Brošura s primeri dobre prakse - ZRMK

More documents

Recommendations

Info

PRENOVA POSLOVNE STAVBE PRIMER DOBRE PRAKSE OKNA TOPLOTNA IZOLACIJA Stara lesena dvojno vezana okna so bila dotrajana in zato v celoti zamenjana z novimi termopan okni (Uzasteklitve = 1,3 W/m2K). Sanirana je bila tudi fasada objekta, pri čemer so se stene istočasno zaščitile z8cmekspandiranega polistirena. FINANČNI OPIS STROŠKOV Skupni stroški prenove: 100.150 € Toplotna zaščita: 37.600€ Okna: 45.900€ Ogrevalni sistem: 16.650€ Stroški na m 2 : 61 €/m 2 OGREVALNI SISTEM Na vseh ogrevalih so bili vgrajeni termostatski ventili. Vračilna doba: 15 let BORISA KIDRIČA 37C, JESENICE PODATKI O STAVBI Poslovna stavba na Ulici Borisa Kidriča 37c na Jesenicah je bila zgrajena leta 1961. Nosilni obod objekta predstavljajo armiranobetonski elementi, ki s posebnimi plastmi toplotnoizolacijskih oblog (ustrezno takratni gradbenoizvajalski praksi) niso bili zaščiteni. Pri izvedbi stikov med različnimi konstrukcijskimi sklopi se v tistem času še ni opozarjalo na pomen zagotavljanja zrakotesnosti, zato so bili ti izvedeni s številnimi zračnimi režami. OPIS UKREPOV PREDVIDENI UKREPI URE Dodatni ukrepi URE na objektu trenutno niso predvideni. LETO IZGRADNJE: 1961 LETO PRENOVE: 2000 NETO OGREVANA TLORISNA POVRŠINA: 1656 m 2 . RABA ENERGIJE PRED PRENOVO: 362 MWh (219 kWh/m 2 ) RABA ENERGIJE PO PRENOVI: 247 MWh (149 kWh/m 2 ) ZMANJŠANJE CO 2 EMISIJ: okrog38tnaleto INVESTICIJA: 100.150 € INICIATIVA: Prenova je bila narejena na pobudo lokalne skupnosti, t.j. Občine Jesenice Zaradi bistveno podhlajenih tistih obodnih površin prostorov, ki so bile del takrat toplotno še nezaščitenega zunanjega ovoja stavbe, se je v prostorih ustvarjal vlek, kar je uporabnikom kljub zaprtim oknom in vratom povzročalo neprijeten občutek konstantnega prepiha. K temu je dodatno pripomoglo še nenehno izmenjevanje zraka skozi vgrajene reže, ki so zlasti na mestih pripir in reg vse bolj dotrajanih okenskih elementov postajale vedno širše. Vsemu temu so neizogibno botrovale vse pogostejše pritožbe in nezadovoljstvo uporabnikov, poleg tega pa se je bilo treba soočiti tudi z vse višjimi stroški kurjave. V letu 2001 se je lokalna skupnost Občina Jesenice odločila za takojšnjo prenovo. V prvi vrsti je bilo potrebno toplotno začititi zunanji ovoj stavbe. Da bi bilo opaznejše tudi znižanje porabe ogrevalne energije, pa so bili potrebni tudi ukrepi na ogrevalnem sistemu. DOBRA PRAKSA OB MENJAVI DOTRAJANIH GRADBENIH ELEMENTIH JE SMISELNO RAZMISLITI O UKREPIH URE Vsi dotrajani gradbeni elementi so se v obravnavanem primeru nadomestili z energetsko primernejšimi, in sicer tako, da je bilo istočasno zagotovljeno ravnovesje med predvideno vračilno dobo, stroški prenove in energetsko učinkovitostjo prenovljenih komponent. Stara dotrajana okna so zamenjala sodobna in energetsko bistveno učinkovitejša, istočasno z obnovo fasade pa se je izvedla toplotna zaščita zunanjih sten. S prenovo je bil zagotovljen tudi manj potraten ogrevalni sistem. FINANCIRANJE Sredstva za obnovo fasade in zamenjavo oken je zagotovila Mestna občina Jesenice iz občinskega proračuna. IZKUŠNJE LASTNIKA Občina je s prenovo zadovoljna. S sanacijo fasade in zamenjavo oken jim je v poslopju uspelo ustvariti ugodno mikroklimo, istočasno pa tudi znižati stroške kurjave. UGODNEJŠA MIKROKLIMA DELOVNEGA OKOLJA V sodobni družbi postaja kvaliteta notranje klime prostora vse bolj poudarjana vrednota. Kadar se ta nanaša na klimo prostora, v katerem se zadržujemo večji del dneva, kot npr. klimo delovnih prostorov, je tema še toliko bolj občutljiva. Ker so bile razmere znotraj obravnavanega poslopja zaradi neprimernega nivoja zrakotesnosti in toplotne izolativnoti z leti vse bolj nevzdržne, so kot take resno ogrožale kvaliteto dela zaposlenih, dolgoročno pa tudi njihovo zdravje. Prenova je bila nujno potrebna. Primer je dober zgled skrbi za ugodno mikroklimo službenih prostorov, v katerih je dobro počutje ne nazadnje pomembno tudi za uspešnost poslovanja. 24 25
PRENOVA OSNOVNE ŠOLE PRIMER DOBRE PRAKSE OKNA Ukrepi URE se na oknih obravnavanega objekta v času prenove v letu 2001 niso izvajali. TOPLOTNA IZOLACIJA Ukrepi URE glede toplotne zaščite zunanjega ovoja stavbe se v času prenove v letu 2001 niso izvajali. OGREVALNI SISTEM FINANČNI OPIS STROŠKOV Skupni stroški: 29.200 € Od tega: Sistem centalnega ogrevalnja:29.200 € OŠ SIMONA JENKA, ULICA 31. DIVIZIJE 7A, KRANJ Zaradi dotrajanosti ogrevalnega sistema je bilo nujnih več ukrepov. V celoti je bila zamenjana toplotna podpostaja, opremljena z novo toplotno izolirano razdelilno posodo, in priklopljena na obstoječe dvižne vode. Toplotno izolirani so bili tudi razvodi centralnega ogrevanja. Na posamezne dvižne vode so bili instalirani merilniki za ločeno odčitavanje porabe energije. DRUGI OPIS UKREPOV UKREPI PODATKI O STAVBI Leto izgradnje: 1974 Leto prenove: 2001 Neto tlorisna površina: 3.741 m2 Raba energije pred prenovo: 591.810 KWh (158 kWh/m2) Raba energije po prenovi: 503.100 KWh (134 kWh/m2) Zmanjšanje CO2 emisij: okrog 18 t na leto Investicija: 29.200 € Iniciativa: Prenova je bila narejena na pobudo Mestne občine Kranj Energetska prenova Osnove šole Simona Jenka na Ulici 31. Divizije 7a v Kranju je rezultat uspešne propagande danes vse bolj poznanega t.i. »pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije«. Gre za obliko pogodbenega izvajanja ukrepov URE (v obravnavanem primeru ukrepov URE na ogrevalnem sistemu), pri katerem se pogodbenik (dobavitelj ogrevalne energije objekta) zaveže, da bo ekonomsko upravičene ukrepe na objektu izvedel, nato pa vsa za to porabljena sredstva amortiziral iz ustvarjenih prihrankov v pogodbeno dogovorjenem času, enakem predvideni vračilni dobi investicije. Tovrstna oblika pogodbe je bila podpisana tudi med Mestno občino Kranj kot lastnico OŠ Simona Jenka in podjetjem EL- TEC MULEJ, sicer dobaviteljem daljinske toplote objekta. Prenova je bila končana v letu 2001. DOBRA PRAKSA OB MENJAVI DOTRAJANIH GRADBENIH ELEMENTIH JE SMISELNO RAZMISLITI O UKREPIH URE Ob zamenjavi dotrajanih elementov ogrevalnega sistema so se izvajali ukrepi URE (učinkovite rabe energije). Vzpostaviti se je poskušalo kar najučinkovitejše ravnovesje med predvideno dobo, v kateri se bo investitorju investicija preko prihrankov pri ogrevanju povrnila, energetsko učinkovitostjo prenovljenih komponent in stopnjo podjetniškega tveganja, ki ga prevzema dobavitelj energije. Organizirana so bila izobraževanja v zvezi s pravilno uporabo stavbe v obliki naravoslovnih dni za posamezne razrede ter sestanka s hišnikom in ravnateljem. PREDVIDENI UKREPI URE Dodatni ukrepi URE trenutno na objektu niso predvideni. FINANCIRANJE Sredstva za obnovo ogrevalnega sistema so bila v celoti priskrbljena s t.i. »pogodbenim zagotavljanjem prihrankov energije« (včasih bolj znanim kot »pogodbenim financiranjem ukrepov za učinkovito rabo energije«, v tujini pa tudi pod imenom »Performace Cotracting«). Pri tovrstnih ukrepih se pogodbenik (sicer tudi izvajalec ukrepov URE) zaveže, da bo v pogodbenem času v stavbi analiziral in ugotovil njene ekonomsko opravičljive varčevalne potenciale, ter da bo vsa sredstva, vložena v te ukrepe, amortiziral iz ustvarjenih prihrankov, ki morajo biti enaki obljubljenim, torej enaki tistim, ki so predpisani po pogodbi. Obdobje trajanja pogodbe je pri tem enako ocenjeni vračilni dobi investicije.Ves čas trajanja pogodbe ostanejo tako za porabnike stroški kljub prihrankom nespremenjeni, s čimer stanovalci objekta izvedeno investicijo dejansko »odplačajo«. Po preteku dobe trajanja pogodbe, se uporabniku ogrevalna energija zaračuna po dejanski porabi. Na opisani način je investicijo v celoti financiralo podjetje EL-TEC MULEJ, ki objekt tudi sicer oskrbuje s potrebno toplotno energijo. Vračilna doba investicije je bila izračunana na šest let, pričakovani prihranek pa na 13,2 %. ZMANJŠANJE EMISIJ CO2 Poleg zmanjšane porabe ogrevalne energije objekt danes odlikuje tudi bistveno zmanjšana količina emisij CO2, ki jih objekt proizvede v času kurilne sezone. IZKUŠNJE INVESTITORJA V podjetju EL-TEC MULEJ beležijo danes visoke prihranke energije za ogrevanje objekta po prenovi (celo višje od pričakovanih), zato so s prenovo zelo zadovoljni. 26 27
Page 1: Varčno z energijo program zmanjše
Page 4 and 5: EffCoBuild - spodbujanje energijske
Page 6 and 7: Pričakovanja sodobne družbe so vs
Page 8 and 9: PRENOVA VEČSTANOVANJSKE STAVBE PRI
Page 16 and 17: PRENOVA OSNOVNE ŠOLE PRIMER DOBRE
Page 18 and 19: EU PROJEKT EffCoBuild: Projekt “E
Page 20 and 21: PRENOVA STANOVANJSKEGA KOMPLEKSA PR
Page 22 and 23: Kontakti Gradbeni inštitut ZRMK d.
Page 24: Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o., Cen

Brošura s primeri dobre prakse - ZRMK

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?