OPISNA GEOMETRIJA

OPISNA GEOMETRIJA
NAVODILA ZA IZDELAVO VAJ V 1. SEMESTRU
Pravilno rešene in ustrezno narisane vaje so pogoj, da kandidat lahko pristopi k opravljanju kolokvija.
Pozitivno opravljen kolokvij je nujen pogoj za nadaljevanje dela pri predmetu v letnem semestru in za
pristop k izpitu.
Nain oddajanja vaj:
Vaje je treba oddajati v predvidenih rokih v zahtevani obliki. Rok je možno preložiti le izjemoma glede na
opraviljive razloge in/ali predhodni dogovor s predavateljem. Vaje, ki ne bodo oddane v roku, bodo
korigirane le, e jim bodo priložena dokazila o upravieni odsotnosti.
Pregledovanje in popravljanje vaj:
Vaje bodo ocenjene: - pravilno rešene in ustrezno grafino obdelana z 2 t.,
- pravilno rešena, toda slabo narisana 1 t.,
- napano rešena vaja se oceni z 0 t.,
- neoddana vaja se oceni z 0 t.
Vaje, ki jih je potrebno dopolniti, se dorišejo le v primeru, da ni potrebno brisati obstojee risbe, sicer jih je
treba narisati znova, kot to velja za slabo izrisane vaje. Uporaba korekturnih sredstev ni zaželjena oz.
izjemoma možna.
Vmesna kontrola in konna oddaja vaj:
Vaje, ki so bile zavrnjene ali/in jih je bilo treba dopolniti, je potrebno takoj popraviti. Kontrolo
popravljenih vaj je možno opraviti kadarkoli (po kratkem predhodnem obvestilu). Konna oddaja vseh vaj
je ob koncu jesensko-zimskega semestra, to je osem dni pred kolokvijem. Kolokvij je možno opravljati le s
popolnoma brezhibnimi vajami.
Razdeljevanje podatkov
Za veino vaj (izjeme so le 1.-7., 9. in 19. vaja) so podatki individualni, doloeni s številko podatkov, ki
mora biti vpisana na vsaki oddani vaji. Podatki za nove vaje se delijo ob oddaji vaj za pretekli rok, oziroma
po ve podatkov naenkrat.
Format:
- pokonni format DIN A4, beli list 80 g.,
- prednja stran je namenjena za risbo
znotraj 1 cm nevidnega roba,
- hrbtna stran je namenjena za tekst naloge,
napisan s šablonami ali s tiskalnikom in
potek reševanja, e je zahtevan,
- v glavi lista je treba vpisati po naslednjem
vrstnem redu: številko podatkov, ime in
priimek, šolsko leto in številko vaje.
1

RISANJE TOK
Risanje glavnih tok:
Glavne toke se vedno oznaujejo. Risati jih je potrebno s krožci Ø 1.5 mm, z debelino rte 0.3 mm in
šablonami 3.5 mm. Oznabe je potrebno postaviti v najbližji prazen prostor ob toki in ne smejo prekrivati
rt. (Velikost tok je tu zaradi boljše preglednosti poveana!!!)
- Podatkovne toke:
To so tiste toke, ki smo jih dobili s podatki
in jih moramo zato obvezno oznaiti
- Konstrukcijske toke:
To so tiste toke, ki pomagajo pri reševanju
nalog in jih oznaimo, e so pomembne ali
pustimo neoznaene, e niso pomembne.
- Rešitvene toke:
To so tiste toke, ki jih dobimo z rešitvami
nalog (npr.: e moramo doloiti prebod
ravnine E s premico p, je toka P rešitvena
toka).
Risanje pomožnih (namišljenih,
neoznaenih) tok:
pomožne toke (ki predstavljajo samo
namišljena seiša) se ne oznaujejo.
Risati jih je treba samo s dotikanjem ali
križanjem rt (npr.: prirednic, svetlobnih
žarkov, itd.).
2

RISANJE PREMIC
Risanje glavnih premic in krivulj:
Glavne premice in krivulje so tiste, ki so dane kot podatek ali jih dobimo kot rešitev (rezultat) naloge ter so
vidne. Risati jih je potrebno z debelino rte 0.8 mm ter oznabe, postavljene na koncu premice ob robu,
napisati s šablonami 3.5 mm. Glavne premice v nevidnem delu je treba risati rtkano in z debelino rte 0.3
mm.
- Vidne premice in krivulje ter vidni
robovi ali prerezi likov in teles:
To so tiste premice, krivulje ter robovi
in prerezi, ki smo jih dobili s podatki ali
smo jih dobili kot rešitev naloge in so
vidni. Risati jih moramo z debelino rte
0.8 mm.
- Prave velikosti zvrnjenih premic in
likov:
To so tiste premice, krivulje in robovi
likov, ki smo jih zvrnili v eno od projekcijskih
ravnin, da dobimo prave velikosti.
Risati jih moramo s rtopikasto linijo
debeline 0.8 mm.
Risanje pomožnih premic in krivulj ter konstrukcijskih rt:
Pomožne premice in krivulje ter konstrukcijske rte so tiste, ki so potrebne, da lahko glede na dani podatek
dobimo rešitev naloge. Lahko so to dejanske ali namišljene rte, ki so potrebne pri konstrukciji risb v opisni
geometriji (osnovnica, koordinatne osi, osi stranskih risov, osi vrtenja, osi okroglih teles, soslednice,
padnice, itd.). Risati jih je potrebno z debelino 0.3 mm ter po potrebi ustrezno oznaiti.
3

- Osnovnica, osi stranskih risov, osi
vrtenja, afinitete ali kolineacijske
osi:
To so tiste premice, okoli katerih
opravljamo zvrate projekcijskih
ravnin v risalne ravnine in vrtenja
ter služijo pri perspektivni afiniteti
in kolineaciji za doloanje prirejenih
tok dveh ravninskih obmoij (polj).
Rišemo jih obiajno s polno tanko
rto, debeline 0.3 mm, lahko pa tudi
z razlinimi rtkanimi ali rtopikastimi
linijami.
- Slednice, soslednice, padnice in
normale:
To so premice v posebni legi, ki imajo
posebne lastnosti in služijo pri opisnogeometrijskih
konstrukcijah nalog.
Zato jih rišemo s tanko polno rto,
debeline 0.3 mm, z debelo rto 0.8 mm
pa samo v primeru, da predstavljajo
podatek ali konno rešitev (rezultat)
naloge.
- Pomožne konstrukcijske premice
in rte:
To so premice v posebni legi, ki imajo
posebne lastnosti in služijo pri opisnogeometrijskih
konstrukcijah nalog.
Zato jih rišemo s tanko polno (rtkano,
rtopino ali pikasto) linijo, debeline
0.3 mm, z debelo rto 0.8 mm pa samo
v primeru, da predstavljajo podatek ali
konno rešitev (rezultat) naloge.
4

Aksonometrija:
Vojaška aksonometrija Kavalirska aksonometrija Izometrija
Risanje aksonometrije
- projecirne ravnine ( 1 , 2 , 3 ,..) rišemo s tanko rto (tuš
0.3 mm)
- risanje koincidenne in simetrijske ravnine (tuš 0.3 mm)
- vsako aksonometrijo je potrebno oznaiti s koordinatnim
izhodišem (0) ter koordinatnimi osmi (x,y,z) (tuš 0.3
mm, šablona 3.5 mm)
Risanje mongeove projekcije
- projecirnim ravninam ( 1 , 2 , 3 ,..) ne doloamo mej
- koordinatni sistem rišemo s tanko rto (tuš 0.3 mm)
- oznaimo koordinatno izhodiše (0) in koordinatne osi
(x,y,z) (tuš 0.3 mm, šablona 3.5 mm)
5

OBLIKOVNJE IN KOMPOZICIJA LISTA
Primer 1: monge, pojasnitev v aksonometriji
Zgoraj je mongeov projekcijski sistem, spodaj
aksonometrija
Aksonometrija in mongeov projekcijski sistem
morata biti v istem sorazmerju
Projekcijske ravnine ( 1 , 2 , 3 ,..) lahko poljubno
režemo
Primer 2: primerjava dveh razlinih postopkov
e naloga zahteva reševanje na dva razlina naina,
narišemo enega nad drugim.
Rezultati se morajo ujemati.
Oznaevanje premic:
Premice oznaujemo na robu risbe, da zagotovimo
preglednost nad sliko.
Oznaimo (tuš 0.3 mm, šablona 0.35 mm)
Oznaevanje tok
Toke oznaimo v risbi tako, da risba ostane pregledna
Predhodno se odloimo, katere toke bomo oznaili (obvezno oznaiti podatke in rešitve).
6

2007/08
Primer zadnje strani lista
7