanje, ki ga sodišče ne poseduje, ali če mu tako nalaga zakon, 

sodišče izvede dokaz s sodnim izvedencem (ZPP, 2007: 243. člen). Sodni izvedenci so osebe, 

imenovane za neomejen čas, s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo podajo 

izvid in mnenje glede strokovnih vprašanj (ZS, 2007: 84. člen, 1. odstavek). Za sodnega 

izvedenca je lahko imenovan, kdor je državljan Republike Slovenije ali države članice Evropske 

unije ali države članice Evropskega gospodarskega prostora in aktivno obvlada slovenski jezik, 

je poslovno sposoben, je osebnostno primeren, ni bil pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo 

dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ima univerzitetno izobrazbo in ima ustrezno 

strokovno znanje ter praktične sposobnosti in izkušnje za določeno vrsto izvedenskega dela, ima 

šest let delovnih izkušenj s področja, na katerem želi opravljati izvedensko delo, in ne opravlja 

dejavnosti, ki ni združljiva s sodnim izvedeništvom (ZS, 2007: 87. člen).



7 

Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2002) pravi, da je izvedenec dolžan pri svojem 

delu upoštevati določila zakonov in svoje delo opraviti redno in vestno v skladu s pravili znanosti 

in stroke. Svoje mnenje je dolžan podati v roku, ki ga določi sodišče oziroma drug organ, ki ga je 

imenoval za izdelavo mnenja, na zahtevo stranke pa v roku, ki ga določi stranka, ki pa ne sme 

biti krajši kot 30 in ne daljši kot 60 dni. Če izvedenec svojega dela ne more opraviti v določenem 

roku, je o tem dolžan obvestiti sodišče oziroma stranko najkasneje v 15 dneh po prejemu sklepa, 

s katerim je bil imenovan za izdelavo mnenja v določeni zadevi oziroma po prejemu zahteve 

stranke. Izvedenec oziroma cenilec je dolžan zaupano gradivo skrbno hraniti, upoštevajoč 

določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in ga po opravljenem delu skupaj z izvidom 

in mnenjem vrniti sodišču oziroma stranki (Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, 2002: 

2. in 3. člen). 

V postopku za ureditev meje sodišče opravi narok na kraju samem, na katerega povabi 

izvedenca geodetske stroke in priče (ZNP, 1986: 134. člen). Sestavni del zapisnika na naroku je 

po zakonu ZNP (1986) skica, iz katere mora biti razvidno, kateri prostor je sporen, ter sporna 

meja, ki jo je sodišče določilo na kraju samem oziroma o kateri je bila sklenjena poravnava 

(ZNP, 1986, 135. člen). Stranke v postopku imajo pravico, da kadarkoli preberejo in ugovarjajo 

na vsebino zapisnika (ZPP, 2007: 124. člen). 

2.3 Evidentiranje urejene meje ali dela meje v zemljiškem katastru 

Spremembe se v zemljiškem katastru ali katastru stavb evidentirajo na podlagi dokončne 

upravne odločbe. Če se je meja urejala v sodnem postopku, se sprememba evidentira na 

podlagi pravnomočnega sodnega sklepa ali sodne poravnave. Na podlagi dokončne upravne 

odločbe ali pravnomočne sodne odločbe se po sedanji zakonodaji meja v zemljiškem katastru 

evidentira s statusom urejene meje, ki je določena s koordinatami zemljiško katastrskih točk v 

državnem koordinatnem sistemu s predpisano natančnostjo (ZEN, 2006: 20. in 41. člen). 

Upravna odločba, ki se je ne more več izpodbijati s pritožbo, je dokončna (ZUP, 2006: 224. člen, 

1. odstavek), upravna odločba, ki se je ne more izpodbijati v upravnem sporu ali drugem 

sodnem postopku pa postane pravnomočna (ZUP, 2006: 225. člen, 1. odstavek). 

Sodišče izdaja odločbe v obliki sodbe ali sklepa (ZPP, 2007: 128. člen). Nepravdni sodni 

postopek se prične na predlog ali po uradni dolžnosti (ZNP, 1986: 2. člen, 1. odstavek), pravdni 

sodni postopek pa se začne s tožbo (ZPP, 2007: 179. člen). Vsebino in obvezne sestavine



elaborata ureditve meje, tudi za primere sodnih postopkov, podrobneje določa Pravilnik o 

urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2007). 

Po tem pravilniku mora geodet v elaboratu ureditve meje (ne glede na to, ali gre za upravno ali 

sodno ureditev meje) navesti, katere podatke je uporabil za ugotovitev poteka meje po podatkih 

zemljiškega katastra. Podatke navede na skici ali na posebnem listu. Elaborat je lahko zvezan 

na način, ki onemogoča odstranitev posamezne sestavine elaborata brez poškodbe. Obsežnejši 

elaborat je lahko sestavljen iz več fizično ločenih delov. Vsak del elaborata mora biti označen 

tako, da je nedvoumno jasna pripadnost elaboratu. Če se za parcelo hkrati izvede več 

geodetskih storitev, se lahko izdela skupen elaborat. Na naslovni strani skupnega elaborata se 

navedejo vse izvedene geodetske storitve, v skupnem elaboratu pa se nahaja zbor sestavin 

elaboratov posameznih geodetskih storitev tako, da se vsaka sestavina v skupnem elaboratu 

navede le enkrat. Sestavina elaborata za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na 

podlagi pravnomočne sodne odločbe ali sodne poravnave je tudi pravnomočna sodna odločba 

(Pravilnik o urejanju mej …, 2007). 

V 18. členu pravilnika je zelo podrobno opisano, kaj mora vsebovati skica v elaboratu. Največ 

napak v elaboratih ureditve meje je prav v skicah. Skica bi morala vsebovati podatke o (Pravilnik 

o urejanju mej …, 2007): 

– mejah parcel, 

– parcelnih številkah, 

– zemljiškokatastrskih točkah, 

– mejnikih, 

– izmerjenih razdaljah med zemljiškokatastrskimi točkami in izmerjenih razdaljah med 

zemljiškokatastrskimi točkami in drugimi stalnimi točkami v naravi, 

– lastnikih parcel, 

– topografski vsebini, če je to potrebno za nazornejši prikaz poteka mej parcel, in 

– opis skice. 

Po pravilniku naj bi se v opisu skice navedli (Pravilnik o urejanju mej …, 2007): 

– šifra in ime katastrske občine, 

– približno merilo skice, 

– datum zaključka izdelave skice, 

– legenda, če je to potrebno zaradi uporabe simbolov in dodatnih barv,



9 

– podatki, ki so bili uporabljeni za ugotovitev poteka meje po podatkih zemljiškega katastra, 

– kdo je pokazal posamezno pokazano mejo, če je pokazanih več mej, in 

– številko prostorskega akta, če se parcelacija izvaja na podlagi tega akta. 

V prikazu sprememb se prikažejo meje in parcelne številke iz zemljiškokatastrskega prikaza in 

predlagane spremembe zemljiškokatastrskega prikaza po izvedeni geodetski storitvi. Prikaz 

sprememb mora obsegati območje parcele v postopku in vseh sosednjih parcel. Vsebuje lahko 

tudi predlog sprememb zaradi lokacijsko boljše predstavitve mej. Obstoječe stanje se prikaže v 

črni barvi, spremenjene meje in nove parcelne številke pa v rdeči barvi. Sestavni del elaborata 

so digitalni podatki, ki vsebujejo podatke za evidentiranje sprememb v zemljiški kataster v 

digitalni obliki (Pravilnik o urejanju mej … , 2007: 19. in 21. člen). 

Če predloga za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb na podlagi 

pravnomočne sodne odločbe ali sodne poravnave ni vložila upravičena oseba, geodetska 

uprava predlog s sklepom zavrže. Geodetska uprava predlagane spremembe evidentira, če je 

elaborat izdelan tako, da omogoča evidentiranje v zemljiškem katastru ali katastru stavb, sicer 

predlog z odločbo zavrne (ZEN, 2006: 8. člen).



3 REZULTATI 

Geodetska pisarna Ljubljana, ki organizacijsko spada pod Območno geodetsko upravo (OGU) 

Ljubljana, vsako leto arhivira več kot 2.000 elaboratov, ki obsegajo spremembe v evidencah 

zemljiškega katastra in katastra stavb v 124 katastrskih občinah. Svojo evidenco postopkov s 

pripadajočimi identifikacijskimi številkami (IDPOS) vodijo s pomočjo programske rešitve 

Delovodnik (DEVO) in programskega paketa Microsoft Office Access. Od leta 2006, odkar je v 

veljavi ZEN (2006), pa do marca 2012 je bilo arhiviranih le 146 elaboratov sodno določenih mej, 

katerih vsebina je tudi rezultat dela sodnega izvedenca. 

V okviru našega raziskovalnega dela smo pregledali vseh 146 elaboratov in jih analizirali. Če 

elaborat, ki ga geodetska uprava prejme od sodišča ali drugega upravičenca in ga je izdelal 

sodni izvedenec, ne izpolnjuje vseh pogojev, ki jih določa Pravilnik o urejanju mej ter 

spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2007), je s strani geodetske 

pisarne zahtevana dopolnitev elaborata. V diplomski nalogi se bomo osredotočili na probleme in 

razloge za pozive k dopolnitvi elaboratov sodnih postopkov s strani geodetske pisarne. 

Obravnavali bomo časovno zakasnelost sodnih postopkov zaradi težav na področju sodelovanja 

geodetske pisarne s sodiščem ter zaradi tehničnih napak v elaboratih. 

V nadaljevanju predstavljamo rezultate analize števila sodno evidentiranih mej na območju 

Geodetske pisarne Ljubljana v obravnavanem obdobju. Predstavili bomo, v katerem časovnem 

obdobju je zaključenih največ postopkov ter povprečno trajanje evidentiranja sodnih postopkov. 

Pregledali bomo delež elaboratov, ki so bili vrnjeni v dopolnitev zaradi različnih napak, ter delež 

elaboratov, ki so jih izdelali sodni izvedenci oziroma geodetska podjetja. Predstavili bomo tudi, 

koliko strank je sprožilo sodni postopek na predlog Geodetske pisarne Ljubljana po neuspešni 

ustni obravnavi v obravnavanem obdobju (2007-2012). 

Sledi obravnava izbranih primerov sodno določenih mej – časovna analiza in analiza vsebine 

dokumentacije, kjer najprej predstavljamo najpogostejše težave, s katerimi se srečuje 

Geodetska pisarna Ljubljana zaradi šumov pri komunikaciji s sodiščem ter pomanjkljivosti 

elaboratov sodnega urejanja meje. Na osnovi pregledanih gradiv oziroma elaboratov sodno 

urejenih mej na Geodetski pisarni Ljubljana za obravnavano obdobje smo izbrali dva zanimiva 

elaborata za evidentiranje sodno določenih mej v zemljiškem katastru z namenom orisati na 

praktičnih primerih obravnavano problematiko.

Število končanih postokov 



11 

3.1 Analiza števila sodno evidentiranih meja na GP Ljubljana (2007-2012) 

V okviru naloge smo pregledali vseh 146 elaboratov za evidentiranje mej v zemljiškem katastru 

na osnovi odločitev sodnih postopkov, ki so v arhivu Geodetske pisarne Ljubljana (v 

nadaljevanju GP Ljubljana) za obdobje 1.1.2007-1.6.2012. t.j. 5 let in 6 mesecev. Naprej smo 

pregledali podatke o tem, kako so obravnavani sodni postopki razporejeni v času. 

60 

50 

40 

Število evidentiranih sodnih postopkov od 2006 do 2012 

40 

49 

30 

20 

10 

13 

17 

19 

8 

0 

2007 2008 2009 2010 2011 2012 

Slika 1: Število evidentiranih sodnih postopkov urejanja mej v obdobju 2007- maj 2012 v GP Ljubljana. 

S slike 1 je razvidno, da je bilo po podatkih Geodetske pisarne Ljubljana v obdobju 2007-2012 

največ sodnih postopkov zaključenih v letu 2011 (za leto 2012 je statistika nepopolna, saj se 

nanaša le na obdobje nekaj mesecev) in opazen je trend naraščanja tega števila. 

Analizirali smo, koliko časa je preteklo od zaključka sodnega postopka določitve meje na 

sodišču (t.j. od izdaje pravnomočnega sodnega akta za evidentiranje sodno določene meje) do 

evidentiranja sprememb, določenih v tem sodnem aktu, v evidenci zemljiškega katastra. Analizo 

smo razdelili na petletna obdobja. 

Slika 2 prikazuje, da so se spremembe, utemeljene v pravnomočnem sodnem aktu, v 

zemljiškem katastru evidentirale v roku petih let ali manj, sledijo postopki, kjer so se spremembe

Število postopkov 



evidentirale v roku petih do vključno desetih let, najmanj pa je postopkov, kjer so se spremembe 

evidentirale v roku dvajsetih do petindvajsetih let. Rezultat je bil pričakovan, saj se od sodišč in 

geodetske pisarne tudi pričakuje, da se spremembe, določene v pravnomočnem sodnem aktu 

čim prej evidentirajo v zemljiškem katastru. Od izdaje pravnomočnega sodnega akta za 

evidentiranje sodno dolčene meje do evidentiranja sprememb v zemljiškem katastru je 

povprečno preteklo 6,9 let. Najhitreje je bila sodno določena meja evidentirana v osmih mesecih, 

najdlje pa v enaintridesetih letih. Povprečno pretečen čas med izdajo sodnega akta in 

evidentiranjem sprememb, ki so bile določene v tem sodnem aktu, ocenjujem kot dolg. 

100 

90 

80 

70 

60 

50 

40 

30 

20 

10 

0 

Število evidentiranih sodnih postopkov urejanja mej na GP Ljubljana 

glede čas, pretečen od izdaje pravnomočnega sodnega akta o 

določitvi meje do evidentiranja sprememb v zemljiškem katastru za 

obdobje 2007-2012 

Trajanje evidentiranja 

1 do 5 let 5 do 10 let 10 do 15 let 15 do 20 let 20 do 25 let 25 do 31 let 

Slika 2: Število evidentiranih sodnih postopkov urejanja mej na GP Ljubljana glede čas, pretečen od izdaje 

pravnomočnega sodnega akta o določitvi meje do evidentiranja sprememb v zemljiškem katastru. za obdobje 2007- 

2012.

Število postopkov 



13 

Podrobneje smo analizirali prvo petletno obdobje, saj je bilo v tem obdobju v evidenci 

zemljiškega katastra evidentiranih največ sodnih postopkov ureditve meje (slika 3). 

30 

25 

20 

15 

10 

5 

0 

Število evidentiranih sodnih postopkov urejanja mej na GP 

Ljubljana glede na čas, pretečen od izdaje pravnomočnega 

sodnega akta do evidentiranja sprememb v zemljiškem 

katastru za razrede 1 - 5 let 

5 

8 

13 

24 

Trajanje evidentiranja 

21 

15 

0 let 1 leto 2 leti 3 leta 4 leta 5 let 

Slika 3: Število evidentiranih sodnih postopkov urejanja mej na GP Ljubljana glede na čas, pretečen od izdaje 

pravnomočnega sodnega akta do evidentiranja sprememb v zemljiškem katastru za obdobje 2007-2012 (za postopke, 

ki trajajo do 5 let). 

Vidimo, da je bilo v obravnavanem časovnem obdobju največ sodnih postopkov evidentiranih v 

roku treh let, sledi evidentiranje postopkov v roku štirih let. Pričakovano se je najmanj postopkov 

evidentiralo v roku enega leta ali manj. 

Da bi geodetska uprava evidentirala spremembe mej v zemljiškem katastru na podlagi 

pravnomočne sodne odločbe, mora biti poleg odločbe priložen tudi elaborat za evidentiranje 

sprememb v zemljiškem katastru. Ta elaborat izdela sodni izvedenec geodetske stroke (ZEN, 

2006: 8. člen, 1. odstavek). Preveriti smo želeli kakovost izdelave elaboratov s strani sodnih 

izvedencev zato je sledila analiza, kolikokrat je bil poslan poziv k dopolnitvi elaboratov sodno 

določenih mej s strani geodetske pisarne. Le-ti elaborati so bili nato popravljeni oziroma 

dopolnjeni in kot taki sprejeti (slika 4).



Delež elaboratov sodnega urejanja mej glede na število 

popravkov elaboratov 

2 2 

1% 1% 

23 

16% 

118 

82% 

0 poprav 1 poprava 2 popravi 3 poprave 

Slika 4: Prikaz deleža elaboratov glede na število zahtevanih popravkov (GP Ljubljana, obdobje 2007-2012). 

Pričakovano je bilo veliko več elaboratov sodno določenih mej v obravnavanem obdobju na GP 

Ljubljana sprejetih kot takih z napakami, ki so bili kasneje popravljeni oziroma dopolnjeni. 

Kot je bilo že omenjeno, geodetska uprava ugotavlja pravilnost elaboratov na osnovi Pravilnika o 

urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2007), kjer so 

opisane vse potrebne sestavine elaborata. Če je elaborat izdelan tako, da omogoča 

evidentiranje sodno določene meje ali dela meje v zemljiškem katastru, geodetska uprava 

spremembe evidentira in o tem obvesti lastnike nepremičnin. Če elaborat ni izdelan v skladu z 

zgoraj omenjenim pravilnikom, geodetska uprava predlog za evidentiranje z odločbo zavrne 

(ZEN, 2006: 8. člen, 4. in 5. odstavek). Ugotovili smo, da je od triindvajsetih elaboratov, na 

podlagi katerih je bil poslan poziv k dopolnitvi, obstajal le en elaborat, ki ga je izdelalo geodetsko 

podjetje in predalo v roke sodnega izvedenca. Ostale elaborate so sodni izvedenci izdelali sami. 

Kasneje bodo v diplomski nalogi predstavljeni problemi in napake, zaradi katerih je bil poslan 

poziv k dopolnitvi elaborata sodne ureditve meje. 

Nekateri sodni izvedenci geodetske stroke torej svoje elaborate naročijo pri geodetskih podjetjih, 

ki za njih opravijo meritve, narišejo skice in sestavijo elaborat ureditve meje četudi je v ZEN 

(2006: 8. člen, 1. odstavek) jasno določeno, da »elaborat izdela sodni izvedenec geodetske 

stroke« – torej izvedenec sam. To je seveda upravičena zahteva, saj je bil izvedenec prisoten na



15 

naroku sodišča in je le on relevantno seznanjen z vsemi dejstvi, ki so pomembna za obravnavni 

sodni primer. 

Na sliki 5 je prikazan delež elaboratov sodne ureditve meje, ki so jih izdelali sodni izvedenci, in 

delež elaboratov, ki so bili naročeni pri geodetskih podjetjih (izmed 146 obravnavanih 

elaboratov). 

Delež elaboratov sodne ureditve meje glede na 

avtorja izdelave 

18% 

Geodetska podjetja 

Sodni izvedenci 

82% 

Slika 5: Delež elaboratov sodne ureditve meje glede na avtorja izdelave na GP Ljubljana (2007-2012). 

Kot že omenjeno, če po opravljeni ustni obravnavi na geodetski upravi meja ostane sporna, se 

postopek evidentiranja meje v okviru upravnega postopka s sklepom prekine (ZEN, 2006: 37. 

člen, 4. odstavek). Geodetska uprava nato lastnike, ki se ne strinjajo s predlagano mejo, pozove, 

da v 30 dneh od vročitve oziroma prejema poziva začnejo sodni postopek ureditve meje (ZEN, 

2006: 39. člen, 1. odstavek). Če sodni postopek v tem roku ni začet, se šteje, da lastniki 

soglašajo s potekom predlagane meje (ZEN 2006: 39. člen, 4. odstavek). 

Geodetska pisarna Ljubljana je od leta 2007 do 2012 obravnavala 404 primere, v katerih so 

stranke pozvali na sprožitev sodnega postopka določitve meje. Na sliki 6 lahko vidimo, kako so 

se stranke (404 primerov) odzvale na poziv za sprožitev sodnega postopka. Sodni postopek je 

sprožilo 22 % strank, preostalih 78% je naknadno pristalo na predlagano mejo in postopka ni 

sprožilo.



Delež primerov sprožitve sodnega postopka po 

pozivu GP Ljubljana 

Ni sprožilo sodnega postopka 

Je sprožilo sodni postopek 

22% 

78% 

Slika 6: Delež primerov, kjer je bil po pozivu GP Ljubljana sprožen sodni postopek. 

3.2 Težave pri evidentiranju sodno določenih mej v zemljiškem katastru 

Pri opisu zakonske podlage je omenjeno, da se spremembe v zemljiškem katastru evidentirajo 

na podlagi dokončne upravne odločbe (v primeru upravnih postopkov) ter pravnomočnega 

sodnega sklepa oziroma poravnave (v primeru sodnih postopkov); v obeh primerih se zahteva 

pravilno izdelan elaborat za evidentiranje sprememb. Če elaborat ni izdelan v skladu s 

Pravilnikom o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru, se 

predlog za evidentiranje sprememb s sklepom zavrne (ZEN, 2006: 8. člen, 4. odstavek). 

Obravnavali bomo najpogostejšo problematiko s katero se Geodetska pisarna Ljubljana srečuje 

na področju komunikacije s sodišči ter težave in tipične napake ter tehnične pomankljivosti, ki se 

pojavljajo v prejetih elaboratih sodne ureditve meje skupaj s pravnomočno sodno odločbo 

oziroma sklepom ali poravnavo. Na podlagi teh napak oziroma tehničnih pomanjkljivosti v 

geodetski pisarni zahtevajo ponoven pregled in dopolnitev elaboratov. 

3.2.1 Problematika komunikacije s sodišči 

ZNP (1986: 138. člen, 3. odstavek) sodišču nalaga, da mora pravnomočni sodni sklep oziroma 

poravnavo poslati pristojnemu geodetskemu organu zaradi izvedbe v zemljiškem katastru. 

Problem je, ker sodišče te obveznosti ne izpolnjuje ali je pri tem nezanesljivo. Geodetska 

pisarna posledično ne dobi informacije, da se je meja urejala v sodnem postopku, če primer ni 

bil prej obravnavan v upravnem postopku (v katerem bi zadeva dobila IDPOS v okviru evidence



17 

postopkov, ki jo vodijo v geodetski pisarni), saj sodišče geodetski pisarni v veliko primerih ne 

pošlje pravnomočnega sodnega sklepa ali poravnave o sodni ureditvi meje (Perpar, 2012). 

Dodaten problem predstavlja pretekla ureditev zakona ZENDMPE (2000), kjer je bilo zapisano, 

da ko se sproži sodni postopek ureditve meje, se upravni postopek ureditve meje po tem zakonu 

ustavi (ZENDMPE, 2000: 29. člen). Po novem zakonu ZEN (2006) se upravni postopek ne 

ustavi ampak se samo s sklepom prekine (ZEN, 2006: 39. člen, 5. odstavek). Če je torej zadeva 

bila predmet reševanja v upravnem postopku pred letom 2006, je geodetska pisarna elaboratu 

določila identifikacijsko številko postopka (IDPOS) in s sklepom prekinila ta postopek, torej je 

imela informacijo o aktivnostih na določeni parcelni meji. 

Če sodišče po zaključku sodnega postopka ni poslalo pravnomočnega sodnega sklepa ali 

poravnave, geodetska pisarna ni dobila informacije, da je prišlo do spremembe stanja, ki bi ga 

bilo potrebno evidentirati v zemljiškem katastru. Mogoča rešitev bi po Perparju (2012) bila, da bi 

geodetska pisarna v svojih evidencah poiskala ustavljene postopke (in njihove IDPOS) ter 

poizvedela, če so se postopki obravnavali na sodišču in kakšen je bil sodni zaključek. Na žalost 

se velikokrat dogaja, da se šele v novem upravnem postopku urejanja meje ugotovi, da se je ta 

meja že urejala in da je sodni sklep ali poravnava že izdana (Perpar, 2012). 

V praksi se pojavijo tudi težave tudi v zvezi s pošiljanjem nepopolnih podatkov in informacij ali 

pa neizvirnih podatkov sodnega izvenca s sodišča na GU. Zakon ZEN (2006) je namreč mogoče 

razumeti tako, da nalaga sodišču, da v okviru sodnega postopka poskrbi, da je izdelan elaborat 

kvalificiran kot osnova za evidentiranje sprememb opredeljenih v sodbi ali poravnavi. To opisuje 

člen 8. v drugem odstavku in sicer: »V elaboratu za evidentiranje sprememb v zemljiškem 

katastru ali katastru stavb na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali sodne poravnave mora biti 

prikazano obstoječe stanje in predlog sprememb, ki se evidentirajo.« 

Težava prav tako nastane, ko sodišče geodetski pisarni pošlje sodni akt, vendar ne priloži 

elaborata sodnega izvedenca (nepopolni podatki). Geodetska pisarna sodišču pošlje zahtevo za 

priložitev elaborata, saj brez tega ne sme in ne more evidentirati sprememb v zemljiškem 

katastru. Obratno nastane težava, ko sodišče geodetski pisarni pošlje elaborat sodnega 

izvedenca o ureditvi meje, vendar ne priloži sodnega akta (nepopolni podatki). V izjemnem 

primeru se je izkazalo celo, da sodni postopek ureditve meje še ni bil zaključen, vendar so 

elaborat predčasno poslali s sodišča na GP. Elaborat ureditve meje, ki ga geodetska pisarna



prejme od sodnega izvedenca za evidentiranje sodno določene meje v zemljiškem katastru, 

mora biti izvirnik in ne kopija. V nekaterih primerih sodišče pošlje kopijo elaborata in geodetska 

pisarna jih v takih primerih pozove, da jim pošljejo izvirnik elaborata (Perpar, 2012). 

V današnjem svetu, ko so na voljo napredne tehnologije in sodobni informacijski sistemi, ne bi 

smelo biti težav prenosa podatkov in informacij, ki posledičnega privedejo do nepredvidljivega 

zamujanja evidentiranja sodnega postopka ureditve meje. Vsi ti problemi žal slabo vplivajo na 

podobo sodnih postopkov in sodišč ter tudi na podobo geodetske stroke in geodetske službe. 

3.2.2 Problematika kakovosti elaboratov sodne ureditve meje 

Kot že omenjeno, geodetska uprava predlagane sodno določene spremembe evidentira v 

zemljiškem katastru oziroma katastru stavb, če je elaborat izdelan tako, da omogoča 

evidentiranje v zemljiškem katastru ali katastru stavb, sicer predlog z odločbo zavrne (ZEN, 

2006: 8. člen, 4. odstavek). Sestavine elaborata so podrobneje opisane v Pravilniku o urejanju 

mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2007). V skladu z 

Zakonom o evidentiranju nepremičnin (ZEN, 2006) geodetska uprava v primeru, če priložen 

elaborat ne vsebuje vseh prepisanih sestavin ali podatki v elaboratu ne omogočajo evidentiranja 

sprememb v nepremičninskih evidencah, pozove vlagatelja, da v določenem roku predloži 

dopolnjen elaborat. Odpravljanje pomanjkljivosti ima lahko za posledico tudi spremembe v 

ostalih sestavinah elaborata, zato je potrebno dopolnitve oziroma poprave izvesti tako, da bodo 

vse sestavine elaborata popolne in medsebojno usklajene. V kolikor je po prejemu 

popravljenega elaborata prišlo do novih napak, geodetska uprava šteje, da pomanjkljivosti niso 

odpravljene v roku. 

Pri preizkusu zgoraj navedenih zahtev je geodetska pisarna tekom let zavrnila elaborate urejanja 

mej zaradi naslednjih tipičnih napak (na osnovi gradiv GP Ljubljana, 2012): 

- za evidentiranje sodno urejene meje mora elaborat izdelati in potrditi sodni izvedenec 

geodetske stroke in ne geodetsko podjetje; 

- vsebina elaborata ni skladna z vsebino sodnega sklepa, na podlagi katerega se zahteva 

evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in katere sestavni del je elaborat (Primer: 

v postopku se je urejala meja, ki ni imela podlage v sodnem sklepu); 

- nepreglednost skice, napake v prikazovanju ključnih elementov; 

- manjkajoč seznam izračunanih površin parcel, neurejene površine parcel;



19 

- manjkajoč katastrski prikaz sprememb; 

- iz prepisa sodne poravnave je bilo razvidno, da se je izvedla le sodna parcelacija 

obravnavane parcele, iz elaborata terenske meritve pa je bila razvidna tudi ureditev meje 

med sosednjimi parcelami; 

- parcela je imela različne bonitete (pred in po sodnem postopku); 

- elaborat ni bil podpisan s strani odgovornega geodeta,ko je elaborat izdelalo podjetje; 

- neupoštevanje predhodnega elaborata ureditve meje; 

- iz vložene zahteve in priloženega elaborata ni bilo razvidno, ali gre za evidentiranje 

sprememb v zemljiškem katastru na podlagi sodne poravnave ali gre za upravni 

postopek evidentiranja urejenih mej. Če gre za evidentiranje sodnega postopka, mora 

elaborat v skladu z 8. členom ZEN (2006) izdelati sodni izvedenec geodetske stroke, če 

gre za upravni postopek, se le-ta na podlagi 28. člena ZEN (2006) uvede na zahtevo 

lastnika parcele, elaborat pa potrdi odgovorni geodet; 

- iz elaborata za sodno ureditev meje ni bilo razvidno, kdo je podal vlogo za sodno 

ureditev meje, prav tako ni bilo priloženo pooblastilo strank, da pooblaščajo sodnega 

izvedenca za vložitev vloge. To vlogo je dolžno predlagati sodišče, ki je na prvi stopnji 

odločalo o zadevi ali pred katerim je bila sklenjena sodna poravnava ali pa jo lahko 

predloži katerakoli od strank, ki je sodelovala v sodnem postopku. 

Vse te napake v elaboratih sodnega urejanja meje, ki jih sodni izvedenci naredijo, upočasnijo 

postopek evidentiranja sodno določene meje v zemljiškem katastru. Ko geodetska uprava pošlje 

poziv za dopolnitev elaborata, pripiše obvestilo, da v kolikor v določenem roku napake ne bodo 

odpravljene oziroma ne bo predložen dopolnjen elaborat, bo zahtevo za evidentiranje sprememb 

z odločbo zavrnila (ZEN, 2006: 8. člen). Elaborat pri GU lahko sodni izvedenci prevzamejo 

osebno ali po pooblaščencu, ki se izkaže s pisnim pooblastilom. Običajen rok za dopolnitev 

elaborata je od 15 do 30 dni; rok ni zakonsko predpisan. Postopek evidentiranja se posledično 

dodatno zavleče, dogaja se tudi, da se elaborat vrne v dopolnitev tudi v drugo ali v tretje. Do 

zavrnitve zahteve za evidentiranje sodno določene meje pride le izjemoma, saj je v interesu 

geodetske uprave, da so meje, določene na podlagi sodnih postopkov, v zemljiškem katastru 

evidentirane (Perpar, 2012). 

V praksi, da bi postopek čimprej uspešno zaključili, osebje geodetske pisarne tudi neformalno 

komunicira s sodnim izvedencem ali geodetskim podjetjem, ki je izdelalo elaborat. Tako se lahko 

težave odpravijo hitreje, taki kontakti oziroma opozorila na napake se ne evidentirajo kot vrnitev



elaborata v dopolnitev. V bazo zaključenih postopkov se pozivi k dopolnitvi elaboratov 

evidentirajo le na podlagi pisnega poziva k dopolnitvi elaborata, kar pomeni, da je popravkov več 

kot jih izkazujejo podatki evidence geodetske pisarne in naše analize (Perpar, 2012). 

V preteklosti se je Geodetska pisarna Ljubljana posluževala prakse, da so poziv k dopolnitvi 

elaborata poslali neposredno sodnemu izvedencu. Ker pa so se napake ponavljale, je 

geodetska pisarna pričela pošljati pozive k dopolnitvi posredno preko sodišča, saj je le tako 

lahko tudi sodišče seznanjeno o tem, kakšne napake delajo sodni izvedenci in kateri od sodnih 

izvedencev jih dela največ. Na tak način lahko sodišče presodi o izbiri kakovosti oziroma 

katerega sodnega izvedenca bo poklicalo za opravljanje izvedeniške naloge (Perpar, 2012). 

3.3 Analiza izbranih primerov sodnih postopkov urejanje meje 

V nadaljevanju bomo analizirali dva praktična primera, ki prikazujeta tipične tehnične napake v 

elaboratih sodne določitve meje za evidenco v zemljiškem katastru. V prvem primeru 

prikazujemo primer elaborata kot izdelek sodnega izvedenca, kjer vsebina elaborata ni bila 

skladna z vsebino izdatka sodne poravnave, kateremu je pripadal priloženi elaborat sodne 

ureditve meje. V drugem praktičnem primeru bomo prikazali netipično napako v elaboratu za 

sodno določitev meje, ki vključuje neskladanje vsebine elaborata z vsebino izdatka sodne 

poravnave na podlagi katere sodišče zahteva evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru. Na 

podlagi tega elaborata ni bilo mogoče jasno in nedvoumno ugotoviti, katere spremembe se 

zahtevajo za evidentiranje. 

3.3.1 Prvi primer: tipična napaka v elaboratu za sodno določitev meje 

Prikazali bomo primer tipične napake v elaboratu za sodno določitev meje. Geodetska pisarna 

Ljubljana je prejela vlogo, s katero v nepravdni zadevi predlagateljev, zaradi razdružitve 

solastnine nepremičnin, okrajno sodišče v Ljubljani v izvedbo pošilja izdatek sodne poravnave. 

Izdatek sodne poravnave se izda na zahtevo strank v pravdnem postopku in je overjen prepis 

zapisnika, v katerem je vpisana njihova poravnava o rešitvi spora, ko se sporazumno med 

strankama spor tudi konča (ZPP, 2007: 307. člen, 3. odstavek). Poleg vloge je bil priložen tudi 

elaborat geodetske storitve sodnega izvedenca.



21 

Pri pregledu elaborata je geodetska pisarna ugotovila, da vsebina elaborata sodnega izvedenca 

ni bila skladna z vsebino, ki je izhajala iz izdatka sodne poravnave, na podlagi katere je sodišče 

zahtevalo evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in katere sestavni del je bil navedeni 

elaborat. Iz elaborata je namreč izhajalo, da se je v postopku poleg delitve parcel – parcelacije, 

skladno z vsebino izdatka sodne poravnave, urejala tudi meja (ni bilo obravnavano s sodbo) 

med parcelo 194 (sedaj parceli 194/1 in 194/2) in sosednjima parcelama 193/2, 193/5 in 991 ter 

evidentiralo zemljišče pod stavbo na parcelah 194 (sedaj parceli 194/1 in 194/2) in 193/5 

prikazano z na sliki 7. Meja, ki se je urejala, je prikazana z odebeljenimi rdečimi linijami. 

Pred evidentiranjem delitve parcele mora biti urejen del meje, ki se je dotika novi del meje, ki 

nastane z delitvijo. Postopek evidentiranja urejene meje in upravni postopek evidentiranja 

parcelacije se lahko izvedeta skupaj na podlagi enotnega elaborata, ki mora vsebovati sestavine 

elaborata ureditve meje in elaborata parcelacije (ZEN, 2006: 49. člen, 1. in 3. odstavek). Sodni 

izvedenec je sicer na podlagi zakona ZEN (2006) ureditev meje opravil, vendar bi moralo to 

urejanje meje izhajati iz vsebine izdatka sodne poravnave. Prav tako je sodni izvedenec naredil 

napako, saj je mejo uredil brez soglasja vseh lastnikov tromej s sosednjima parcelama 991 in 

193/5. Začasna rešitev bi bila, da bi sodni izvedenec mejo uredil tako, da bi določil, da meja 

parcelacije, ki deli parceli 194/1 in 194/2, poteka v podaljšku do meje s parcelama 193/5 in 991. 

Za kakovostno interpretacijo položaja mej iz katastrskih podatkov bi morali opraviti predizmero 

območja, v katerem se opravljajo geodetska dela, vendar pa sodišče predizmero neustrezno 

smatra za nepotrebno delo, ki povzroča dodatne stroške. Delo geodetskega izvedenca je torej 

lahko dokaj omejeno zaradi vsebine izdatka sodišč, oziroma zaradi nerazumevanja vsebine dela 

geodetskega strokovnjaka s strani sodišč. Da delo ni v nasprotju z ZEN (2006), morajo 

geodetski izvedenci (pa tudi geodetska uprava) uporabljati pristope, ki so neceloviti in z vidika 

zagotavljanja kakovostnih storitev celo sporni (primer parcelacije, ki predhodno zahteva urejen 

del meje; primeri določevanja tromej, kjer bi morali biti v mejno obravnavo vključeni, povabljeni 

in prisotni vsi trije lastniki parcel, katerih meja se določa).



Slika 7: Zemljiško katastrski prikaz s spremembami v elaboratu sodne ureditve meje (Vir: GP Ljubljana, 2012).



23 

3.3.2 Drugi primer: netipična napaka v elaboratu za sodno določitev meje 

V drugem primeru napake v elaboratu sodne določitve meje bomo prikazali netipično napako, 

vendar je ta napaka pomembna za prikaz dela sodnega izvedenca. 

Geodetska pisarna Ljubljana je prejela predlog za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru 

na podlagi sodne poravnave. Predlog je podalo Okrajno sodišče v Ljubljani, predlogu pa je bil 

priložen elaborat ureditve meje. K elaboratu oziroma vlogi skica sodnega izvedenca ni bila 

priložena, priložen je bil le prepis sodne poravnave. Skica sodnega izvedenca je bila priložena 

naknadno, po kontaktiranju sodnega izvedenca s strani geodetske pisarne. Meja se je določala 

med nepremičninama s parcelnima številkama 469 in 467. 

V izdatku sodne poravnave je bilo zapisano, da se je meja določila tako, da »mejna črta poteka 

po južni strani obstoječe betonske ograje, tako da je celotni zunanji vidni del ograje na parcelni 

številki 469 – na skici (slika 9) je označeno z daljicami med točkami A2 (zemljiško katastrska 

točka 9319) na zahodni strani do točke B2 (na vzhodni strani roba parcelne številke 467). V lasti 

predlagateljev in nasprotnega udeleženca sta tudi zemljiški parceli 470 in 471. Med tema dvema 

parcelama meja še naprej poteka po južnem robu obstoječe betonske ograje od točke B2 do 

točke B3 (zemljiško katastrska točka 9318), ko se prične ograja, ki jo je zgradil nasprotni 

udeleženec in poteka po napeti žičnati mreži, t.j. severnem delu ograje, tako da so betonski 

stebri na parceli 471 (last nasprotnega udeleženca), do točke C (zemljiško katastrska točka 

9317).«



Slika 8: Skica terenske meritve priložena elaboratu sodne ureditve meje k sodni poravnavi (Vir: GP Ljubljana, 2012). 

Slika 9: Skica terenske meritve sodnega izvedenca z naroka na terenu v sodnem postopku urejanja meje (Vir: GP 

Ljubljana, 2012). 

Pri pregledu zadeve (izdatka in elaborata) so v Geodetski pisarni Ljubljana ugotovili napako in 

sicer, da vsebina elaborata ni skladna z vsebino, kot izhaja iz izdatka sodne poravnave, na 

podlagi katere sodišče zahteva evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in katere sestavni 

del je navedeni elaborat. Iz izdatka sodne poravnave namreč izhaja, da se v postopku ureditve



25 

meje med parcelama 470 in 471 meja uredi na način, da poteka od točke B3 do točke C. 

Nasprotno iz elaborata sodnega izvedenca izhaja predlog, da se kot sodno urejena meja med 

navedenima parcelama v evidenci zemljiškega katastra evidentira meja, ki poteka od zemljiško 

katastrske točke 9318 preko zemljiško katastrske točke 9317 do zemljiško katastrske točke 7323 

(označeno z modro črtno na sliki 8). S skice je razvidno, da naj bi se na podlagi elaborata 

evidentiral del meje, ki ni bil vključen v sodno obravnavno in zahteva za evidentiranje meje, ki 

poteka od zemljiško katastrske točke 9317 do 7323, ni bila zapisana v izdatku sodne poravnave. 

Ker se vsebina elaborata sodnega izvedenca ne ujema z vsebino priložene sodne poravnave, ni 

mogoče jasno in nedvoumno ugotoviti, katere spremembe se zahtevajo za evidentiranje. 

Geodetska pisarna Ljubljana je v tem primeru sodišču in sodnemu izvedencu poslala poziv k 

dopolnitvi vloge, kjer naj bi se odpravile nejasnosti oziroma neskladnosti. 

V 8. členu ZEN (2006) je zapisano, da je nujna skladnost predloženega elaborata z vsebino 

pravnomočne sodne odločbe ali sodne poravnave, katere del je ta elaborat, saj gre za vsebinsko 

celoto, ki le skupaj omogoča evidentiranje sprememb tudi v evidenci zemljiškega katastra 

oziroma katastra stavb.



4 ZAKLJUČEK 

V diplomski nalogi smo predstavili zakonodajo, ki ureja predvsem nepravdni sodni postopek 

urejanja mej. Predstavitev zakonodaje je veliko pomagala pri definiranju in analiziranju 

problemov in težav v praksi, ki smo jih ugotavljali in analizirali v sodelovanju z Geodetsko 

pisarno Ljubljana. Ugotovili smo, da vse informacije o končni odločitvi sodišča o urejanju meje, ki 

so določene v sodnem postopku, ne pridejo do geodetske uprave in posledično zato tako 

urejene meje sploh niso evidentirane v zemljiškem katastru. Zaradi tega nastajajo težave v 

kasnejših postopkih urejanja mej ter drugih katastrskih postopkih na tistem območju. Videli smo, 

da problem nastaja tudi pri usklajevanju izmenjave informacij sodnih aktov in pripadajočih 

elaboratov sodne ureditve meje od sodišča na geodetsko upravo za namene usklajevanja 

geodetskih evidenc. 

V nalogi smo opredelili vlogo sodnega izvedenca geodetske stroke pri sodnem urejanju mej, 

posebej pa smo predstavili vsebino elaboratov sodnega urejanja mej. Statistično smo analizirali 

število in trajanje sodnih postopkov določitve mej, ki so se na GP Ljubljana zaključili (evidentirali 

v zemljiški kataster) po letu 2007, odkar je v veljavi ZEN (2006). Predstavili smo delež 

elaboratov sodnih izvedencev, ki so bili poslani v dopolnitev s strani Geodetske pisarne 

Ljubljana zaradi tehničnih napak v elaboratih sodne ureditve meje. Napake v elaboratih so 

predvsem tiste, ki kršijo člene Pravilnika o urejanju in spreminjanju mej parcel ter o evidentiranju 

mej parcel v zemljiškem katastru ter ZEN (2006). Predvidevamo, da napake nastajajo iz 

malomarnosti sodnih izvedencev, nepoznavanja pravilnika in neusklajenosti z geodetskimi 

podjetji, ki izvedejo geodetsko izmero. Menim, da bi morali sodni izvedenci sami izdelati elaborat 

ureditve meje, katero so po sodni dolžnosti tudi določili, saj so le oni seznanjeni z vsemi 

relevantnimi dejstvi, ki vplivajo na določitev meje, prav tako pa so prisotni tudi na naroku 

sodišča. V 8.členu ZEN (2006) jasno piše, da naj elaborat sodne določitve meje izdela sodni 

izvedenec geodetske stroke, nikjer pa ni opredeljeno, da ga lahko izdela tudi geodetsko 

podjetje. 

V sklepnem delu smo na praktičnem primeru predstavili dve napaki, tipično in netipično v 

elaboratih sodne ureditve, zaradi katerih je sta bila elaborata poslana v dopolnitev. Ugotovili 

smo, da bi morali biti sodni izvedenci bolj dosledni pri poznavanju zakonov, kot je ZEN (2006). 

Tudi sodišča morajo nujno poznati področno zakonodajo ter dopuščati izvedbo nujno potrebnih 

postopkov (predizmera) in jih tudi priznati kot upravičene stroške izvedeniškega dela. Na ta



27 

način bi se zmanjšala možnost, da pride do takih napak, kot je urejanje meje brez vseh 

potrebnih lastnikov zemljišč, neskladnost izvedene storitve z naročilom sodišča, neskladnost 

opravljene storitve s samo vsebino sodne poravnave.



VIRI 

Uporabljeni viri 

Dolanc, J. 2012. Sodni izvedenci geodetske stroke v praksi. Predavanje 18.4.2012. Ljubljana, 

UL FGG. 

Ferlan, M. 2005. Evidentiranje nepremičnin. Univerzitetni učbenik. Ljubljana, UL, Fakulteta za 

gradbeništvo in geodezijo: 262 str. 

Rijavec, V. 2011. Vloga izvedenca geodetske stroke v nepravdnih postopkih. Geodetski vestnik 

55, 4: 750-763. 

Pravilniki, zakoni, odločbe sodišč: 

Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Uradni list RS, št. 7-411/2002 s spremembami. 

Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru. Uradni 

list RS št. 8-338/2007 s spremembo. 

ZEN. 2006. Zakon o evidentiranju nepremičnin. Uradni list RS št. 47-2024/2006 in 65- 

3564/2007. 

ZENDMPE. 2000. Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot. Uradni 

list RS št. 52-2447/2000 s spremembami. 

ZNP 1986. Zakon o nepravdnem postopku. Uradni list RS št. 30-1481/1986, popr. 20-1481/1988 

s spremembami. 

ZPP. 2007. Zakon o pravdnem postopku. Uradni list RS št. 26-1210/1999 s spremembami. 

ZS. 2007. Zakon o sodiščih. Uradni list RS št. 94-779/2007 s spremembami.



29 

ZUP. 2006. Zakon o splošnem upravnem postopku. Uradni list RS št. 80-3777/1999 s 

spremembami. 

Ostali viri 

GP Ljubljana. 2012. Arhivsko gradivo Geodetske pisarne Ljubljana. Interni viri. Ljubljana, GP 

Ljubljana. 

Perpar, I. 2012. Organizacija dela na GP Ljubljana. Osebna komunikacija. (Maj-avgust 2012).

Prenos (1949Kb) - Digitalni repozitorij UL FGG - Univerza v Ljubljani

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?