LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT - ObÄina Kranjska Gora

LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE KRANJSKA GORA-osnutek 

LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT 

OBČINE KRANJSKA GORA 

končno poročilo 

V Kranjski Gori, junij 2012 

0


Naslov projekta: 

LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE KRANJSKA GORA 

Št. dokumenta: LEK 1/2012 

Naročnik: 

OBČINA KRANJSKA GORA 

Kolodvorska ulica 1b, 4280 Kranjska Gora 

Odgovorna oseba: Jure Žerjav, prof. 

Izvajalec: 

ALPDOM, d.d., Radovljica 

Cankarjeva ulica 1, 4240 Radovljica 

Odgovorna oseba: Barbara Malenšek, udis 

V Kranjski Gori , 06.junij 2012 

1


1 KAZALO 

1 KAZALO ..................................................................................................................................... 2 

2 UVOD ........................................................................................................................................ 5 

2.1 NAMEN IN CILJI LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA ..................................................... 5 

2.1.1 OPREDELITEV OBMOČJA LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA ........................................................ 6 

2.1.2 OPIS OBČINE KRANJSKA GORA ................................................................................................................ 6 

2.2 ZAKONSKA PODLAGA LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA ............................................ 8 

2.2.1 ZAKONODAJA S PODROČJA ENERGETIKE ................................................................................................ 8 

2.2.2 ZAKONODAJA S PODROČJA PROSTORA .................................................................................................. 9 

2.2.3 ZAKONODAJA S PODROČJA VARSTVA OKOLJA ...................................................................................... 10 

3 METODOLOGIJA ZBIRANJA PODATKOV ..................................................................................... 11 

4 PREGLED IN ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA RABE ENERGIJE IN PORABE ENERGENTOV ............. 12 

4.1 STANOVANJA ................................................................................................................... 12 

4.2 JAVNE STAVBE .................................................................................................................. 15 

4.3 RABA ENERGIJE V SKUPNIH KOTLOVNICAH ........................................................................ 19 

4.4 RABA ENERGIJE V VEČJIH PODJETJIH IN TURISTIČNIH OBJEKTIH ......................................... 21 

4.5 RABA ELEKTRIČNE ENERGIJE ............................................................................................. 23 

4.5.1 GOSPODINJSKI ODJEM .......................................................................................................................... 24 

4.5.2 POSLOVNI IN OSTALI ODJEM ................................................................................................................. 26 

4.5.3 JAVNA RAZSVETLJAVA ........................................................................................................................... 26 

4.6 SKUPNA RABA ENERGIJE ................................................................................................... 27 

5 ANALIZA EMISIJ........................................................................................................................ 28 

6 PREGLED IN ANALIZA OSKRBE Z ENERGIJO ................................................................................ 29 

6.1 OSKRBA S TOPLOTO .......................................................................................................... 29 

6.1.1 INDIVIDUALNA KURIŠČA V SAMOSTOJNIH STANOVANJSKIH STAVBAH ................................................ 29 

6.1.2 JAVNI OBJEKTI ....................................................................................................................................... 31 

6.1.3 SKUPNE KOTLOVNICE ............................................................................................................................ 40 

6.2 OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO ..................................................................................... 42 

6.3 JAVNA RAZSVETLJAVA ...................................................................................................... 45 

6.4 DALJINSKO OGREVANJE .................................................................................................... 48 

6.5 OSKRBA Z ZEMELJSKIM PLINOM IN UNP ............................................................................ 49 

7 PROMET .................................................................................................................................. 50 

8 ANALIZA POTENCIALOV UČINKOVITE RABE ENERGIJE ................................................................ 50 

8.1 INDIVIDUALNO OGREVANA STANOVANJA / STAVBE .......................................................... 50 

8.2 SKUPNE KOTLOVNICE ZA VEČSTANOVANJSKE IN POSLOVNE STAVBE ................................. 52 

8.3 JAVNE STAVBE .................................................................................................................. 54 

8.4 PODJETJA IN TURISTIČNI OBJEKTI ...................................................................................... 56 

2


8.5 PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE ......................................................................................... 56 

8.5.1 GOSPODINJSKI ODJEM .......................................................................................................................... 56 

8.5.2 JAVNE STAVBE IN POSLOVNI PROSTORI ................................................................................................ 57 

8.5.3 JAVNA RAZSVETLJAVA ........................................................................................................................... 58 

9 ANALIZA POTENCIALOV OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE ............................................................ 61 

9.1 LESNA BIOMASA ............................................................................................................... 61 

9.2 BIOPLIN ............................................................................................................................ 63 

9.3 ENERGIJA SONCA .............................................................................................................. 64 

9.4 ENERGIJA VETRA............................................................................................................... 67 

9.5 GEOTERMALNA ENERGIJA ................................................................................................. 68 

9.6 VODNA ENERGIJA ............................................................................................................. 70 

9.7 KOMUNALNI ODPADKI ..................................................................................................... 73 

10 ŠIBKE TOČKE OSKRBE IN RABE ENERGIJE ............................................................................... 74 

11 OCENA PREDVIDENE PRIHODNJE RABE ENERGIJE, NAPOTKI ZA PRIHODNJO OSKRBO Z 

ENERGIJO ........................................................................................................................................ 76 

11.1 IZHODIŠČA ....................................................................................................................... 76 

11.2 OCENA PREDVIDENE BODOČE RABE ENERGIJE ................................................................... 76 

12 DOLOČITEV CILJEV ENERGETSKEGA NAČRTOVANJA ............................................................... 77 

12.1 DOLOČITEV CILJEV NA NACIONALNI RAVNI ........................................................................ 77 

12.2 DOLOČITEV CILJEV LEK ...................................................................................................... 80 

13 PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV .......................................................................................... 83 

13.1 UKREPI NA PODROČJU OSKRBE Z ENERGIJO ...................................................................... 83 

13.1.1 POVEČANJE ZANESLJIVOSTI OSKRBE Z ELEKTIČNO ENERGIJO .......................................................... 83 

13.1.2 SKUPNE KOTLOVNICE, DALJINSKO OGREVANJE ............................................................................... 84 

13.2 UKREPI NA PODROČJU UČINKOVITE RABE ENERGIJE .......................................................... 84 

13.2.1 STANOVANJA .................................................................................................................................... 84 

13.2.2 SKUPNE KOTLOVNICE........................................................................................................................ 85 

13.2.3 JAVNE STAVBE ................................................................................................................................... 85 

13.2.4 JAVNA RAZSVETLJAVA ....................................................................................................................... 86 

13.3 UKREPI NA PODROČJU OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE ...................................................... 87 

14 AKCIJSKI NAČRT .................................................................................................................... 87 

14.1 DOLOČITEV CILJEV IN OPREDELITEV UKREPOV NA NIVOJU LOKALNE SKUPNOSTI ................ 87 

15 FINANČNI OKVIR PREDLAGANIH PROJEKTOV ......................................................................... 92 

16 TERMINSKI PLAN .................................................................................................................. 93 

17 NAPOTKI ZA IZVAJANJE LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA ........................................... 94 

17.1 NOSILCI IZVAJANJA LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA ............................................. 94 

17.2 VIRI FINANCIRANJA .......................................................................................................... 95 

17.2.1 POGODBENO ZNIŽANJE STROŠKOV ZA ENERGIJO ............................................................................ 95 

17.2.2 NEPOVRATNA SREDSTVA IN KREDITI ................................................................................................ 96 

3


18 VIRI PODATKOV ................................................................................................................... 98 

19 SEZNAMI .............................................................................................................................. 99 

19.1 SEZNAM TABEL ................................................................................................................. 99 

19.2 SEZNAM SLIK .................................................................................................................. 100 

19.3 SEZNAM GRAFOV ........................................................................................................... 100 

19.4 SEZNAM PRILOG ............................................................................................................. 101 

20 KRATICE IN OKRAJŠAVE ...................................................................................................... 102 

21 PRILOGE ............................................................................................................................. 103 

4


2 UVOD 

2.1 NAMEN IN CILJI LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA 

Osnovni cilj lokalnega energetskega koncepta (LEK) je oblikovanje dokumenta za energetsko 

strategijo občine. 

Pri tem upošteva dolgoročni razvoj občine na različnih področjih ter obstoječe stanje na 

področju energetskih kapacitet. 

Lokalni energetski koncept je namenjen povečevanju osveščenosti in informiranosti porabnikov 

energije ter pripravi ukrepov na področju učinkovite rabe energije in uvajanja novih 

energetskih rešitev. 

LEK obsega analizo obstoječega stanja na področju energetske rabe in oskrbe z energijo. 

Na osnovi analize so predlagani možni bodoči koncepti energetske oskrbe z upoštevanjem čim 

večje učinkovitosti rabe energije pri vseh porabnikih (gospodinjstva, industrija, obrt, javne 

stavbe itd). 

Obravnavajo se možnosti izrabe lokalnih obnovljivih virov energije, kar povečuje zanesljivost 

oskrbe s toploto in električno energijo v občini. Pregledajo se tudi potenciali učinkovite rabe 

energije in podajo predlogi za izboljšanje obstoječega stanja. Predlagani projekti sočasno 

prinesejo tudi zmanjševanje emisij in onesnaženosti okolja. LEK zajema tudi akcijski načrt, kjer 

so projekti tudi ekonomsko ovrednoteni, ter terminski načrt. Določijo se potencialni nosilci 

projektov ter možni viri financiranja projektov. 

Osnovni cilji izdelave in izvedbe energetskega koncepta so: 

učinkovita raba energije na vseh področjih, 

povečanje in hitrejše uvajanje lokalnih obnovljivih virov energije (lesna biomasa, sončna 

energija, bioplin itd.), 

zmanjšanje obremenitve okolja, 

spodbujanje uvajanja soproizvodnje toplote in električne energije, 

uvajanje daljinskega ogrevanja, 

zamenjava fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije, 

zmanjšanje rabe končne energije, 

uvedba energetskih pregledov javnih in stanovanjskih stavb, 

uvedba energetskega knjigovodstva in menedžmenta za javne stavbe, 

zmanjšanje rabe energije v industriji, široki rabi in v prometu, 

uvedba energetskega svetovanja, informiranja in izobraževanja. 

Lokalni energetski koncept je potrebno novelirati vsakih deset let, akcijski načrt, ki je del 

lokalnega energetskega koncepta pa morajo lokalne skupnosti posodobiti vsakih pet let. 

5


2.1.1 OPREDELITEV OBMOČJA LOKALNEGA ENERGETSKEGA 

KONCEPTA 

Območje LEK vključuje geografsko področje občine Kranjska Gora 

Slika 1: Občina Kranjska Gora 

Vir: kaliopa 

2.1.2 OPIS OBČINE KRANJSKA GORA 

Občina Kranjska Gora, z največjim naseljem Kranjska Gora, nekoč imenovanim Borovška vas, 

leži na severozahodu Slovenije, na tromeji z Avstrijo in Italijo, ob vznožju Julijskih Alp in 

Karavank, v ožjem območju Triglavskega narodnega parka. Občina Kranjska Gora je postala 

samostojna z delitvijo občine Jesenice 1. 1. 1995. Njena skupna površina je 256,3 km², kar znaša 

1,3 % površine Slovenije in 12 % Slika 2: Ruševca 

površine statistične regije Gorenjske. 

Povprečna nadmorska višina je 1.304 m. 

Središče občine je naselje Kranjska Gora 

na nadmorski višini 803 m, ki se skupaj z 

ostalimi devetimi naselji občine 

povezuje v enotno turistično območje. 

Občina Kranjska Gora obsega 16,5 % 

površine Triglavskega narodnega parka 

in ima v tem območju 2,71 % 

prebivalcev. 

Občina Kranjska Gora meji na občine 

Jesenice, Bled, Bohinj in Bovec ter na 

državi Italijo in Avstrijo. S sosednjima 

državama je povezana 

6


Slika 3: Kranjska Gora 

vir: Prezlc d.o.o. 

z dvema mednarodnima 

mejnima prehodoma 

(Rateče in Korensko 

sedlo). Preko prelaza 

Vršič je občina povezana 

z dolino reke Soče. Na 

območju občine je deset 

naselij (Belca, Dovje, 

Gozd Martuljek, Kranjska 

Gora, Log, Mojstrana, 

Podkoren, Rateče, 

Srednji vrh in Zgornja 

Radovna) in štiri krajevne 

skupnosti (KS Rateče- 

Planica, KS Kranjska 

Gora, KS »Rute« Gozd 

Martuljek in Srednji Vrh ter KS Dovje - Mojstrana), v katerih živi 5.247 prebivalcev. Gostota je 20 

prebivalcev na km², kar je močno pod slovenskim povprečjem (98 ljudi na km²). 

V gospodarstvu izstopata dve dejavnosti, v katerih opravlja aktivno prebivalstvo občine Kranjska 

Gora svoje delo: gostinstvo, kjer je zaposlenega 57 % vsega aktivnega prebivalstva občine, ter 

promet (kamor spadajo tudi žičnice) s 13 % zaposlenih. Od vseh samozaposlenih oseb delovno 

aktivnega prebivalstva občine, je delež samozaposlenih kmetov 1,8 %. 

V turističnih nastanitvenih objektih v občini je bilo zabeleženih približno 145.300 prihodov in 

454.500 prenočitev turistov. To je pomenilo približno 4,9 % vseh prihodov in 5,0 % vseh 

prenočitev turistov v državi. 

Slika 4 : Mojstrana 

Izobrazbena struktura 

zaposlenih je razmeroma 

ugodna z nadpovprečnim 

deležem zaposlenih s V. 

stopnjo izobrazbe, po drugi 

strani pa je delež 

zaposlenih s VI., VII. in VIII. 

stopnjo izobrazbe precej 

nižji od slovenskega 

povprečja. Velik je delež 

dnevnih migrantov, ki 

hodijo na delo v druge 

občine (85 % glede na 

delovno 

aktivno 

prebivalstvo občine). 

Občina Kranjska Gora sodi 

med zmerno bivalne 

občine, kar pomeni, da ima precej manj delovnih mest kot delovno bolj intenzivne občine (Bled, 

Jesenice). 

7


Vsaka samoupravna lokalna skupnost ima pravico do uporabe lastnega grba in zastave, zato ima 

tudi Občina Kranjska Gora svoj grb in zastavo, ki se izobeša v počastitev državnih, občinskih in 

krajevnih praznikov, ob pomembnejših kulturnih, športnih in drugih prireditvah, ob uradnih 

obiskih tujih delegacij, v drugih primerih, ko občinski svet ali župan to ocenita za primerno. 

Zastava je stalno izobešena na poslopju občine in v sejni sobi občine. 

Grb Občine Kranjska Gora je upodobljen na ščitu pozno gotskega stila. Na zlatem ščitu stoji 

ruševec (lyrurus tetrix ) kobaltno modre barve s črnimi perutmi in repom, v napadalni drži, na 

zelenih tleh, ki ima simbolni pomen. Pomeni neokrnjeno naravo, mir, ljubezen, čisto okolje in 

bogastvo. Zastava je modro rumena s tremi enako velikimi polji – modra, rumena, modra. Na 

rumenem srednjem polju je upodobljen ruševec. 

Občinski praznik je 7. avgust – kot spomin na dan, ko je Jakob Aljaž, takratni župnik na Dovjem, 

leta 1895 postavil stolp na vrhu Triglava. 

2.2 ZAKONSKA PODLAGA LOKALNEGA ENERGETSKEGA 


2.2.1 ZAKONODAJA S PODROČJA ENERGETIKE 

Osnovo energetske politike je državni zbor januarja 1996 sprejel z »Resolucijo o strategiji rabe 

in oskrbe Slovenije z energijo«, ki vključuje, v skladu z energetsko politiko EU, tržno 

usmerjenost in zanesljivost oskrbe z energijo, pokriva pa tudi področja učinkovitejše rabe 

energije, varstva okolja in uporabe obnovljivih virov energije. 

Temelji za pripravo lokalnega energetskega koncepta so bili postavljeni z Energetskim zakonom 

v letu 1999. Dopolnitve, ki so natančneje definirale lokalni energetski koncept so bile sprejete 

kasneje (Ur. l. RS, št. 79/99 in 70/2008, 22/2010 in 37/2011). Lokalni energetski koncept 

opredeljuje kot temeljni planski dokument, ki opredeljuje dolgoročni načrt razvoja energetike v 

lokalni skupnosti, učinkovito ravnanje z energijo in izkoriščanje lokalnih energijskih virov, 

zagotavlja zmanjšanje vplivov na okolje in zmanjšuje javne izdatke. 

Eden od strateških dokumentov je tudi Resolucija o nacionalnem energetskem programu, ki je 

bila sprejeta maja 2004 (Ur. l. RS, št. 57/04) in predstavlja dolgoročno strategijo Republike 

Slovenije na področju energetike. V postopku sprejemanja je tudi nov Nacionalni energetski 

program, ki bo na novo definiral strategijo prihodnjega razvoja slovenske energetske politike do 

leta 2030. 

Obvezna vsebina lokalnih energetskih konceptov ter metodologija izdelave je predpisana s 

Pravilnikom o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov (Ur. l. RS št. 

74/2009, 3/2011) 

V Energetskem zakonu (Ur. l. RS, št. 79/99 in 70/2008, 22/2010 in 37/2011) lahko izpostavimo 

naslednje vsebine: 

- Obvezno načrtovanje obsega porabe ter obsega in načina oskrbe, vse to pa mora biti 

usklajeno z nacionalno energetsko politiko. (17. člen) 

- Priprava LEK-a vsaj vsakih deset let. (17. člen) 

- Za investitorja oziroma lastnika, ki z OVE zagotovi več kot dve tretjini potreb objekta po 

energiji, ne velja obveznost priklopa objekta na distribucijsko omrežje daljinskega ogrevanja. 

(17. člen) 

8


- Obveznost usklajevanja prostorskih načrtov z nacionalnim energetskim programom. (17. 

člen) Daljinsko ogrevanje se izvaja kot izbirna lokalna gospodarska javna služba (GJS), pod 

pogoji, ki so prav tako opredeljeni v okviru tega člena, pa se lahko izvaja tudi kot tržna 

dejavnost oskrbe končnih odjemalcev. (33. člen) 

- Za stavbe s celotno uporabno tlorisno površino nad 500 m2, ki so v uporabi samoupravnih 

lokalnih skupnosti, morajo upravljavci stavb voditi energetsko knjigovodstvo, ki zajema podatke 

o vrstah, cenah in količini porabljene energije. (66.člen) 

- Pri graditvi novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1.000 m2, in pri 

rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1.000 m2 in se zamenjuje 

sistem oskrbe z energijo, mora investitor oziroma lastnik zagotoviti izdelavo študije izvedljivosti 

alternativnih sistemov oskrbe z energijo. Obstaja nekaj izjem, kot npr. – študija ni potrebna, če 

je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno, da bo več kot dve tretjini potreb 

stavbe z energijo zagotovljenih z alternativnimi sistemi, prav tako študije tudi ni potrebno 

izdelati za stavbe, za katere je način oskrbe z energijo določen v LEK. (68.a člen) 

- V stavbah s celotno uporabno tlorisno površino nad 1.000 m2, ki so v lasti samoupravnih 

lokalnih skupnosti in jih obiskuje večje število oseb, mora upravljavec stavbe veljavno 

energetsko izkaznico namestiti na vidno mesto. (68.c člen) 

Podzakonski akti : 

- Pravilnik o spodbujanju učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije, (Ur. l. RS 

št. 93/2008), 

- Pravilnik o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov; (Ur. l. RS št. 

74/2009), 

- Pravilnik o spodbujanju učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije; (Ur. l. RS 

št. 93/2008) in Pravilnik o spremembah in dopolnitvi Pravilnika o spodbujanju ucinkovite rabe in 

rabe obnovljivih virov energije; (Ur. l. RS št. 25/2009), 

- Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah; (Ur. l. RS št. 93/2008) in Pravilnik o 

spremembah pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah; (Ur. l. RS št. 47/2009), 

- Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb; (Ur. l. RS št. 77/2009), 

- Pravilnik o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za 

oskrbo stavb z energijo; (Ur. l. RS št. 35/2008). 

2.2.2 ZAKONODAJA S PODROČJA PROSTORA 

Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNacrt, Ur. l. RS št. 70/2008) lahko povežemo z lokalnim 

energetskim konceptom. V zakonu so kot komunalna oprema definirani objekti in omrežja 

infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo 

energetiko na območjih, kjer je priključitev obvezna. Splošneje pa zakon v svoji vsebini državi in 

samoupravni lokalni skupnosti narekuje, da s prostorskim načrtovanjem omogoči kakovostno 

življenjsko okolje s takšno rabo prostora, ki ob upoštevanju dolgoročnega varovanja okolja, 

ohranjanja narave in trajnostni rabi naravnih dobrin in drugih virov ter celostno ohranjanje 

kulturne dediščine omogoča zadovoljevanje potreb sedanje generacije ter ne ogroža 

zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij 

V okviru priprave strateškega dela občinskega prostorskega načrta je potrebno določiti tudi 

zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena. To 

določa 7. člen Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter 

pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Ur. 

9


l. RS, št.: 99/2007). V zasnovo gospodarske javne infrastrukture sodi tudi energetska 

infrastruktura. 

2.2.3 ZAKONODAJA S PODROČJA VARSTVA OKOLJA 

Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) je bil sprejet leta 2004. Kasneje so sledile njegove spremembe in 

dopolnitve, Zakon o varstvu okolja (ZVO-1, UPB1, Ur. l. RS št. 39/2006) in Zakon o spremembah 

in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (ZVO-1B, Ur. l. RS št. 70/2008 in ZVO-1C, Ur. l. RS št. 

108/09). 

V zakonu so opredeljeni cilji varstva okolja, kot npr. zmanjšana raba energije in večja izraba 

obnovljivih virov energije (2. člen). Zakon v 12. členu predpisuje državi in lokalni samoupravni 

skupnosti, da morata spodbujati dejavnosti varstva okolja, ki preprečuje ali zmanjšuje 

obremenjevanje okolja in tiste posege v okolje, ki zmanjšujejo porabo snovi in rabo energije. 

Sestavine lokalnega energetskega koncepta morajo biti vključene v ustrezne občinske 

programe. 

Podzakonski akti: 

Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja 81/2007, 109/2007, 

62/2010); 

- Za razsvetljavo, ki je vir svetlobe po uredbi, se uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega 

toka, ki seva navzgor, je enak 0 %. (4. člen) 

- Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju posamezne občine vgrajene v 

razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na 

prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v tej občini, ne sme presegati ciljne vrednosti 

44,5 kWh. (5. člen) 

- Upravljavec vira svetlobe, pri katerem vsota električnih svetilk presega 10 kW, mora imeti 

izdelan načrt razsvetljave, iz katerega so razvidni osnovni podatki o viru svetlobe. Načrt 

razsvetljave mora preveriti vsako peto leto in ga po potrebi spremeniti ali dopolniti. (21. člen) 

- Obstoječo razsvetljavo cest in javnih površin je treba prilagoditi določbam uredbe najpozneje 

- do 31. decembra 2016. (28. člen) 

- Upravljavci obstoječe razsvetljave morajo prvič poslati ministrstvu načrt razsvetljave 

najkasneje šest mesecev po uveljavitvi Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o mejnih 

vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (rok je potekel 28. 2. 2011), v njem pa morajo biti 

navedeni tudi podatki o letu, v katerem bo izpolnil zahteve iz 4. in 5. člena uredbe. 

10


3 METODOLOGIJA ZBIRANJA PODATKOV 

Pri izdelavi Lokalnega energetskega koncepta občine Kranjska Gora smo najprej porabnike 

zaradi nadaljnjih analiz razdelili v naslednje skupine: 

- stanovanja (individualne kurilne naprave, skupne kotlovnice) 

- javne zgradbe 

- podjetja+hoteli 

Podatke za oceno obstoječega stanja rabe energije in oskrbe z energijo smo črpali predvsem iz: 

- javno dostopne baze na spletnih straneh Statističnega urada Republike Slovenije ; 

- anketni vprašalniki 

- individualni razgovori z večjimi posameznimi porabniki; 

- družba Elektro Gorenjska d.d. (SODO EE na območju Občine Kranjska Gora) 

- interne baze podatkov Občine Kranjska gora 

Podrobni podatki o stanju občinskih javnih zgradb so bili pridobljeni z izpolnjenimi vprašalniki, 

preliminarnimi energetskimi pregledi ter z razgovori. 

Analizo potenciala posameznih OVE, smo obravnavali v naslednjih skupinah: 

- lesna biomasa, 

- bioplin, 

- sončna energija, 

- energija vetra, 

- hidroenergija ter 

- geotermalna energija. 

Osnovni viri teh podatkov so bili naslednji: 

- javno dostopne baze podatkov na spletnih straneh SURS, Zavoda za gozdove Republike 

Slovenije, spletna aplikacija EnGIS, Kaliopa ter GURS, Agencije RS za okolje ter drugih, ki so 

navedene pri posameznih povzetih podatkih; 

- anketni vprašalniki 

11


4 PREGLED IN ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA RABE 

ENERGIJE IN PORABE ENERGENTOV 

Podatke o rabi energije na območju občine Kranjska Gora smo zbirali po naslednjih segmentih 

porabnikov: 

- stanovanja 

- javne zgradbe 

- skupne kotlovnice 

- podjetja in turistični objekti (hoteli) 

4.1 STANOVANJA 

Občina Kranjska Gora je imela na podlagi popisa l. 2002 - 3023 stanovanj, povprečna velikost 

stanovanja je bila 69,79m2, kar je pod povprečjem v Sloveniji. 

Starost stanovanj pomembno vpliva na rabo energenta za ogrevanje, zato jo obravnavamo kot 

enega od pomembnejših kazalcev. 

Do leta 1980 je bilo zgrajenih malo manj kot 80% vseh stanovanj. 

Največ stanovanj je bilo zgrajenih v letih 1971 do 1980 (28,5%, povprečje v Sloveniji za to 

obdobje je 23,83%). 

Od leta 2002 naprej je bilo na področju občine Kranjska gora dokončanih še 556 stanovanj, od 

tega v zadnjih petih letih skoraj 60%. Izstopata leti 2005 s 100 in leto 2007 s 97 zgrajenimi 

stanovanji. V letu 2010 število novozgrajeni zgrajenih stanovanj pade na število 27. 

V Sloveniji je bilo v tem obdobju dokončanih 69131 stanovanj, razmerje po obdobjih je 

podobno. (Vir: SURS) 

Tabela 1: Struktura stanovanj glede na starost v občini Kranjska Gora in Slovenija 

Slovenija 

delež v celotnem številu 

stanovanj 

Kranjska Gora 

delež v celotnem 

številu stanovanj 

do leta 1918 120460 15,49% 633 17,79% 

1919-1945 62132 7,99% 266 7,48% 

1946-1960 88334 11,36% 235 6,60% 

1961-1970 132657 17,06% 357 10,03% 

1971-1980 185380 23,83% 848 23,83% 

1981-1990 127514 16,39% 476 13,38% 

1991-1995 28277 3,64% 72 2,02% 

1996-2001 26709 3,43% 115 3,23% 

2001+ 6309 0,81% 21 15,63% 

SKUPAJ 777772 3023 

Vir: SURS 

Iz podatkov, navedenih v tabeli 2, lahko opazimo, da je Občina Kranjska Gora kaže značilno sliko 

kraja, namenjenega za počitniško dejavnost – izrazito odstopa delež stanovanj za občasno 

uporabo, ki je za šestkrat večji od statističnega povprečja, ki velja za Slovenijo. 

Največ prebivalstva prebiva v samostojnih hišah, ki so lahko tudi dvojčki ali vrstne hiše oz. 

kmečka poslopja, v večstanovanjskih stavbah prebiva le nekaj več kot 4% vseh prebivalcev 

občine Kranjska gora (večstanovanjske stavbe se nahajajo samo v naseljih Kranjska Gora in 

Mojstrana). 

12


Tabela 2 : Struktura stanovanj glede na vrsto v občini Kranjska Gora in Slovenija 

Občina 

Slovenija Gora 

Povprečna površina stanovanja 74,61 m2 69,79 m2 

Stalno naseljena stanovanja 85,51% 64,80% 

Stalno nenaseljena stanovanja 10,07% 9,06% 

Stanovanja za občasno uporabo 4,42% 26,13% 

Stavbe s stanovanji in drugimi bivalnimi prostori (glede na vrsto stavbe) 

Vir: SURS 

Samostojno stoječa hiša 81,81% 84,49% 

Dvojček ali vrstna hiša 6,63% 3,56% 

Hiša s kmečkim gospodarskim poslopjem 7,06% 6,89% 

Večstanovanjska stavba 3,87% 4,25% 

Drugo 0,63% 0,80% 

Kranjska 

Ob primerjavi vrste ogrevanja lahko ugotovimo, da je iz popisa 2002 še vedno velik delež 

stanovanj, ki se ne ogrevajo centralno – npr. s kmečkimi pečmi in kamini, pod to kategorijo pa 

spada tudi ogrevanje z električnimi pečmi. 

Pod terminom »daljinsko ogrevanje« se v virih SURS razume ogrevanje večstanovanjskih stavb 

iz skupnih kotlovnic, ki je v primerjavi s slovenskim povprečjem nekoliko nizek – kar pa je 

razumljivo, saj občina Kranjska gora nima mestnih naselij. 

Tabela 3 : Struktura stanovanj glede na način ogrevanja v občini Kranjska Gora in Slovenija, popis 2002 

Slovenija 

Občina Kranjska Gora 

Število stanovanj 777.772 3023 

daljinsko ogrevanje 13,58% 0,00% 

kotlarna za nekaj sosednjih stavb 6,44% 9,13% 

centralna kurilna naprava samo za stavbo 48,34% 54,68% 

etažno centralno ogrevanje 9,76% 7,14% 

stanovanje ni centralno ogrevano 19,03% 27,27% 

stanovanje ni ogrevano 2,86% 1,78% 

Vir: SURS 

Tabela 4 : Viri ogrevanja stanovanj, individualno, v občini Kranjska Gora, popis 2002 

Slovenija 

Občina Kranjska Gora 

Število stanovanj 599873 2701 

premog 1,10% 0,88% 

les in lesni ostanki 39,16% 28,25% 

kurilno olje 43,47% 47,49% 

EE 4,78% 15,98% 

zam plin +UNP 10,86% 7,40% 

sončna energija 0,04% 0,00% 

drugi viri 0,59% 0,00% 

Vir: SURS 

Opomba: V številu stanovanj se upoštevajo ogrevanja stanovanja z individualnim ogrevanjem; stanovanja, ki se ogrevajo iz 

skupnih kotlovnic, so zajeta v poglavju 4.3. 

13


Graf 1 : Viri ogrevanja stanovanj (vrsta energenta) v občini Kranjska Gora, popis 2002 

Vir: SURS 

Graf 2 : Viri ogrevanja stanovanj (vrsta energenta) občini Kranjska Gora, 2011 

Vir: vprašalnik , SURS 

* Uporaba sončne energije na tem nivoju je upoštevana predvsem za pripravo STV oz. za delno segrevanje vode v ogrevalnem sistemu in 

vedno nastopa kot drugi vir, v veliki večini ob ELKO ali lesni biomasi 

V zadnjem desetletju se spreminjajo viri ogrevanja stanovanj predvsem v korist lesa oz. biomase 

ter uporabe sončne energije. 

Velik delež stanovanj, ki se ogrevajo na električno energijo gre predvsem na račun počitniških 

stanovanj v naselju Čičare , dejansko pa to ne pomeni velike porabe. 

Na podlagi podatkov o rabi energije, starosti stavb, ter površini stanovanj smo izračunali porabo 

primarne energije - za analizo rabe energije se uporablja energijsko število, ki predstavlja specifično 

porabo energije na ogrevalno površino zgradbe, oz. stanovanja v enem letu (kWh/m2/leto). 

Energijsko število za ogrevanje stanovanj v povprečju znaša 178 kWh/m2/ letno. V izračunu 

smo že upoštevali stanovanja, zgrajena v zadnjem desetletju. Primerjalno navajamo povprečje 

za Slovenijo – 150 kWh/m2/ letno. 

14


Stavbe so različne tako po vrsti izolacije ovoja stavbe, kot vrsti ogrevalnega sistema, različne 

imajo načine prezračevanja ter notranje dobitke. Razlikujejo se tudi glede lokacije stavbe ter 

oblikovnega števila stavbe. 

Lokacija stavbe glede na kraj, kjer se nahaja, ima velik vpliv na temperaturni primanjkljaj, ki 

znaša za ožje območje Kranjske Gore cca. 4000K (projektna, računska vrednost), v Ratečah je 

povprečje zadnjih desetih let 4300K, (dejanska vrednost), v Mojstrani je ta vrednost nižja. 

Ocenjujemo, glede na navedeno, da je lahko povprečna vrednost v tolerancah 

±50kWh/m2/letno. 

Pri tem je potrebno upoštevati, da ima območje Kranjske Gore velik delež počitniških stanovanj, 

ki niso stalno naseljena, vendar se kljub vsemu vsaj deloma ogrevajo. 

4.2 JAVNE STAVBE 

Med javne stavbe spadajo vrtci, šole, vzgojno varstveni domovi, zdravstveni domovi, stavbe 

krajevnih skupnosti, ipd. Mednje sta uvrščena tudi oba centra šolskih in obšolskih dejavnosti 

(CŠOD). 

Občinske javne stavbe predstavljajo z vidika občinske uprave zelo pomembno področje, saj se 

poraba energije v le-teh neposredno odrazi v občinskem proračunu. Javne stavbe so tista 

skupina porabnikov, ki naj bi bile zgled ostalim. 

V tem poglavju so prikazane tudi ostale stavbe na državnem nivoju. Podatki so obdelani posebej 

zaradi finančnega vira, iz katerega se napajajo. 

V obravnavo za LEK so vključene sledeče stavbe. 

- OŠ 16.decembra, Mojstrana 

- OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora, Koroška 2 

- OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora, Rateče 18 

- KS Dovje-Mojstrana 

- KS Gozd-Martuljek 

- KS Rateče 

- stavba Občine Kranjska Gora 

- dvorana Vitranc 

- Komunala Kranjska gora 

- SHW Kranjska Gora , ČN Tabre 

- CŠOD Kranjska Gora 

- CŠOD Rateče Planica 

- Slovenski planinski muzej, Mojstrana 

Iz obravnave v tem poglavju je izključen Ljudski dom v Kranjski Gori, ki je predviden za rušitev. 

V LEK bo vključen takoj, ko bodo znani ustrezni podatki. 

Zdravstveni dom Kranjska Gora ter večstanovanjska stavba Triglavska cesta 58 v Mojstrani sta 

obravnavani pri skupnih kotlovnicah. 

Upravnikom, lastnikom oz. uporabnikom obravnavanih stavb smo poslali vprašalnike, na osnovi 

kateri smo pridobili podatke o rabi energije in stanju stavb. V analizi smo upoštevali štiriletno 

povprečje (oz. povprečje za vsa leta, za katera so bili podatki posredovani), ki prikazuje 

realnejše stanje. 

Za analizo rabe energije se uporablja energijsko število, ki predstavlja specifično porabo 

energije na ogrevalno površino zgradbe v enem letu (kWh/m2/leto). 

15


Priporočila so, da naj bi bila raba energije v šolah in vrtcih ter javnih objektih 80 kWh/m2/leto 

(povprečne vrednosti se gibljejo med 165 in 205 kWh/m2/leto, alarmne vrednosti so med 200 

in 240 kWh/m2/leto). 

Stavbe so obravnavane tudi po vrsti energenta. 

Tabela 5 : Poraba energentov v javnih stavbah 

stavba 

ogrevalna 

površina 

energent za 

ogrevanje 

poraba energenta poraba energenta 

povprečna 

specifična raba 

energije za 

ogrevanje 

m2 vrsta litri/kg/m3/prm kWh kWh/m2/a 

OŠ 16.decembra 

Mojstrana 3917,00 ELKO 47.933,75 litrov 479.338 122 

OŠ Josipa Vandota 

Kranjska Gora, 

Koroška 12 3054,00 ELKO 65.000,00 litrov 650.000 213 

OŠ Josipa Vandota 

Kranjska Gora, Rateče 

18 300,00 UNP 1.139 m3 29.528 98 

ŠOLE+VVZ 7271,00 1.158.865 159 

KS Dovje-Mojstrana 400,00 UNP-propan 7.000,00 litrov 48.650 122 

KS Gozd-Martuljek 477,00 ELKO 3.000,00 litrov 30.000 63 

KS Rateče 260,00 ELKO 3.500,00 litrov 35.000 135 

Stavba Občine 

Kranjska Gora * 973,20 ELKO 66.470 68 

Dvorana Vitranc * 2517,00 ELKO 210.000 83 

Komunala Kranjska 

gora 640,00 UNP-propan 9.800,00 litrov 68.110 106 

SHW Kranjska gora 150,00 UNP-propan 3.000,00 litrov 20.850 139 

KUD Jaka Rabič Dovje 

Mojstrana 1243,00 ELKO 3.500,00 litrov 35.000 28 

KS in DRUGO 6660,20 514.080 77 

STAVBE OBČINE 

KRANJSKA GORA 

SKUPAJ 13931,20 1.672.945 120 

CŠOD Kranjska Gora 1071,00 UNP-propan 21.000,00 litrov 145.950 136 

CŠOD Rateče Planica 4550,00 UNP-propan 82.552,50 litrov 573.740 126 

Slovenski planinski 

muzej Mojstrana 1200,00 peleti 38.100 kg 186.690 156 

Liznjekova domačija 140,00 el., polena n.p. 18.785 134 

DRUGE STAVBE 6961,00 925.165 133 

SKUPAJ VSE 20892,20 2.598.110 124 

Vir: vprašalnik 

* Dvorana Vitranc in stavba Občine Kranjska Gora se ogrevata iz skupne kotlovnice na Kolodvorski 1a, na tem mestu se navaja 

poraba, izmerjena na merilniku topltotne energije 

16


Tabela 6 : specifična raba energije za ogrevanje v osnovnih šolah in vrtcih ter javnih stavbah v občini 



Povprečna letna specifična raba energije za ogrevanje osnovnih šol in vrtcev v občini Kranjska 

Gora je v obdobju 2007 - 2010 znašala 159kWh/m2 ogrevane površine, za vse občinske 

objekte skupaj pa 

120 kWh/m2 ogrevane površine. 

OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora, ki je v fazi obnove, ima odstopajočo porabo, ob upoštevanju, 

da je stavba vrtca v obstoječem stanju. 

Osnovna šola Mojstrana je obnovljena v zadnjih letih in ima zadovoljivo vrednost specifične 

rabe energije ob upoštevanju, da vrtec pri OŠ v Mojstrani še ni obnovljen. 

Zaradi sorazmerno kratkega »obratovalnega časa« vrtca v Ratečah ter stavbe, ki je obnovljena v 

celoti, je specifična raba energije za ogrevanje najnižja. 

Medsebojno lahko primerjamo tudi CŠOD-ja. Raba energije je nekoliko višja v Kranjski Gori, saj 

je stavba starejša in v gradbeno slabšem stanju. 

Po vrsti energenta za občinske javne stavbe močno prevladuje ELKO (90,18%) , desetino potreb 

se pokriva z UNP- propanom. 

17


Graf 3 : Poraba energentov po vrsti energenta v javnih stavbah – občinske javne stavbe 


Oba CŠOD-ja se ogrevata s propanom. 

Edina kotlovnica, ki se ogreva z OVE je Slovenski planinski muzej v Mojstrani. 

Graf 4 : Poraba energentov po vrsti energenta v javnih stavbah – druge javne stavbe 


18


4.3 RABA ENERGIJE V SKUPNIH KOTLOVNICAH 

V Občini Kranjska Gora s kotlovnicami upravljata nekaj upravnikov, med večjimi sta Dominvest, 

d.o.o., in Akada, d.o.o. z nekaj stavbami pa upravljata tudi Alpdom,d.d., Radovljica, Sandi Robič 

s.p. iz Gozda Martuljka. 

Vprašalnik o rabi energije in stanju ogrevalnega sistema je bil poslan vsem upravnikom, ki so v 

registru upravne enote. V razgovorih, ki smo jih opravili naknadno opažamo, da je v registru 

upravne enote niso vse stavbe, ki imajo upravnika oz. da je seznam nepopoln. 

V analizi so zajete vse skupne kotlovnice, niso pa zajete večstanovanjske stavbe z individualnim 

ogrevanjem. 

Tabela 7 : Poraba energentov skupnih kotlovnicah 

naslov 

kotlovnice 

kraj 

ogrevalna 

površina 

energent 

poraba 

energenta 

poraba 

energenta 

povprečna 

specifična 

energije 

m2 vrsta litri/kg/m3/prm kWh kWh/m2/a 

raba 

Koroška ulica 

2 

Koroška ulica 

14a 

Bezje 7 

Borovška 

cesta 9 

Kolodvorska 

ulica 1a 

Čičare 12 

Borovška 

cesta 66 

Naselje 

Slavka 

Černeta 33 

Jezerci17 

Triglavska 

cesta 58 

Alojza Rabiča 

17 



Gora 















Gozd 

Martuljek 

1.025,62 ELKO 9.896 litrov 98.955 96 

946,21 ELKO 9.944 litrov 99.438 105 

7.123,00 ELKO 108.400 litrov 1.084.000 152 

1.058,85 ELKO 22.100 litrov 221.000 209 

5.090,20 ELKO 57.738 litrov 577.375 113 

1.167,00 ELKO 19.003 litrov 190.025 163 

1.625,00 ELKO 18.375 litrov 183.750 113 

4.961,00 ELKO 54.987 litrov 549.867 111 

1.035,00 ELKO 25.425 litrov 254.250 246 

Mojstrana 539,55 UNPpropan 

1.634,87 m3 42.392 79 

Mojstrana 4.983,00 ELKO 89.700 litrov 897.000 180 

29.554,43 4.198.051 142 

Povprečna specifična raba energije znaša 142 kWh/m2/a. 

Povprečna specifična raba energije za ogrevanje v Sloveniji za večstanovanjske stavbe je 

94kWh/m2/letno (Vir: IJS-CEU) 

19


Tabela 8: Specifična raba energije v skupnih kotlovnicah 


Po vrsti energenta močno prevladuje ELKO – 99%. 

Graf 5 : poraba energentov po vrsti energenta v skupnih kotlovnicah 


20


4.4 RABA ENERGIJE V VEČJIH PODJETJIH IN TURISTIČNIH 

OBJEKTIH 

Posebnost Občine Kranjska Gora na področju rabe energije je, da dejansko nima industrije. Na tem 

področju prevladuje obrtniška dejavnost ter vse dejavnosti, povezane s turizmom oz. gostinstvom. 

Podatki so bili zbrani na osnovi poslanih vprašalnikov. Poslani so bili na vse objekte, kjer je površina 

poslovnih prostorov presegala 100 m2. 

Odziv v večjih hotelskih objektih, ki imajo posebne vzdrževalne službe, je bil zelo dober, manjkajo pa 

podatki predvsem družinskih penzionov in gostiln, katere smo pozivali tudi večkrat. Podatki so 

predstavljeni v nadaljevanju. 

Ocenjujemo, da je raba energije glede na to, da zaradi neodzivnosti niso zajeti vsi podatki, lahko večja 

tudi do 50%. 

Tabela 9: Poraba energenta za ogrevanje v večjih podjetjih in turističnih objektih 

stavbe kraj ogrevalna 

površina 

hotel Larix, app 

Vitranc, Prisank, 

Aqua Larix, 

casino Larix 

hotel Alpina 

hotel Kompas, 

motel+restavracij 

a Fabula 

hotel Špik, Gozd 

Martuljek 

Hotel Casino, 

Korona 

hotel Lek 

Ledine 12 

hostel Pr Tatko 

penzin Miklič 

penzion Lipa 

penzion Kotnik 

žičnice 



Vila Roza, Dovje 

127C 

























energent 

19.259 531.582,75 

litrov 

5.758 114.888,25 

litrov 

11.072 332.741,00 

litrov 

8.400 278.540,50 

litrov 

poraba 

energenta 

povprečna 

specifična raba 

energije 

ELKO PELETI DRVA kWh kWh/m2/a 

5.315.828 276 

1.148.883 200 

3.327.410 301 

2.785.405 332 

5.800 130.098,25 

litrov 

1.300.983 224 

5.400 160.284,75 

1.602.848 297 

litrov 

300 900,00 litrov 9.000 30 

1.170 22.000,00 

litrov 

792 15.000,00 

litrov 

806 16.000,00 

litrov 

650 9.000,00 

litrov 

Mojstrana 396 6.000,00 

litrov 

2.000 

kg 

45 

prm 

90.800 

220.000 188 

4 prm 156.300 197 

160.000 199 

90.000 138 

60.000 152 

Dom Viharnik Kr. Gora 4911 175.892 36 

64714 16.443.348 


21


V sklop rabe energije v večjih objektih spada tudi nedavno odprt dom starostnikov Viharnik v Kranjski 

Gori, ki svoje potrebe po toploti zadosti z lesno biomaso – sekanci, ter v manjši meri tudi z lesnimi 

odpadki. To je prvi primer večje uporabe OVE v Občini Kranjska Gora in znaša glede na ugodne toplotne 

karakterisitke 1% skupnih potreb po toploti. Upoštevali smo lahko le iz projekta predvideno rabo 

energije. 

Graf : poraba energentov po vrsti energenta v hotelskih objektih 


Raba energije za tehnološki proces, je v primeru gostinskih objektov poraba UNP-propana za uporabo v 

kuhinji. 

Ugotovimo lahko, da vsi sodelujoči v anketi letno porabijo 76.092,58 litrov UNP-ja oz. 528.843 kWh, kar 

pomeni 3,2% glede na porabo energenta za ogrevanje. 

V občini Kranjska gora obstajata tudi dva večja porabnika električne energije za svoje delovanje: 

to sta RTC-Žičnice Kranjska gora (1.709.000 kWh) , d.d. in Čista dolina-ShW , komunalno podjetje, 

d.o.o.(270.661 kWh), kar pa v primerjavi z rabo energije v hotelih v absolutni vrednosti ne predstavlja 

velikega števila. 

Rabo ostale energije v ponazarjamo v sledeči tabeli: 

Tabela 10: raba energije za potrebe tehnološkega procesa 

energent za potrebe tehnološkega 

procesa 

hotel Larix, app Vitranc, Prisank, Aqua Larix, casino 

Larix 

UNP oz. propan 

litri 

kWh 

33.073,33 litrov 2.304.402 

hotel Alpina 5.288,33 litrov 348.825 

hotel Kompas, motel+restavracija Fabula 10.010,67 litrov 1.775.219 

hotel Špik, Gozd Martuljek 5.376,00 litrov 936.933 

Hotel Casino, Korona 7.012,50 litrov 2.505.020 

hotel Lek 4.831,75 litrov 609.877 

Ledine 12 0,00 litrov n.p. 

hostel Pr Tatko 90.800 

raba električne energije 

22


penzin Miklič 4.000,00 litrov 112.000 

penzion Lipa 5.000,00 litrov 138.000 

penzion Kotnik 

n.p. 

žičnice Kranjska Gora 0 1.709.500 

Vila Roza, Dovje 127C 1.500,00 litrov 38.832 

ShW 255.244 

SKUPAJ 

76.092,58 litrov 

528.843 kWh 


4.5 RABA ELEKTRIČNE ENERGIJE 

Električna energije je energent, ki se uporablja v različne namene, zato jo obravnavamo v 

ločenem poglavju. 

Na tem delu so zajeti tudi podatki o rabi električne energije, ki so navedeni v prejšnjih poglavjih, 

vendar se v le-teh ne prištevajo h končni rabi. 

Sistemski operater distribucijskega omrežja na področju občine Kranjska Gora je Elektro 

Gorenjska d.d. Z njihove strani so bili pripravljeni tudi vsi podatki, navedeni v nadaljevanju. 

Podatki so bili pripravljeni posebej za namen izdelave lokalnega energetskega koncepta. 

Energetski zakon na področju električne energije uvaja načela prostega trga , kar pomeni, da 

imajo vsi odjemalci pravico prosto izbirati dobavitelja električne energije. 

Na področju občine Kranjska Gora so odjemalci naslednjih tarifnih skupin: 

* * gospodinjski odjem, ki zajema: 

gospodinjski odjem I. stopnje (do 3 kW), gospodinjski odjem II. stopnje (do 7 kW), gospodinjski 

odjem III. Stopnje (do 10 kW), 

** poslovni in ostali odjem, ki zajema: 

odjem na 1 – 35 kV I. stopnje, odjem na 1 – 35 kV II. stopnje, ostali odjem 0,4 kV I. stopnje, 

ostali odjem 0,4 kV II. stopnje. 

javna razsvetljava 

V obdobju 2000-2010 je poraba v povprečju v Sloveniji rasla s stopnjo 1,3 % letno. Glede na leto 

2000 se je najbolj povečala v storitvenem sektorju, sledijo gospodinjstva. V predelovalnih 

dejavnostih je bila raba, zaradi občutnega zmanjšanja v 2008 in 2009, skoraj enaka, v prometu 

pa nižja. 

V zadnjih petih letih je bilo največ električne energije porabljene v letu 2010 in sicer 64,7 GWh. 

Razvidno je , da je v Občini Kranjska Gora največja skupina porabnikov poslovni in ostali odjem. 

Podatki so za leto 2010. 

Tabela 11: Letna poraba po skupinah porabnikov 

TARIFNA SKUPINA 

TARIFNA SKUPINA POSLOVNI IN OSTALI JAVNA 

GOSPODINJSTVA * ODJEM ** 

RAZSVETLJAVA SKUPAJ 

2006 24.576,9 37.234,4 811,7 62.623 MWh 

2007 21.945,0 38.573,7 818,7 61.337 MWh 

2008 23.954,9 39.301,7 757,4 64.014 MWh 

2009 25.495,3 37.855,5 756,8 64.108 MWh 

2010 25.205,9 38.779,1 676,2 64.661 MWh 

2011 22.291,8 31.646,0 647,0 54.585 MWh 

Vir: Elektro Gorenjska 

23


Graf 6 : primerjava porabe med značilnimi skupinami porabnikov (za leto 2010) 


Graf 7: Letna skupna poraba električne energije 


4.5.1 GOSPODINJSKI ODJEM 

Na povečanje porabe električne energije v gospodinjstvih v splošnem vpliva predvsem rast 

življenjskega standarda (uporaba vedno večjega števila različnih električnih aparatov – od 

gospodinjskih aparatov, klima naprav, aparatov informacijske tehnologije, ipd). 

24


Graf 8 : Struktura rabe električne energije v slovenskih gospodinjstvih (2005) 

Vir: http://kazalci.arso.gov.si/ 

Največja poraba za gospodinjstva je bila v letu 2009 - 25.495,3 MWh. Splošno zmanjšanje 

porabe energije do leta 2011 se odrazi tudi na gospodinjskem odjemu. 

Graf 9 : Poraba električne energije v tarifni skupini gospodinjski odjem 


Vzroke gre iskati v zamenjavi žarnic z energijsko ustreznejšimi (kar je razvidno iz močno 

povečanih stroškov vzdrževanja v zadnjih letih) ter v uporabi varčejših gospodinjskih aparatov. 

25


4.5.2 POSLOVNI IN OSTALI ODJEM 

Največja poraba električne energije je bila v letu 2010, in sicer 38.779,1 MWh, kar je nekoliko 

več kot gospodinjski odjemalci. 

Graf 10: Raba električne energije v tarifni skupni poslovni in ostali odjem 


4.5.3 JAVNA RAZSVETLJAVA 

Poraba na področju javne razsvetljave rahlo pada, kjub nespremenjenemu številu priključnih 

mest. Giblje se med 650 in 820 MWh letno. 

Graf 11: Raba električne energije v javni razsvetljavi 


V splošnem lahko zaključimo, da se iz zbranih podatkov razbere, da se kaže trend upadanja 

porabe električne energije. 

Vzroke gre iskati v zamenjavi sijalk z energijsko ustreznejšimi (kar je razvidno iz močno 

povečanih stroškov vzdrževanja v zadnjih letih). 

26


4.6 SKUPNA RABA ENERGIJE 

Skupna raba energije za vse skupine porabnikov v občini Kranjska Gora je razvidna iz sledeče 

tabele. 

Tabela 12 : skupna raba energije v občini Kranjska Gora 

RABA ENERGIJE ZA OGREVANJE 

ELKO BIOMASA UNP EE SKUPAJ 

MWh 

delež 

MWh 

delež 

MWh 

delež 

MWh 

delež 

MWh 

delež 

stanovanja 19.663,83 17.166,59 7.448,18 44.278,60 

44,41% 38,77% 16,82% 36,37% 

javne stavbe 1.505,81 186,69 886,83 2.579,33 

57,96% 34,13% 7,19% 2,12% 

skupne kotlovnice 3.820,78 0,00 42,39 3.863,17 

98,90% 0,00% 1,10% 3,17% 

podjetja+hoteli 16.170,36 272,99 0,00 16.443,35 

98,34% 1,66% 0,00% 13,51% 

RABA ENERGIJE ZA OGREVANJE 67.164 

RABA ELEKTRIČNE ENERGIJE 

gospodinjstva 22.291,00 

40,84% 

poslovni odjem 31.646,00 

57,98% 

javna razsvetljava 647,00 

1,19% 

41.160,78 17.626,27 8.377,40 54.584,00 121.748,44 

Vir: vprašalnik, Elektro Gorenjska, upravitelji skupnih kotlovnic 

Opomba: 

Pri izračunu je Kolodvorska 1a, upoštevana deloma pri javnih stavbah in deloma pri skupnih kotlovnicah, Liznjekova domačija je upoštevana pri 

EE. 

Na podlagi zbranih podatkov ugotovitve lahko ugotovimo, da delež električne energije v 

primerjavi z ostalimi energenti znaša 45%, ostali energeti pa preostanek (55%). 

Upoštevati je potrebno, da je realna poraba podjetij in hotelov večja in da je za popolnoma 

točna razmerja potrebno zajeti dejansko vse poslovne prostore. 

Tabela 13: Raba energije po energentih, skupno 

C 

27


5 ANALIZA EMISIJ 

Emisije so eden od pomembnih elementov, s katerimi ponazorimo vplive na okolje. V splošnem 

se navajajo kot kazalec, na osnovi katerega se odločimo za zamenjavo fosilnih goriv za 

obnovljive vire energije. 

Skupnim emisijam iz ogrevanja in tehnoloških procesov zato prištevamo še emisije, nastale 

zaradi porabljene električne energije, kot t.i. posredne emisije, ki ne nastajajo točno na tem 

območju, se pa upoštevajo v izračunih. 

Raba električne energije posredno močno onesnažuje ozračje, saj je velik delež električne 

energije v Sloveniji proizveden iz fosilnih goriv - leta 2009 je bilo npr. v slovenskih 

termoelektrarnah proizvedene kar 38,2 % celotne, v Sloveniji proizvedene električne energije v 

tem letu (Vir: Energetska bilanca RS 2009). 

Za potrebe LEK se uporabljajo standardni emisijski faktorji. 

Tabela 14 : Emisije CO2 po vrstah energentov 

ELKO BIOMASA UNP EE 

Poraba 

energentov 41.161 MWh 17.626 MWh 8.377 MWh 54.584 MWh 

148,1788 TJ 63,4546 TJ 30,1586 TJ 196,5024 TJ 

emisijski faktor 74,00 t CO2/TJ 0,00 t CO2/TJ 55,00 t CO2/TJ 138,91 t CO2/TJ 

CO2 10.965,23 t 0,00 t 1.658,72 t 27.295,76 t 39.919,71 t 

Vir: SURS, vprašalnik, faktorji za preračun emisij 

V nadaljevanju so izračune še količine emisij posameznih škodljivih snovi, ki nastajajo pri 

zgorevanju posameznih goriv. 

Tabela 15: Emisije škodljivih snovi po vrstah uporabnikov, ki nastanejo pri ogrevanju 

CO2 SO2 NOx CxHy CO Prah 

kg kg kg kg kg kg 

stanovanja 6.713.184 9.255 10.766 5.839 152.846 2.544 

javne stavbe 576.739 667 593 109 2.017 54 

skupne kotlovnice 1.026.250 1.651 565 83 985 69 

podjetja+hoteli 4.307.783 6.996 2.412 433 4.978 325 

SKUPAJ 12.623.955 18.570 14.337 6.464 160.826 2.992 


Največje vrednosti emisij ustvari med energenti ELKO. 

Pri primerjavi uporabnikov pa lahko ugotovimo, da so gospodinjstva največji onesnaževalec okolja. 

Še komentar: ob predvidevanju, da v skupini porabnikov »podjetja in hoteli« niso zajeti vsi porabniki, bi 

lahko vrednosti emisij škodljivih snovi še celo presegle gospodinjstva. 

Nanazadnje, lokalna skupnost lahko s posameznimi ukrepi spodbudi aktivnosti na teh dveh ciljih 

skupinah porabnikov. 

28


Graf 12: Emisije po vrsti škodljivih snovi in vrstah porabnikov 


6 PREGLED IN ANALIZA OSKRBE Z ENERGIJO 

6.1 OSKRBA S TOPLOTO 

6.1.1 INDIVIDUALNA KURIŠČA V SAMOSTOJNIH STANOVANJSKIH 

STAVBAH 

Iz strukture lahko ugotovimo, da je delež stanovanj v večstanovanjskih stavbah samo 4,25% 

vsega prebivalstva, skoraj 95% stanovanj pa se nahaja v individualnih stanovanjskih stavbah. 

Dimnikarstvo Dovrtel nam zaradi tehničnih težav ni posredovalo ažurnejših podatkov, zato se 

moramo v tem okviru zadovoljiti s podatki iz leta 2008, ki nam jih je odstopilo Dimnikarsvo 

Rauter. 

29


Graf 13: Delež stanovanj glede na način ogrevanja 

Vir: Dimnikarstvo Rauter 

Iz rabe energije lahko ugotovimo, da so kurilne naprave v 15% prilagojene uporabi obeh vrst 

energentov. V skoraj vseh primerih se vzporedno ogreva tudi sanitarna topla voda. 

Zelo zanimiv podatek je tudi ta, da bilo v Občini Kranjska Gora v letu 2008 še vedno obratujočih 

179 kmečkih peči (vir: Dimnikarstvo Rauter), ki služijo običajno kot pomožni vir ogrevanja 

(poleg centralnega ogrevanja). 

Velik delež gozda za prebivalstvo pomeni tudi vir ogrevanja, ki ni povezan s posebnimi stroški, 

saj se energent črpa iz lastnih gozdov. 

Opozoriti velja, da se v starejših kurilnih napravah sežigajo tudi smeti oz. se te kurilne naprave 

ne namenjajo samo za zgorevanje npr. polen. 

Pri primerjavi starosti kurilnih naprav lahko ugotovimo, da so v povprečju starejše kurilne 

naprave, ki delujejo na ELKO (10 let), medtem ko so kurilne naprave, ki delujejo na biomaso v 

povprečju stare 8 let. 

V zadnjih desetih letih je opaziti izrazit prehod iz kurilnih naprav , ki delujejo na ELKO - k 

ogrevanju na biomaso oz. s pomočjo sončne energije. 

Graf 14: Starost ogrevalnih naprav glede na vrsto energenta 


30


VEČSTANOVANJSKE STAVBE Z INDIVIDUALNIMI KURILNIMI NAPRAVAMI 

Večina večstanovanjskih stavb na področju občine Kranjska Gora se ogreva z individualnimi 

ogrevalnimi oz. kurilnimi napravami. Razlog za odločitve o tovrstnem načinu ogrevanja je v 

velikem številu počitniških stanovanj, ki so le občasno zasedena. 

Značilno področje so Čičare, kjer je na naslovih Čičare 3,5,7,9,11,12,13 , skupaj 391 stanovanj - 

od tega je počitniških stanovanj 351, samo 40 stanovanj pa je namenjenih za stalno bivanje (Vir: 

REN) 

Ogrevanje je tukaj urejeno v veliki meri s termoakumulacijskimi pečmi, možno je ogrevanje tudi 

na trda goriva, ki pa se uporablja le v redkih primerih. 

Na Ledinah je področje, kjer je večina stanovanj stalno naseljena (43) , vendar je delež 

počitniških stanovanj še vedno znaten (13). 

Večji objekti z individualnimi ogrevalnimi napravami so še: Borovška 8b, ki ima z UNP-jem 15 

individualno ogrevanjih počitniških stanovanj. 

Zaradi rabe energije so počitniška stanovanja energetsko dokaj nezanimiva, vendar je strokovna 

odločitev o individualnem načinu ogrevanja za tako veliko število stanovanj vprašljiva. 

Zaradi velikega števila (počitniških) stanovanj na področju Čičar, to vpliva na energetske 

kazalce. 

6.1.2 JAVNI OBJEKTI 

Tabela 16 : Podatki o kurilnih napravah v javnih stavbah v Občini Kranjska Gora 

naslov stavbe energent nazivna moč proizvajalec 

leto izdelave 

kurilne naprave 

OŠ 16.decembra Mojstrana ELKO 580-730 kW, 370- BAR 759, 2005, 2010 

617 kW 

OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora, ELKO 440 kW 

VITOPLEX 200 2011 

Koroška 12 

350 kW 

OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora, ELKO 24 kW Immergas Zeus Maior 2008 

Vrtec Rateče, Rateče 18 

KS Dovje-Mojstrana UNP - 50 kW Immergas Victrix 2005 

propan 

KS Gozd-Martuljek ELKO 43,6 kW Buderus 2007 

KS Rateče ELKO 33-58,3 kW Buderus 1998 

Stavba Občine Kranjska Gora * ELKO ** 

Dvorana Vitranc * ELKO ** 

ShW Kranjska Gora, ČN Tabre ELKO 24,5 kW Immergas Eolo MIni 2002 

KUD Jaka Rabič, Dovje Mojstrana ELKO 46kW BIK KLIM 1987 

Komunala Kranjska Gora propan 2x 41kW JUNKERS 2006 

CŠOD Kranjska Gora propan 60 kW, 40 kW Viessmann Vitodens 2004 

CŠOD Rateče Planica 

UNPpropan 

285 kW, 220 kW, 

49 kW, 49 kW 

Viessmann Vitoplex 100, 

Vitoderm 

2005 

31


Slovenski planinski muzej Lesni 174 kW WV TERM 

Mojstrana 

peleti 

BIOFLAM 

Liznjekova domačija 

Polena, 

Termoakumulacijske 

elektrika 

električni radiatorji 


* se ogreva iz kotlovnice na Kolodvorski 1a; ** podatki so navedeni pri Kolodovrski 1a 

peč, 

2009 

V občinskih javnih stavbah se kot energent uporablja ELKO oz. UNP, kar je za lokalno skupnost, 

ki ima zelo velik potencial lesne biomase in se nahaja tudi na Območju Triglavskega narodnega 

parka, nesprejemljivo. 

Kurilne naprave v občinskih in javnih stavbah so sorazmerno nove, prav tako so stavbe v veliki 

večini obnovljene v gradbenem smislu, kar kaže na posebno skrbnost lokalne skupnosti na tem 

področju. 

Na osnovi izpolnjenih vprašalnikov in izvedenih preliminarnih energetskih pregledov lahko 

navedemo sledeče zaključke. 

OŠ 16. DECEMBRA MOJSTRANA, stavba šole 

LETO GRADNJE, LETO OBNOVE 

Je bila zgrajena v letu 1964, obnovljena 2005. V 

sklopu šole deluje tudi vrtec, ki je bil zgrajen 1982. 

OGREVALNI SISTEM 

Ogrevanje se izvaja iz skupne kotlovnice. Razvod 

centralnega ogrevanja je že v kotlovnici ločen za 

telovadnico, stavbo vrtca, klimat ter prostore šole. 

Regulacija ogrevanja se izvaja glede na zunanjo 

Slika 5: OŠ 16. decembra, Mojstrana 

temperaturo. Vsak ogrevalni krog ima svojo 

regulacijo. Ogrevala so panelni radiatorji , sevala, 

prostor telovadnice prezračuje klimat. Na radiatorjih so nameščeni termostatski ventili. 

Črpalke so navadne stopenjske, nameščena je samo ena frekvenčna črpalka. 

Ogrevanje vode se izvaja tudi preko sončnih kolektorjev (20m2). 

GRADBENE ZNAČILNOSTI- šola 

Fasada stavbe šole je bila v sklopu obnove od leta 2005 naprej toplotno izolirana (10 cm) in ima tudi izolativen 

omet (demit). 

Streha je obnovljena in izolirana. 

Okna v stavbi šole so bila na večjem delu stavbe že obnovljena, na delu stavbe so predvidena v letu 2012. 


Prostori stavbe šole so deloma klimatizirani z dvema klimatoma – za telovadnico in kuhinjo Zrak v klimatu se lahko 

dogreva preko ogrevalnega kroga izn kotlovnice. Hladilnega agregata šola nima. 

Razsvetljava – prostori so osvetljeni pretežno z neonskimi lučmi in reflektorskimi senzorskimi lučmi, v novi 

telovadnici so nameščene varčne sijalke. Navadna svetila so vgrajena v manj kot 10%. 

Šola uporablja 23 računalnikov. 

32


OŠ 16. DECEMBRA MOJSTRANA, stavba vrtca 

Slika 6 : Vrtec pri OŠ 16. decembra, Mojstrana 


Leto izgradnje 1982, v obstoječem stanju. Pravkar 

se med stavbo vrtca in šolo pripravljajo temelji za 

postavitev kontejnerskega prostora za še eno 

učilnico. 


Ogrevanje se izvaja centralno preko panelnih 

radiatorjev iz skupne kotlovnice . Regulacija 

ogrevanja glede na zunanjo temperaturo, režim 

prilagojen potrebam vrtca. 

Na radiatorjih niso nameščeni termostatski ventili. 

Razvodne cevi sistema centralnega ogrevanja niso 

izolirane. 

Ogrevanje vode se izvaja tudi preko sončnih 

kolektorjev (nameščeni posebej za stavbo vrtca). 

GRADBENE ZNAČILNOSTI-vrtec 

Stavba kaže vse značilnosti montažne gradnje iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Okna so z lesenim okvirjem, 

dotrajana, steklo ni termoizolativno. 

Streha je pločevinasta, s posipom in ni izolirana. 


Razsvetljava – prostori so osvetljeni s klasičnimi svetili. Ob zamenjavi sijalk se le-te nadomestijo z varčnimi. 

OSNOVNA ŠOLA JOSIPA VANDOTA KRANJSKA GORA, Kranjska Gora, stavba šole 


Stavba je bila zgrajena letal 1970, obnovljena delno 

2010, pred nekaj leti, trenutno se zaključuje celostna 

gradbena obnova z dozidavo in obnovo ogrevalnega 

sistema. 


Ogrevanje stavbe je iz centralne kotlovnice preko 

panelnih radiatorjev, v telovadnici so nameščena tudi 

sevala . V centralni kotlovnici se preko razdelilca 

napaja več ogrevalnih vej, ločenih skladno s potrebami 

(stavba vrtca, posamezni deli šole, telovadnica, klimat, 

Slika 7 : OŠ Josipa Vandota, Kranjska Gora 

talno ogrevanje). Sistem je hidravlično uravnotežen. 

Regulacija ogrevanja je izvedena za vsako ogrevalno 

vejo posebej, glede na zunanjo temperaturo. 

Na radiatorjih so nameščeni termostatski ventili. 

Ogrevanje vode se bo izvajalo tudi preko sončnih kolektorjev. 

GRADBENE ZNAČILNOSTI 

Obstoječa stavba je bila delno že obnovljena leta 2010, dodana je bila toplotna izolacija (12 cm stiropor), ter 25cm 

kamene volje ob izolaciji strehe. Zamenjana so bila tudi okna, vgrajena so PVC okna s termoizolativnimi stekli. 

V sklopu obnove 2011/2012 je bila zgrajena nova telovadnica ter prizidek - stavba je dobro toplotno izolirana 

(fasada 16cm kamena volna, streha izolirana z 25 cm pohodne toplotne izolacije. Nameščena so Al okna s 

termoizolativni stekli, 


Stavba ima nameščena dva klimata, za telovadnico in kuhinjo. Zrak se v klimatih dogreva preko ene izmed 

ogrevalnih vej. Hladilnega agregata stavba nima. 

Razsvetljava: Svetila so obnovljena skladno s trenutnimi standardi. 

33


OSNOVNA ŠOLA JOSIPA VANDOTA KRANJSKA GORA, Kranjska Gora, stavba vrtca 

Slika 8: Vrtec pri OŠ Josipa Vandota, Kranjska Gora 


Stavba je bila zgrajena v osemdesetih letih, 

brez obnove. Stavaba vrtca je del stavbe 

šole, ne tem mestu se obravnava posebej 

zato, ker je še neobnovljena. 


Stavba je značilna montažna gradnja iz 

osemdesetih let. Okvirji oken so lesni 

stekla so termoizolativna, vendar obstoječa. 


Ogrevanje se izvaja centralno preko 

panelnih radiatorjev iz skupne kotlovnice . 

Regulacija ogrevanja glede na zunanjo 

temperaturo v kotlovnici in dodatno preko 

sobnega termostata, režim prilagojen 

potrebam vrtca. 

Na radiatorjih niso nameščeni termostatski ventili. Razvodne cevi sistema centralnega ogrevanja niso izolirane. 

Ogrevanje sanitarne tople vode je iz centralne kotlovnice v šoli. 

OSNOVNA ŠOLA JOSIPA VANDOTA KRANJSKA GORA, Vrtec Rateče 


Stavba je bila celovito obnovljena v letu 2010. 


V sklopu generalne obnove je bil izdelan tudi manjši 

prizidek. Fasada stavbe je toplotno izolirana z 10 cm 

toplotno izolacijo. Streha je obnovljena in prav tako 

izolirana. 

Okna so z lesenim okvirjem, ki je potreben obnove. 

Stekla so termoizolativna. 

Slika 9: Vrtec v Ratečah 


Prostori vrtca so ogrevani iz centralne kotlovnicev prvem nadstopju stavbe. Regulacija je izvedena s sobnim 

termostatom. 

Razvod sistema centralnega ogrevanja je samo deloma izoliran. Termostatski ventili niso povsod nameščeni. 

Sanitarna topla voda se ogreva centralno. 


V kuhinji je nameščen električni boljer. Sijalke so neonske ali varčne. 

34


KRAJEVNA SKUPNOST DOVJE MOJSTRANA 

Slika 10: KS Dovje - Mojstrana 


Stavba je bila zgrajena v letu 1953,obnovljena v 

letu 2005. 


Poleg krajevne skupnosti se iz skupne 

kotlovnice ogrevajo še prostori knjižnice, 

zdravstvenega doma, ter prostori planinskega 

društva. 

Ogrevanje je centralno, preko panelnih 

radiatorjev. Regulacija ogrevanja je izvedena s 

sobnim termostatom, na radiatorjih so vgrajeni 

termostatski ventili v vseh prosotrih, razen na 

hodnikih in v sanitarijah. Razvod centralnega 

ogrevanja ni izoliran. 


V sklopu obnove l. 2005 je bila izdelana nova fasada z izolacijo, prav tako je bila obnovljena in izolirana tudi streha 

oz. mansarda. Okna so s PVC okvirjem, stekla so termoizolativna. 


Prezračevalnih in klimatizacijskih sistemov objekt nima. Razsvetljava – prostori so osvetljeni z neonskimi sijalkami 

ter reflektorji. V KS Dovje -Mojstrana uporabljajo 7 računalnikov. 

KRAJEVNA SKUPNOST GOZD MARTULJEK 


Stavba je zgrajena po standardih iz leta gradnje 

(2007) in je energetsko v odličnem stanju. 


Ogrevanje je centralno, preko panelnih radiatorjev. 

Regulacija ogrevanja se izvaja glede na zunanjo 

temperaturo, termostatski ventili so vgrajeni. Razvod 

centralnega ogrevanja je izoliran in izveden 

podometno. 


Okna so s PVC okvirjem, s termoizolacijskim steklom, 

streha in fasada sta izolirani (16 in 10 cm). 

Slika 11: KS Gozd Martuljek 


Prezračevalnih in klimatizacijskih sistemov objekt nima. Razsvetljava – prostori so osvetljeni z neonskimi 

sijalkami. 

35


KRAJEVNA SKUPNOST RATEČE 


Leto gradnje stavbe: 1928 



Regulacija ogrevanja se izvaja sobnega termostata, 

ki se nahaja v pisarni krajevne skupnosti. 

Termostatski ventili niso vgrajeni, razen v enem 

prostoru (pisarni). Razvod centralnega ogrevanje ni 

izoliran. 


Objekt je v celoti neizoliran. Streha je še obstoječa, 

predvidena za menjavo v letošnjem letu. 

Slika 12: KS Rateče 

Okna so z lesenimi okvirji, dotrajana, pojavljajo se 

reže, stekla niso termoizolativna. 


Prezračevalnih in klimatizacijskih sistemov objekt nima. Razsvetljava je stara in dotrajana, varčnih sijalk ne 

uporabljajo. Ogrevanje sanitarne tople vode preko električnih boljerjev (2). 

Uporabljajo 3 računalnike. 

STAVBA OBČINE KRANJSKA GORA 

LETO GRADNJE 



Stavba se ogreva iz kotlovnice na Kolodvorski 1a, v 

letošnjem letu je predviden priklop na novo 

kotlovnico v OŠ. Ogrevanje je centralno, s 

panelnimi radiatorji. 

Regulacija ogrevanja je centralna - iz kotlovnice, 

termostatski ventili so vgrajeni. 

Slika 13: Občina Kranjska Gora 


Stavba je zgrajena po standardih iz leta gradnje 

(2005) in je energetsko v zelo solidnem stanju. 

Okna so s PVC okvirjem, dvoslojna s 

ermoizolacijskim steklom, streha in fasada sta 

izolirani (16 in 10 cm). 


Prezračevalni in klimatizacijski sistemovi v stavbi Občine niso vgrajeni. Razsvetljava je urejena z neonskimi 

sijalkami. Ogrevanje sanitarne tople vode je preko centralnega električnega bojlerja. 

Uporabljajo cca. 20 računalnikov. 

36


DVORANA VITRANC 

LETO GRADNJE 



Stavba se ogreva iz kotlovnice na Kolodvorski 

1a, v letošnjem letu je predviden priklop na 

novo kotlovnico v OŠ. Ogrevanje je 

centralno, s panelnimi radiatorji. 

Regulacija ogrevanja je centralna - iz 

kotlovnice, termostatski ventili so vgrajeni. 


Slika 14: Dvorana Vitranc 

Stavba je zgrajena po standardih iz leta 

gradnje (2005) in je energetsko v zelo 

solidnem stanju. Okna so s PVC okvirjem, dvoslojna s termoizolacijskim steklom, streha in fasada sta izolirani (16 in 

10 cm). 


Vgrajen je klimat, zrak se dogreva prekosvoje ogrevalne veje iz kotlovnice. Razsvetljava – uporabljajo cca. 100 

kosov 400W, reflektorske, kar je zelo potratno. 

Ogrevanje sanitarne tople vode je preko centralnega električnega bojlerja. 

KOMUNALA KRANJSKA GORA 

LETO GRADNJE 

Leto gradnje stavbe : 2007 


Stavba ima samostojno plinsko kotlovnico. 

Ogrevanje je centralno, s panelnimi radiatorji 

in konventorji. 

Iz kotlovnice se ogreva tudi sanitarja topla 

voda. 

Regulacija ogrevanja je centralna v kotlovnici, 

na zunajo temperaturo. V prostorih so 

vgrajeni termostatski ventili. 


Slika 15: Komunala Kranjska Gora 



solidnem stanju. 

Okna so dvoslojna s termoizolacijskim steklom, streha in fasada sta izolirani (16 in 10 cm). 


Razsvetljava je urejena varčnimi sijalkami (90%). Uporabljajo 20 računalnikov. 

37


SHW KRANJSKA GORA, ČN TABRE 

LETO GRADNJE 



Stavba ima samostojno plinsko 

kotlovnico. Ogrevanje je centralno, s 

panelnimi radiatorji in konventorji. 

Iz kotlovnice se ogreva tudi sanitarja topla 

voda. 

Regulacija ogrevanja je centralna v 

kotlovnici, preko sobnega termostata. V 

prostorih so vgrajeni termostatski ventili. 


Slika 16: SHW Kranjska Gora, ČN Tabre 



solidnem stanju. 

Okna so dvoslojna s termoizolacijskim steklom, streha in fasada sta izolirani (16 in 10 cm). 


Razsvetljava je urejena z neonskimi sijalkami. Uporabljajo 2 računalnika 

KUD JAKA RABIČ 

Slika 17: KUD Jaka Rabič Dovje Mojstrana, Dovje 


Stavba je bila zgrajena 1932 


Ogrevanje je centralno, preko panelnih 

radiatorjev. Kotlovnica, razvodno omrežje in 

ogrevala so dotrajajni. Ravod ni vidno in poteka 

podometno.Regulacija preko sobnega 

termostata. 


Fasada je izolirana, streha ni izolirana. Okna so v 

veliki večini termoizolativna, z lesenimi in PVC 

okvirji. 


Vgrajenih je 50% varčnih sijalk, ter 17 

reflektorjev. 

CŠOD KRANJSKA GORA 


Leto gradnje stavbe je cca. 1960, obnovljena 2004. 


Ogrevanje je centralno, preko panelnih radiatorjev, ki so v glavnem še iz časa gradnje. Regulacija je izvedena glede 

na zunanjo temperaturo, termostatski ventili so nameščeni samo na novih radiatorjih. Kotlovnica je sicer v celoti 

avtomatizirana. 

Frekvenčne črpalke niso vgrajene. 


V sklopu obnove v letu 2004 je bila izdelana nova fasada (izolacija 5cm), streha obnovljena, vendar neizolirana. 

Okna niso zamenjana, so dotrajana. 

38



Razsvetljava – prostori so osvetljeni z navadnimi svetilkami, sijalke postopoma zamenjujejo z varčnimi žarnicami 

(70%). 

CŠOD PLANICA 


Center sestavljata dve stavbi, depandansa in hotel, oba ogrevana iz ene kotlovnice. Leto izgradnje depandanse – 

1936, obnovljena 2004; hotel grajen v letih 2005-2007. 


Izgrajeni sta dve kotlovnici (za obstoječo depandanso in novi del) s skupnim plinohramom. Merjenje porabe 

energenta med obema objektoma se ne izvaja . 


Regulacija je centralna, na zunanjo termeperaturo. Lokalno se regulacija izvaja s termostatskimi ventili. 

Frekvenčne črpalke niso vgrajene. 


Depandansa je spomeniško zaščitena stavba, katere notranjost je obnovljena. Stavba ni izolirana, okna so 

obstoječa. 

Hotel zgrajen po standardih iz leta 2005, izoliran (s kameno volno, termoizolativna okna, ipd..). 


Klimatska naprava (modulna), ki ima funkcijo prezračevanja in dogrevanja preko topltotnega izmenjvalca. 

Razsvetljava: 760 sijalk (50 neonskih, 25 reflektorjev z živosrebrno žarnico, ostalo varčne sijalke) 

SLOVENSKI PLANINSKI MUZEJ 


Leto gradnje stavbe :2009. 


Stavba ima kotlovnico na lesno biomaso - pelete. .Ogrevanje je centralno, preko panelnih radiatorjev in 

konvektorjev. 

Klima naprava je v funkciji ogrevanja in hlajenja. 


Stavba je grajena po najnovejših standardih . 


Klima naprava je v funkciji ogrevanja in hlajenja. 

Razsvetljava : uporabljajo se halogenske in neonske sijalke (267 kom) 

Uporabljajo 18 računalnikov s opremo za projekcije ( 2 projektorja, zasloni - 3 kom plazma in 1 LCD ). 

LIZNJEKOVA DOMAČIJA 


Leto gradnje stavbe : muzejski objekt 


Stavba se ogreva preko kmečke peči, s temoakumulacijsko pečjo 1,5 kW ter električnimi radiatorji (2kW; 2,6KW, 

2kW) 

GRADBENE ZNAČILNOSTI - 

Stavba je muzejski objekt. 


Za razsvetljavo uporabljajo v veliki večini reflektorske in žarnice na žarilno nitko, v 15% uporabljajo halogenske 

sijalke. 

Električno energijo uporabljajo za ogrevanje sanitarne tople vode. V uporabi je tudi hladilnik 50l. 

Imajo tudi en računalnik. 

39


6.1.3 SKUPNE KOTLOVNICE 

V tem segmentu se obravnava skupne kotlovnice, ki ogrevajo iz ene lokacije za več stavb oz. eno stavbo 

s skupno ogrevalno napravo. 

Tabela 17: Raba energije v skupnih kotlovnicah 

naslov kotlovnice objekti, ki se upravnik 

ogrevajo iz 

kotlovnice 

Koroška ulica 2, 

Kranjska Gora * 

Koroška ulica 14a 


Bezje 7 


Koroška ulica 2 Alpdom, d.d., 

Radovljica 

leto 

izdelave 

kur. 

naprave 

nazivna moč 


leto gradnje 

stavb 

1999 114,7 kW popolna 

prenova 2008 

Koroška ulica 14a Sandi Robič s.p. 1990 n.p. n.p. n.p. 

Bezje 2,3,4, 5,6,7, 

8,9,10 

Dominvest, 

d.o.o. 

1989, 

1990 

1x 581 kW 

1x 463 kW 

1975-1978, 

obnova 2005 

ocena 

dimenzioniranosti 


112 W/m2 

146 kW/m2 

Borovška cesta 13 


Kolodvorska ulica 1a 


Borovška cesta 

9,11,13 

Kolodvorska ulica 

1a, 1b, 1c 

Dominvest, 

d.o.o. 

1992 1x 232 kW 1973 219 W/m2 

predimenzionirana 

AKADA, d.o.o. 1989 2 x 850 kW 1989, prenova 

2007; 2003; 

2004 

334 W/m2 


Čičare 12, 


Borovška cesta 66, 


Naselje Slavka 

Černeta 33 


Jezerci17, 

Gozd Martuljek 

Čičare 12 AKADA, d.o.o. 1989 1 x 290 kW 1989 249 W/m2 


Borovška cesta 66 AKADA, d.o.o. 2001 2 x 157 kW 2000 193 W/m2 


Naselje Slavka 

Černeta 33, 34 

Meting, d.o.o., 

Akada, d.o.o. 

2010 

1988 

Jezerci17 AKADA, d.o.o. 2008 

1991 

1 x 270 kW 

2x 290 kW 

1 x 105 

1 x 100 

1988, 1989 170 W/m2 


n.p. 

198 W/m2 


Triglavska cesta 58, 

Mojstrana * 

Triglavska cesta 58 Alpdom, d.d., 

Radovljica 

2009 2x45 kW 1998 170 W/m2 


Alojza Rabiča 17, 

Mojstrana 

Alojza Rabiča 15, 

16,17, 18, 

Delavska ulica 8, 

9,11, 20,22, 

Dominvest, 

d.o.o. 

* Skupna kotlovnica v lasti Občine Kranjska Gora 

1996 1x 470 kW 

1x 350 kW 

1979-1983 164 W/m2 


40


Slika 18 : Kranjska Gora z lokacijami skupnih kotlovnic 

Za javne stavbe v lasti občine Kranjska Gora navajamo podrobneje še ostale značilnosti, ki 

vplivajo na rabo energije: 

ZDRAVSTVENI DOM, KOROŠKA ULICA 2, KRANJSKA GORA 

Slika 19: Koroška ulica 2, Kranjska Gora 


Stavba je stara cca. 50 let, generalno obnovljena v letu 2008. Obnova je zajemala gradbena dela ter razvod 

centralnega ogrevanja. Kotlovnica je ostala v obstoječem stanju. 


Ogrevanje se izvaja centralno preko panelnih radiatorjev, 

Regulacija ogrevanja se izvaja glede na zunanjo temperaturo, posebej za stanovanjski in poslovni del (zdravstveni 

dom). Na radiatorjih so nameščeni termostatski ventili. 

Oprema kotllovnice je solidno vzdrževana v obstoječem stanju. Črpalke niso frekvenčne. 


Fasada stavbe je bila v sklopu obnove v ketu 2009 toplotno izolirana (10 cm) in ima tudi izolativen omet (demit). 


Okna v stavbi so termoizolativna 


Prezračevalni in klimatizacijsk sistemi niso vgrajeni razen prezračevanja za sanitarije . 

41


Razsvetljava je urejena z neonskimi sijalkami za poslovne prostore ter z navadnimi svetilkami za stanovanjski del, ki 

seveda omogočajo uporabo varčnih žarnic. 

Ogrevanje sanitarne tople vode je lokalno. 

TRIGLAVSKA CESTA 58, MOJSTRANA 

Slika 20: Triglavska cesta 58, Mojstrana 


Stavba je zgrajena v letu 1998 kot nadomestna gradnja. 


Ogrevanje se izvaja centralno preko panelnih radiatorjev, 

Regulacija ogrevanja se izvaja glede na zunanjo temperaturo. Na radiatorjih so nameščeni termostatski ventili. 

Frekvenčne črpalke zaradi majhne priključne moči niso vgrajene. 


Fasada stavbe je bila v sklopu obnove v ketu 2009 toplotno izolirana (10 cm) in ima tudi izolativen omet (demit). 


Okna v stavbi so termoizolativna. 


Prezračevalni in klimatizacijski sistemi niso vgrajeni razen prezračevanja za sanitarije . 

Razsvetljava je urejena z neonskimi sijalkami za poslovne prostore ter z navadnimi svetilkami za stanovanjski del, ki 

seveda omogočajo uporabo varčni žarnic. 

Ogrevanje sanitarne tople vode je lokalno. 

6.2 OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO 

Podatke za lokalni energetski koncept je v okviru tega poglavja pripravilo podjetje Elektro 

Gorenjska, ki na tem področju izvaja delo sistemskega operaterja distribucijskega omrežja. 

Distribucijsko podjetje Elektro Gorenjska na področju občine Kranjska Gora trenutno napaja 

5407 odjemalcev. 

Napajanje poteka preko treh napetostnih nivojev (35 kV, 20 kV, 0,4 kV). 

Transformacija 110/20 kV poteka v RTP 110/20 kV Jesenice, ki je tudi primarna napajalna točka 

za obravnavano področje. Tako se 20 kV SN omrežje med Jesenicami in Belco napaja iz RTP 

110/20 kV Jesenice, omrežje od Belce do Rateč pa iz RTP 35/20 kV Kranjska Gora. Slednja se v 

normalnem stanju napaja preko dvojnega 20 kV kablovoda preseka 240 mm 2 prav tako iz RTP 

110/20 kV Jesenice. V primeru izpada omenjenega dvojnega kablovoda se zagotovi napajanje 

RTP 35/20 kV Kranjska Gora preko starega 35 kV DV iz RTP 20/35 kV Ukova. 

Kazalnik kvalitete električne energije je tudi zanesljivost napajanja. Visoko zanesljivost 

napajanja odjemalcev lahko zagotavljamo le z dvostranskim napajanjem na 20 kV nivoju ter z 

42


napajanjem SN omrežja iz dveh neodvisnih RTP. Slabost trenutne napajalne sheme je ta, da RTP 

110/20 kV Jesenice na 110 kV ne izpolnjuje kriterija N-1, kar je tudi razlog, da se je še ohranil 35 

kV DV Ukova – Kranjska Gora za rezervno napajanje. Po drugi strani pa analiza zazankanosti 20 

kV omrežja na področju občine Kranjska Gora pokaže, da je dvostransko napajanih 50 % TP. Še 

bolj pomemben podatek pa je, da s tem zagotavljamo dvostransko napajanje na 20 kV nivoju za 

72,5 % odjemalcev na tem področju. 

V distribucijskem podjetju Elektro Gorenjska na tem območju za napajanje odjemalcev in 

transformacijo 20/0,4 kV služi 89 transformatorskih postaj. Tabela 17 zajema i seznam s 

podatkom o inštalirani moči TR in številom odjemalcev, ki jih napaja. 

Tabela 18 : Seznam TP z inštaliranimi močmi TR in številom odjemalcev. 

S inst 

Ime TP 

[kVA] 

Število MM Ime TP S inst [kVA] Število MM 

T018- RP DOVJE ? 1 T332- JASNA 400 109 

T019- BELCA 100 34 T357- MARTULJEK NN 100 84 

T020- GOZD 250 85 T368- RTV PEČ 20 2 

T022- PODKOREN 160 112 T370- PRODA 400 144 

T023- RATEČE 160 93 T382- BZ 3 KARAVANKE 3200 0 

T024- PLANICA 250 3 T392- CEMENTARNA 100 42 

T025- KRANJSKA GORA 400 47 T393- ČIČARE 630 197 

T026- ERIKA 50 4 T406- ANCELJ 160 72 

T027- MIHOV DOM 50 3 T408- ŠPIK 400 59 

T028- VRŠIČ 50 2 T409- VELIKA DOLINA 250 5 

T110- VITRANC 400 1 T417- DOVJE TRATA 100 49 

T112- MOJSTRANA 250 127 T423- SREDNJA GORA 50 36 

T120- RP LOG 630 115 T424- POLIGON 1000 22 

T127- HE KRANJSKA GORA 250 37 T442- MLINCA 1 400 13 

T129- RADOVNA 160 31 T448- KOREN 100 108 

T134- BRSNINA 50 11 T450- ČERNE 250 79 

T147- RATEČE VAS 160 121 T457- MHE MOJSTRANA 1000 57 

T152- PRISANK 400 19 T459- MLINCA 2 630 1 

T159- KORENSKO SEDLO 100 6 T460- ZELENCI 35 1 

T164- RP KOKALJ 400 266 T462- PIŠNICA 160 440 

T191- RUTE 160 97 T467- LEDINE 250 61 

T194- RAZOR 400 440 T469- PRESUŠNIK 160 3 

T198- TAMAR 30 1 T472- ŠPC 400 440 

T200- KOOP 400 0 T475- HLADNIK 630 55 

T204- TRIGLAV MOJSTRANA 160 83 T480- MHE BELCA 800 1 

T206- GOZD WEEKENDI 160 114 T497- BELE BELCA 50 29 

T211- RATEČE MEJA 100 9 T500- ŽERJAV 160 101 

T212- LIP MOJSTRANA 630 31 T508- KALIŠJE 20 1 

T228- POŽARJE 630 201 T509- ZASNEŽEVANJE 3000 1 

T229- GOZD VLEČNICA 50 2 T515- NOVAKOV ROVT 20 2 

T233- MALNIK 50 3 T531- HIT CASINO KR GORA 1000 1 

T244- ALPINA 400 35 T535- TABRE 250 1 

T252- KOMPAS 400 25 T541- RATEČE ZA RUTAM 250 27 

T267- LARIX 630 2 T546- TIČARJEV DOM 50 2 

T272- SKAKALNICA PLANICA 250 2 T550- ALJAŽEV DOM 100 3 

T273- KEKEC 100 32 T556- KRANJSKA GORA ROJCA 400 49 

T275- SREDNJI VRH 100 22 T558- PODKOREN ŽIČNICA 1 630 24 

T276- PODKUŽE 50 11 T559- PODKOREN ŽIČNICA 2 630 1 

T280- ŠOLA MOJSTRANA 160 90 T567- VITRANC 1 630 1 

T290- PETROL PODKOREN 100 63 T569- VITRANC 2 0 0 

T293- ŠESTORČKI 100 100 T572- KRANJSKA GORA ROŽLE 630 2 

T296- DOVJE VAS 250 97 T583- KRMA 20 1 

T301- VILA BLOKI 250 176 T595- PLANICA ČAPLJA 630 2 

T313- PODKOREN WEEKENDI 160 29 T597- BEZJE KR GORA 1000 189 

T316- RUŠJE 100 107 


43


Primerjava podatkov pokaže, da se je število odjemnih mest povečalo od leta 2006 do leta 

2011 za 12,7%. 

Tabela 19 : število odjemalcev po tarifnih skupinah na področju Občine Kranjska gora v letih 2006-2011 

TARIFNA 

SKUPINA 

TARIFNA SKUPINA POSLOVNI IN OSTALI ODJEM JAVNA 

GOSPODINJSTVA * ** 

RAZSVETLJAVA skupaj 

Število odjemalcev Število odjemalcev Število odjemalcev 

2006 4128 608 42 4778 

2007 4249 662 42 4953 

2008 4347 691 42 5080 

2009 4517 728 42 5287 

2010 4561 746 42 5349 

2011 4584 761 42 5387 


V tarifni skupini gospodinjskih odjemalcev je delež novih odjemnih mest od leta 2006 do 2011 

narasel za 11%, delež v skupini poslovnih odjemalcev za 25%, medtem novih odjemnih mest na 

javni razsvetljavi ni. 

Graf 15 : Število odjemnih mest za leto 2011 med posameznimi skupinami porabnikov 


Primerjava podatkov pokaže, da priključna moč v letih 2006 do 2011 narasla za 12,8% , od tega 

na poslovnem odjemu 16%, na gospodinjskem pa za 11%. 

44


Tabela 20 : priključna moč odjemnih mest od leta 2006 do 2011 


GOSPODINJSTVA * 


POSLOVNI IN OSTALI 

ODJEM ** JAVNA RAZSVETLJAVA skupaj 

kW kW kW 

2006 47.856 21119 492 69467 

2007 49326 21977 492 71795 

2008 50511 23418 492 74421 

2009 52455 23813 492 76760 

2010 53016 24252 492 77760 

2011 53345 24530 492 78367 


Graf 16 : Razmerje priključne moči odjemnih mest med posameznimi skupinami porabnikov 


Razvidno je, da ima 85% odjemnih mest v skupini gospodinjski odjem 68% priključne moči; 

Na področju tarifne skupine poslovni odjem ima 14% odjemalcev 31% priključne moči. 

6.3 JAVNA RAZSVETLJAVA 

Za vzdrževanje katastra javne razsvetljave je na območju občine Kranjska Gora je zadolžena Komunala 

Kranjska Gora, za vzdrževanje pa Elektro-instalacije Igor Čarni s.p. 

Občina ima izdelan kataster javne razsvetljave iz leta 2011, iz katerega povzemamo navedene podatke. 

Študija javne razsvetljave v širšem smislu ni bila izdelana. 

Skupna dolžina javne razsvetljave znaša 37269 m. 

45


Tabela 21 : seznam svetilk po vrsti svetilke, moči in tipu v Občini Kranjska Gora 

SVETILKA MOČ SIJALKE TIP SVETILKE SKUPAJ starost (let) 

1 CSS 125 1x 125W NE ZASENČENA 206 nad 20 

2 Ivan Šikič Zagreb IŠ 125 1x 125W DELNO ZASENČENA 7 nad 20 

3 DISANO 125 MBF QE 125W E27 1x 125W DELNO ZASENČENA 6 15 do 20 

4 DISANO 250 SAP-T ST 250W E40 1x QE 250W DELNO ZASENČENA 5 15 do 20 

5 PHILIPS FGS 104 PL-L36W IC 1x PL-L36W IC DELNO ZASENČENA 199 5 do 10 

6 PHILIPS FGS 105 FGS PL-L55W 

HFP42/60 

7 SCHREDER 125 Tungsram 

AX1H125/PC/B/48K 

1x PL-L55W 

HFP42/60 

DELNO ZASENČENA 22 5 do 10 

1xQE 125W DELNO ZASENČENA 21 10 do 15 

8 SCHREDER 250 Tungsram 1x QE 250W ZASENČENA 1 10 do 15 

Z2H250/G 

9 ELEKTROKOVINA CD 125 1x125W DELNO ZASENČENA 1 nad 20 

10 ELEKTROKOVINA CD 250 1x250W DELNO ZASENČENA 15 nad 20 

11 ELEKTROKOVINA CD 2 x 250 2 x 250W DELNO ZASENČENA 3 nad 20 

12 ELEKTROKOVINA UN 300 krogla 1x23W NE ZASENČENA 7 15 do 20 

13 ELEKTROKOVINA UN 400 krogla 1x70W NE ZASENČENA 12 nad 20 

14 ELEKTROKOVINA UN 500 krogla 1x125W NE ZASENČENA 133 15 do 20 

15 ELEKTROKOVINA 2x125W 2x 125W DELNO ZASENČENA 22 nad 20 

16 TUNGSRAM ALTRA 36 SCHREDER 

altra2KF36 

1x 36W FSD DELNO ZASENČENA 24 10 do 15 

17 MODUS 36 LVS 136EP 1x PLL 36W ZASENČENA 20 do 5 

18 STOŽEC 125 1x 125w DELNO ZASENČENA 8 nad 20 

19 STOŽEC dolgi 250 1 x 250W DELNO ZASENČENA 6 nad 20 

20 UKO Kropa 32 1x 32W DIMCO DELNO ZASENČENA 23 5 do 10 

21 UKO Kropa 70 1 x 70W DELNO ZASENČENA 16 5 do 10 

22 SVETILKA osvetljevalna luč 1 x 60W DELNO ZASENČENA 2 5 do 10 

23 SVETILKA TALNA luč 1 x 11W NE ZASENČENA 9 5 do 10 

24 SVETILKA zidna 1 x 9W DELNO ZASENČENA 9 5 do 10 

25 SITECO 50/70W 5NA392E-1MS02 1 x 50W / 70W ZASENČENA 7 do 5 

26 SITECO 150W 5NA393E-1PT12 1 x 150W HST ZASENČENA 41 do 5 

27 SITECO 150 CX6236-1150NK 1 x 150W NAVT DELNO ZASENČENA 8 do 5 

28 SITECO 250 5NA393E-1ST12 1 x 250W HST ZASENČENA 6 do 5 

29 SITECO 250W CX6336-1250NRK 1x 250W HST/ 

HIT 

DELNO ZASENČENA 1 do 5 

30 REFLEKTOR osvetljevalni 1 x 250W NE ZASENČENA 7 5 do 10 

31 DUGA RESA 125 1 x 125W NE ZASENČENA 13 nad 20 

Vir: Komunala Kranjska Gora 

Starostna struktura svetil kaže, da je 34% svetil starejših od 20let oz. več kot polovica jih je 

stara več kot 15 let. 

46


Graf 17 : Število svetil glede na starost 

Vir: Občina Kranjska Gora, instalacije Čarni 

Graf 18: Struktura svetil javne razsvetljave glede na vrsto nameščene sijalke 

Vir: Občina Kranjska Gora, instalacije Čarni 

Tabela 22 : Letna poraba javne razsvetljave na prebivalca 

leto kWh število prebivalcev kWh/prebivalca 

2008 757.362,0 5316 142,47 

2009 756.828,0 5303 142,72 

2010 676.177,0 5288 127,87 

2011 646.952,0 5316 121,70 

Vir: SURS, Elektro Gorenjska 

Kljub trendu zmanjšanja porabe energije v zadnjih letih, je zelo zaskrbljujoč podatek 

121kWh/prebivalca/letno, ki presega slovensko povprečje za 46% oz. 74%. 

47


Razloge za tako veliko odstopanje lahko iščemo v gostoti prebivalstva ( ovprečje za Slovenijo je 

101,24 prebivalca /km2, medtem ko velja za Občino Kranjska Gora 20, 74 prebivalca na m2). 

(Vir: SURS) 

Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/2007, 109/2007 

in 62/2010) v 5.členu določa, da letna poraba električne energije vseh svetilk, ki so na območju 

posamezne občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, 

izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v tej občini, ne sme presegati 

ciljne vrednosti 44,5 kWh. 

V Sloveniji se je v letih 2005 – 2006 porabilo približno 70 kWh/prebivalca , po nekaterih 

raziskavah (raziskava društva Temno nebo , 2006) do 83 kWh na prebivalca ali cca. 142 GWh 

elektrike. 

Povprečje v EU se giblje med 50 in 52 kWh na prebivalca. (vir: Portal Energetika.net: Vlada sprejela 

uredbo o svetlobnem onesnaževanju). 

Stroški vzdrževanja javne razsvetljave so od leta 2007 do leta 2011 narasli za 50%, kar kaže 

mdr. tudi na to, da se stare sijalke aktivno zamenjujejo z novejšimi. 

6.4 DALJINSKO OGREVANJE 

Daljinsko ogrevanje na področju občine Kranjska Gora ni prisotno, pripravlja se študija 

izvedljivosti daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. 

V Sloveniji se daljinsko 

ogrevanje izvaja kot 

izbirna lokalna 

gospodarska javna 

služba, pod zakonsko 

določenimi pogoji pa se 

lahko izvaja tudi kot 

tržna dejavnost oskrbe 

končnih odjemalcev. 

Daljinsko ogrevanje ali 

daljinsko hlajenje (v 

nadaljnjem besedilu: 

daljinsko ogrevanje) 

pomeni distribucijo 

toplote v obliki pare, 

vroče vode ali ohlajenih 

tekočin iz centralnega 

Slika 21: 22 : Daljinsko ogrevanje v Sloveniji ; vir JARSE 

proizvodnega vira prek 

omrežja do več zgradb 

ali lokacij za namene ogrevanja ali hlajenja prostorov ali za procesno ogrevanje ali hlajenje. 

48


6.5 OSKRBA Z ZEMELJSKIM PLINOM IN UNP 

V Občini Kranjska gora ni omrežja za distribucijo zemeljskega plina. 

V Sloveniji je omrežje zem. plina razvidno iz sledeče skice. 

Slika 23 : Omrežje zem. plina v Sloveniji 

VIR: http://www.geoplin.si/zemeljski-plin/66 

Slovenski operater prenosnega omrežja zemeljskega plina Plinovodi, d.o.o. v naslednjih letih 

načrtuje izgradnjo prenosnega plinovoda »Južni tok« tudi preko občine Kranjska Gora, vendar 

dokončna odločitev še ni sprejeta. Ta projekt bo lahko omogočil tudi uporabo zemeljskega plina 

v občini Kranjska Gora po cenah konkurenčnih ostalim energentom. V primeru izgradnje tega 

prenosnega plinovoda in konkurenčne cene lahko občina Kranjska Gora ustanovi neobvezno 

lokalno gospodarsko javno službo za izgradnjo distribucijskega omrežja in distribucijo 

zemeljskega plina. 

Obstaja možnost uporabe utekočinjenega zemeljskega plina za energetsko oskrbo. Uporaba 

utekočinjenega zemeljskega plina za energetsko oskrbo je zelo smiselna predvsem za nove 

večje in energetsko zahtevne objekte ali komplekse, ki bodo v primeru bodoče izgradnje 

plinovodnega distribucijskega omrežja lahko brez posebnih posegov v svoje energetske naprave 

začeli uporabljati zemeljski plin iz distribucijskega omrežja. 

49


7 PROMET 

Skladno z Pravilnikom o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov je v 

sklopu LEK-a potrebno obravnavati tudi rabo energije v prometu. 

Zaradi narave sektorja se velik del pogonskih goriv porabi oz. oskrbi izven meja določene 

lokalne skupnosti. Prav zato je v okviru izdelave LEK-a praktično nemogoče določiti oprijemljive 

kazalce, ki kažejo na (po)rabo energije v ta namen. 

V nadaljevanju navajamo glavne značilnosti prometa in prometne infrastrukture v občini 

Kranjska Gora. 

Občina Kranjska gora je prometno povezana s sosednjimi občinami Jesenice, Gorje in Bovec ter 

državama Italijo in Avstrijo. 

Občina Kranjska Gora ima izdelano Študijo prometne ureditve (Protim Ržišnik Perc, april 2010), 

s poudarkom na mirujočem prometu. 

Slabosti, ki vplivajo na vzdrževanje prometne infrastukure so sledeče: 

- razpršena poselitev prebivalstva in kot posledica tega draga infrastruktura, ki lahko zadovolji 

te potrebe, 

- nepovezanost izvajalcev transportnih storitev in nepovezanost različnih vrst transportne 

infrastrukture, 

- slabo razvit in nepovezan javni potniški promet, 

Na ureditev prometa, poleg nastanitvenih zmogljivosti, vpliva : 

- število obiskovalcev v konicah 4.000 obiskovalcev/dan (vikendi) 

- povprečno dnevno število obiskovalcev 2.000 – 2.500 obiskovalcev/dan (med delavniki) 

- potrebno število parkirnih mest 800 – 1.000 

Število registriranih cestnih vozil na dan 31.12.2010 je bilo 3675. 

8 ANALIZA POTENCIALOV UČINKOVITE RABE ENERGIJE 

Pri uvajanju ukrepov učinkovite rabe energije upoštevamo: 

analizo obstoječega stanja 

tehnične možnosti uvedbe ukrepov URE 

zakonodaja 

V tem poglavju na osnovi analiz ugotavljamo možne ukrepe učinkovite rabe energije z realnimi 

možnostmi za izvedbo. 

8.1 INDIVIDUALNO OGREVANA STANOVANJA / STAVBE 

Če analiziramo povprečno energijsko bilanco enodružinske hiše lahko ugotovimo, da največ 

energije dovajamo v zgradbo z ogrevanjem (82 %), ostali del dovedene energije pa so sončni 

pritoki skozi okna (12 %) in notranji viri toplote (6 %). 

Če analiziramo porabo končne energije, odpade na ogrevanje 76,5 %, na pripravo sanitarne 

tople vode 11 %, gospodinjski aparati in ostale hišne naprave 10 % in razsvetljava 2,5 %. 

50


Za individualne stavbe je poraba energije v največji meri odvisna od leta gradnje stavbe 

(uporabe gradbenih materialov in tehničnih zahtev v obravnavanem obdobju) , v sklopu tega 

tudi od značilnosti ogrevalnega sistema. Toplotne izgube zgradbe so odvisne tudi od oblike 

zgradbe, kakovosti vgrajenega materiala in načina uporabe zgradbe. 

Raziskave kažejo, da je potencial prihrankov stavb, grajenih do leta 1980, lahko tudi do 60%, 

seveda ob obnovi ovoja stavbe v celoti in ogrevalnega sistema, realni prihranki so precej manjši. 

Tabela 23 : Energijsko število objekta (kWh/m2/letno) za ogrevanje stavb v različnih obdobjih gradnje 

Leto gradnje stavbe enodružinska stavba večstanovanjska stavba 

do 1965 > 200 > 180 

do 1968 150 170 

do 1977 140 130 

do 1983 120 100 

do 1990 120 100 

do 1995 90 80 

po 2002 60 - 80 70 

nizkoenergijska stavba < 60 < 55 

Vir: Bojan Grobovšek: Prihranek energije pri posodobitvi ogrevanja in energetski obnovi ovoja stavbe 

Slika 24: Prikaz toplotnih izgub stavbe 

Toplotne izgube starejših enodružinskih zgradb, grajenih 

v letu 70 in malo kasneje je sledeča: 

- skupne izgube ogrevalnega sistema 20 % 

- izgube skozi okna, vrata, prezračevanje skozi reže 28 - 

31 % 

- izgube skozi zunanji ovoj 15 - 25 %, 

- izgube skozi streho 11 - 16 %, 

- izgube skozi tla na terenu 6 - 7 %. 

Vir: IJS-CEU 

Skupne izgube ogrevalnega sistema lahko zmanjšamo z sledečimi ukrepi: 

- hidravlično uravnoteženje sistema centralnega ogrevanja in vgradnja termostatskih ventilov 

(prihranki 5-10%, vračilna doba je krajša pri večjih sistemih -1 oz 3-4 leta). 

- centralna regulacija sistema centralnega ogrevanja - glede na zunanjo temperaturo 

(prihranki tudi do 20% ) 

- zamenjava ogrevalnih naprav (pred zamenjavo preračunati novo moč kotla) 

Izgube skozi okna lahko zmanjšamo s sledečimi ukrepi: 

- tesnenje oken je zelo enostaven in cenen ukrep, ki lahko prihrani od 17% energije za 

ogrevanje; vračilna doba 1-2 let 

- zamenjava oken oz. stavbnega pohištva z energijsko bolj ustreznim – ukrep prinaša tudi do 

20%; vračilna doba do 8,5 let 

51


Izgube skozi zunanji ovoj stavbe lahko zmanjšamo s toplotno izolacijo ovoja (streha, fasada, 

tla). Posege je smiselno izvajati skupaj z obnovo npr. strehe, fasade. 

Tabela 24 : Specifična raba energije (kWh/m2/letno) 

Raba energije v kWh/m 2 leto 

zelo potratna hiša > 250 

potratna hiša 200 - 250 

povprečna hiša 150 - 200 

varčna hiša 100 - 150 

zelo varčna hiša 50 - 100 

hiša prihodnosti < 50 

Vir: Bojan Grobovšek: Prihranek energije pri posodobitvi ogrevanja in energetski obnovi ovoja stavbe. 

V občini Kranjska Gora je bilo 31,87% stanovanj zgrajenih do leta 1960 in v obstoječem stanju 

spadajo v kategorijo 200kWh/m2/letno, 47,25% je bilo zgrajenih do leta 1990, ko so stavbe v 

povprečju porabile še do 120kWh/m2/letno. 

V letih 1990 do 2000 je bilo zgrajenih manj stanovanj 5,26%, povprečna poraba za to obdobje 

se giblje do 80kWh/m2/letno. V zadnjih desetih letih je bilo zgrajenih 15,63% stanovanj, 

povprečna poraba za to obdobje je do 60kWh/m2/letno. 

Varčevalni potencial v Občini Kranjska Gora predstavlja tudi zamenjava kurilnih naprav, saj je 

6,25% ogrevalnih naprav starejših od dvajset let, skoraj polovico pa je starih od 10-20 let. 

Ob upoštevanju novo zgrajenih stanovanj v zadnjem desetletju, ki močno popravijo energetsko 

sliko lokalne skupnosti, je povprečno energijsko število 178 kWh/m2/letno. 

Ocenjujemo, da bi ta kazalnik lahko znižali za 25% oz. na 133 kWh/m2/letno. 

Letni račun za ogrevanje stanovanj v obstoječem stanju in stanju po izvedbi ukrepov URE: 

Tabela 25: Prihranki - ogrevanje stanovanj 

Obstoječe stanje Potencial prihrankov Stanje po izvedbi ukrepov 

44.278.60 MWh 

33.208.95 MWh 

3.580.276 € 2.685.206 € 

25 % 

6.713.184 kg CO2 5.034.888 kg CO2 

8.2 SKUPNE KOTLOVNICE ZA VEČSTANOVANJSKE IN POSLOVNE 

STAVBE 

V tem poglavju obravnavamo večstanovanjske stavbe v Občini Kranjska Gora, ki se ogrevajo iz 

skupnih kotlovnic za eno ali več stavb. 

Priprava sanitarne tople vode v Občini Kranjska je teh stavbah ločena od kotlovnice in se 

pripravlja v posameznih enotah z električnimi grelniki. 

Učinkovito raba energije se lahko poveča z uvedbo: 

- Hidravlično uravnoteženje ogrevalnih sistemov 

- Obnovo ovoja stavbe 

- Obnovo kotlovnic v celoti 

52


Ukrepe učinkovite rabe energije smo obravnavali že v prejšnjem poglavju, kjer obravnavamo 

individualno ogrevana stanovanja/stavbe, izpostaviti pa velja izrazitejše prihranke pri večjih 

sistemih za hidravlično uravnoteženju sistema (10%) oz. regulaciji ogrevanja v celoti (20%). 

Omeniti velja, da je za izvedbo hidravličnega uravnoteženja v večstanovanjskih stavbah 

predhodno potrebno izdelati projekt oz. študijo. 

Hidravlično uravnoteženje med stavbami je dosedaj izvedeno samo med stavbami, kiso 

povezane s kotlovnico Alojza Rabiča 17, Mojstrana. V samih stavbah hidravlično uravnoteženje 

še ni nikjer izvedeno. 

Pregled stanja kurilnih naprav pokaže, da je večina ogrevalnih naprav že zelo starih ter (kot je 

bilo običajna praksa v preteklosti) precej predimenzioniranih. Izkoristek naprav je posledično 

precej slabši. Upravniki sicer ocenjujejo stanje kot zadovoljivo, kar je razumljivo, saj kurilne 

naprave še vedno dokaj nemoteno obratujejo prav zaradi tega, ker niso polno obremenjene. 

Specifična raba energije za ogrevanje je največja v večstanovanjski stavbi Jezerca 17, Gozd 

Martuljek. Po navedbah upravnika je vzrok v neustrezni izolaciji ovoja stavbe ter pravilen ukrep 

je vgradnja le-te, ki je predvidena za jesen 2012. 

Alarmantne vrednosti dosegajo še kotlovnice v Bezju 7, na Borovški 9 ter Čičare 12 v Kranjski 

Gori ter kotlovnica na Alojza Rabiča 17 v Mojstrani. Vzroki za tako veliko porabo so tako v 

starosti stavb kot starosti ogrevalnih naprav. 

Na kotlovnici Alojza Rabiča 17 v Mojstrani v kurilni sezoni 2010/2011 lahko zasledimo padec 

porabe, ki je poleg ugodnih vremenskih pogojev vsekakor posledica tudi izvedenega 

hidravličnega uravnoteženja med stavbami. 

Neugodna, dokaj senčna lega in obstoječe gradbeno in instalacijsko stanje je posledica visoke 

porabe na Borovški 9. 

Večstanovanjske stavbe v Bezjah so bile grajene v letih 1975 do 1978, obnova z nadgradnjo, 

izolacijo strehe in fasade pa je bila zaključena v letu 2005. Poraba od ogrevalne sezone 

2008/2009 naprej vseskozi pada (25% manjša poraba v letošnji ogrevalni sezoni v primerjavi z 

2008/2009) Merjenje se izvaja že dve ogrevalni sezoni, precej je počitniških stanovanj, kar še 

dodatno zmanjšuje porabo. 

Poraba za kotlovnico Naselje Slavka Černeta 33 je sorazmerno nizka (111kWh/m2/letno) glede 

na starost objekta (1988 in 1989). Vzroke lahko iščemo v nezasedenih kapacitetah obeh stavb. 

Najboljše karakteristike izkazujeta obe stavbi v lasti Občine Kranjska gora – to sta popolnoma 

obnovljeni Zdravstveni dom na Koroški ulici 2 v Kranjski gori ter dobro desetletje star 

večstanovanjski objekt Triglavska cesta 58 v Mojstrani. 

Rabo energije v Zdravstvenem domu je moč še izboljšati z obnovo kotlovnice – zamenjavo 

kurilne naprave in vgradnja ustreznejše regulacije ogrevanja oz. priklopom na biomaso. 

Z uvedbo merjenja toplotne energije lahko poraba pade dodatno tudi do 20% (varčevanje 

uporabnikov) - merjenje je uvedeno že v vseh večstanovanjskih stavbah, ki so priključene na 

skupne ogrevalne naprave, vendar varčevalnega potenciala iz tega naslova še ni mogoče 

dejansko izračunati, ker so bili merilniki vgrajeni šele v zadnji ogrevalni sezoni. 

53


Ocenjujemo, da je realen varčevalni potencial v večstanovanjskih stavbah oz. skupnih 

kotlovnicah z uvedbo ukrepov URE v povprečju do 30%. 

Tabela 26: Prihranki - večstanovanjske stavbe, skupne kotlovnice 


3.863,17 MWh 

2.704,22 MWh 

383.716,60 € -30 % 

268.601,62 € 

1.026.250 kg CO2 718.375 kg CO2 

8.3 JAVNE STAVBE 

Javne stavbe v lasti občine Kranjska gora so na področju oskrbe in rabe energije v najboljšem 

stanju v primerjavi z ostalimi sektorji. Tako starost kurilnih naprav kot tudi gradbene značilnosti 

v veliki večini obnovljenih objektov ter posledično izračunani kazalci rabe energije kažejo, da 

lokalna skupnost posveča temu področju veliko pozornosti. 

OŠ 16. DECEMBRA MOJSTRANA 

Stavba šole je bila obnovljena v zadnjih letih, razen nekaj oken, ki so predvidena za menjavo v letošnjem 

letu Večjih prihrankov glede na obstoječe gradbeno stanje v sami stavbi šole torej ne moremo več 

pričakovati. 

Na področju instalacij je za še večje prihranke potrebno zamenjati obstoječe črpalke s frekvenčnimi. Ni 

točno znano, kako od razdelilca v kotlovnici poteka ogrevalni vod do stavbe vrtca, kar bi bilo glede na 

visoko porabo potrebno ugotoviti. Svetujemo tudi pregled nastavitev regulacij. 

Stavba vrtca je dotrajana. Iz projekta strojnih instalacij (Biro Petkovski št. 10115/3, 2005) je razvidno, da 

je za vrtec predvidenih kar 16% celotne rabe energije, ogrevalna površina vrtca pa znaša 8% od celotne 

ogrevane površine. Torej je specifična raba energije lahko nižja vsaj za 8%. 

Ocenjeni skupni prihranek po izvedbi sanacije vrtca in izvedenih ukrepih 15% oz. nova specifična raba 

energije za ogrevanje 104 kWh/m2/letno. 

OSNOVNA ŠOLA JOSIPA VANDOTA KRANJSKA GORA, Kranjska Gora 

Stavba šole je trenutno še v fazi prenove, zato je tudi izračunana specifična raba energije nerealna, saj se 

približuje vrednosti pred obnovo, ki je znašala 238 kWh/m2/ogrevalne površine. Stavba šole po 

dokončani obnovi bo izpolnjevala standarde gradnje leta 2011, zato bistvenih prihrankov ne gre več 

pričakovati. Vsekakor pa bo prvi realen podatek, na osnovi katerega se bodo lahko računali nadaljnji 

energetski kazalci znan šele po končani ogrevalni sezoni 2012/2013. 

Stavbe vrtca se zadnja obnova ni dotaknila in kaže stanje stavbe iz časa gradnje. 

Ocenjeni skupni prihranek po izvedbi sanacije vrtca in izvedenih ukrepih 15%. 

Realen kazalec stanja bo mogoče izračunati po končani ogrevalni sezoni 2012/2013, vendar ocenjujemo 

da bi poraba v tej ogrevalni sezoni morala pasti za cca. 20%, skupaj torej 35% glede na sedanjo vrednost. 

OSNOVNA ŠOLA JOSIPA VANDOTA KRANJSKA GORA, Rateče18, Vrtec Rateče 

Preliminarni energetski pregled in izračunana specifična raba energije je pokazala, da je stavba v »zelo 

dobri kondiciji«. Cu-cevi razvodnega omrežja centralnega ogrevanja niso izolirane. 

Ocenjeni skupni prihranek po izvedbi ukrepov 5% oz. nova specifična raba energije 94 kWh/m2/letno 

54


KS DOVJE MOJSTRANA 

Ob ogledu je bilo ugotovljeno, da je celotno razvodno omrežje centralnega ogrevanja neizolirano. Na 

radiatorjih v skupnih prostorih niso nameščeni termostatski ventili. Regulacija ogrevanja je izvedena s 

sobnim termostatom. 


KS RATEČE 

Stavba je potrebna generalne obnove saj sta tako ovoj stavbe, kot tudi ogrevalni sistem v presej slabem 

stanju. 

Okna so dotrajana in potrebna zamenjave oz vsaj zatesnitve. Kurilna naprava je stara 14 let, predlaga se 

zamenjava. Razvodne cevi ogrevalnega sistema so neizolirane, termostatski ventili niso nameščeni. 

Regulacija je s sobnim termostatom, zaradi različnih namenov uporabe objekta se predlaga regualacija 

za več ogrevalnih krogov, prej preveriti potek razvoda. 

Vsekakor se pričakuje, da bo obnova strehe , ki je predvidena za letos, precej izboljšala energetski 

kazalec. 


KS Gozd Martuljek, Stavba Občine Kranjska Gora, dvorana Vitranc, stavba Komunale, stavba 

ShW, ČN Tabre 

Predlagajo se organizacijski ukrepi ter pregledi nastavitve regulacij. 

Ocenjeni prihranek energije: 5-10% 

Novi kazalci: 

KS Gozd Martuljek-60 kWh/m2/letno 

Občina Kranjska Gora -65 kWh/m2/letno 

Dvorana Vitranc- 79 kWh/m2/letno 

Komunala Kranjska Gora -96 kWh/m2/letno 

ČN Tabre-125 kWh/m2/letno 

KUD Jaka Rabič 

Specifična raba energije za prostore, ki se uporabljajo le občasno, ni pravi energetski kazalec. Vsekakor 

pa kaže na osveščenost skrbnikov teh prostorov. 

Zaradi starosti in dotrajanosti kurilne naprave se predlaga zamenjava. Razvod centralnega ogrevanja je 

potrebno izolirati. 

Ocenjeni prihranek energije: 20% oz. novi kazalec: 24 kWh/m2/letno 

Tabela 27: Prihranki - občinske javne stavbe 


1.673 MWh 

1.324 MWh 

173.970,89 € -20 % 

138.437,73 € 

434.240 kg CO2 342.253 kg CO2 

DRUGE JAVNE STAVBE 

Stavbe CŠOD-ja imajo sledeče pomanjkljivosti: 

- Ovoj depandanse v Planici je v obstoječem stanju 

- V Kranjski gori je streha neizolirana. Stavba ima še obstoječa okna. 

55


Za stavbe CŠOD-ja so potrebni večji posegi za dosego boljše energetske učinkovitosti. 

Obstoječi del (depandansa) v Planici je potreben generalne obnove (obnova ovoja stavbe v celoti skupaj 

z obnovo oken). 

Na stavbi v Kranjski gori je potrebna izolacija strehe in zamenjava oken. 

Slovenski planinski muzej ima sorazmerno veliko specifično rabo energije. Muzej je praktično 

novogradnja, zato potencialov morebitnih prihrankov ne gre iskati v gradbenih in instalacijskih 

elementih. Vzrok je verjetno v obliki objekta oz. sorazmerno velikem ogrevalnem volumnu. 

Razen natančnejšega energetskega pregleda, ki bi pokazal dejansko uporabo objekta in eventuelnih 

organizacijskih ukrepov , drugega ni moč predlagati. 

8.4 PODJETJA IN TURISTIČNI OBJEKTI 

Varčevalni potencial v tako razvejani in specifični rabi objektov kot so hoteli, gostinstvo in 

turizem se težko oceni samo glede na izpolnjene vprašalnike, ki so bili izdelani za potrebe 

lokalnega energetskega koncepta (tudi ob predpostavki, da bi dobili vrnjene vse vprašalnike). 

Ugotovimo lahko, da je splošno stanje kurilnih naprav v večjih hotelih dobrem stanju, saj so bile 

vse večje kotlovnice obnovljene v zadnjem desetletju torej je prihranke na tem področju 

potrebno iskati v ustreznejših regulacijah posameznih ogrevalnih krogov. 

Zelo specifično rabo energije imata tudi dva večja porabnika elektirčne energije - RTC Žičnice 

Kranjska Gora in ShW-komunalno podjetje, kjer električna energija služi za pogon njihovih 

naprav. 

Za natančnejši vpogled v energetsko stanje posameznih stavb oz. energetskih procesov, se 

predlaga izdelava energetskega pregleda – na podlagi izpolnjenih vprašalnikov ugotavljamo, da 

energetski pregled ni bil opravljen še na nobenem od zajetih objektov. 

8.5 PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE 

V letu 2011 so vsi porabniki energije na območju Občine Kranjska Gora porabili za 54. 585 Wh 

električne energije. Od tega je bilo na gospodinjskem odjemu porabljeno 40,84% celotne 

energije, na poslovnem odjemu 57,989%, za javno razsvetljavo se je porabil 1,19% energije. 

Na tem mestu natančneje obravnavamo gospodinjski odjem in javno razsvetljavo. V posebno 

poglavje so uvrščene še javne stavbe. 

8.5.1 GOSPODINJSKI ODJEM 

Povprečna poraba el. energije na prebivalca v občini Kranjska Gora je bila 4.767 kWh , v 

Sloveniji je povprečna poraba znašala 5.881 kWh (Vir: Javna agencija RS za energijo, 

Poročilo stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2010). Prebivalec Občine Kranjska 

Gora je torej porabil 82% el. energije glede na povprečnega prebivalca Slovenije. 

Število gospodinjstev v letu 2011 v občini Kranjska Gora je 2311, torej je povprečna poraba 

803,83 kWh/mesec, medtem ko je povprečna poraba za Slovenijo 328kWh/mesec (Vir: Javna 

agencija RS za energijo, Poročilo stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2010) 

56


Povprečna velikost gospodinjstva v Občini Kranjska Gora je bila 2,3 člana, slovensko povprečje 

je 2,5 člana. 

Izračunana podatka zahtevata natančnejšo analizo, vzroke pa gre iskati v velikem delu 

počitniških stanovanj, ki se ogrevajo na električno energijo ter o dejanski rabi električne 

energije za pripravo sanitarne tople vode. 

Z upoštevanjem splošnih napotkov za varčno uporabo električne energije v gospodinjstvih lahko 

prihranimo do 20% - ne da bi se bivalno udobje zmanjšalo, kar upoštevamo tudi kot ocenjeni 

varčevalni potencial. 

Napotki za varčevanje z električno energijo so sledeči: 

- pranje perila na nizkih temperaturah (če perete perilo pri 40°C namesto pri 60°C, boste pri tem porabili za 

tretjino manj električne energije) 

- v sušilcih sušenje ožetega perila 

- nastavitev ekonomičnega delovanja grelnikov za STV 

- primerna razporeditev luči za razsvetljavo 

- najprej izkoristite dnevno naravno svetlobo, šele nato prižgite luč. 

- ugasnite luč v prostorih, v katerih se trenutno ne nahajate. 

- redno čistite prašne žarnice, lestenci in druge svetilke, saj lahko zmanjšajo moč svetlobe tudi za več kot 

polovico 

- električna plošča in posoda naj bosta enake velikosti; kadar kuhate, imejte posodo pokrito s pokrovko, da 

zmanjšate kondenzacijo ter porabo električne energije ali uporabite ekonom lonec, ki porabi manj energije 

- elektronski aparati in računalniška oprema tudi v stanju pripravljenosti porabljajo energijo, zato jih popolnoma 

izključite, če jih ne potrebujete 

- zamrzovalniki in hladilniki naj bodo v prostoru, ki omogoča kroženje zraka, nikoli pa v bližini štedilnika in grelnih 

teles. 

- uporaba energetsko varčnih električnih aparatov (aparati v energijskem razredu A porabijo za približno polovico 

manj energije kot naprave iz razreda D in do 75% manj kot naprave iz razreda G) 

- redno odmrzujte hladilnike in zamrzovalnike 

- vrat hladilnika ne puščajte odprtih dlje, kot je potrebno, da vanj oz. iz njega 

vzamete hrano 

- uporaba zunanjih senčil (poleti preprečevanje vdora toplote v stavbo, pozimi za zmanjšanje toplotnih izgub skozi 

okna) 

- redno vzdrževanje klimatskih naprav 

8.5.2 JAVNE STAVBE IN POSLOVNI PROSTORI 

Zaradi posebnosti pri porabi električne energije navajamo nekja organizacijskih ukrepov, ki 

lahko brez zmanjšanja predpisanih karakteristik delovnega okolja zmanjšajo porabo električne 

energije do 10%: 

Varčno upravljanje z aparati v pisarni: 

- aparati porabljajo električno energijo tudi takrat, kadar so v stanju pripravljenosti, zato je ugašanje v času 

neuporabe najenostavnejša in najcenejša metoda pri varčevanju z električno energijo. 

- v času delovnega odmora (10 minut) se izplača ugasniti ekrane. 

- z uporabo tipke za varčevanje z energijo pri fotokopiranju, lahko prihranimo do 15 % porabljene električne 

energije. 

- pri nakupu novih aparatov naj se nabavijo energetsko varčni aparati 

Razsvetljava: 

- v prostorih, ki niso v uporabi, je smiselno dosledno ugašati luči. 

- uvedba senzorjev za gibanje in uporaba časovne ure pomagajo pri zniževanju stroškov. 

57


- uporaba dnevne svetlobe in svetle barve stropov in tal vplivajo na ugodnejše delovne pogoje in znižujejo 

stroške električne energije. 

- čiščenje svetlobnih teles 

Prezračevanje in klima 

- delež klimatske naprave pri porabi elektrike lahko znaša do 40 % stroškov za energijo, zato je potrebna pravilna 

izbira temperature in količine zraka prezračevalnih in klimatskih naprav. 

- redno vzdrževanje 

- sončna zaščita za okna in izklapljanje nepotrebne razsvetljave preprečuje vdor toplote v stavbo in tako zmanjša 

potrebe po hlajenju ter porabo elektrike. 


Pri obravnavi prihrankov iz naslova javne razsvetljave smo povzeli objavljene podatke podjetja : 

El-Tec Mulej d.o.o., ki je eden od večjih strokovnjakov na tem področju: 

Možni prihranki električne energije pri javni razsvetljavi so eno izmed področij, kjer lahko s 

celovitim pristopom dosegamo zelo velike prihranke, vračilna doba začetnega vlaganja pa je 

zelo kratka. 

Elementi, ki jih je potrebno upoštevati pri prenovi javne razsvetljave: 

- tehnološka prenova cestne razsvetljave, 

- dvig kvalitete cestne razsvetljave v smislu oblikovanja okolja, 

- povečanje varnosti v prometu in mestu nasploh, 

- vpliv svetlobe na zmanjšanje kriminala, 

- zmanjšanje porabe električne energije, 

- zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja skladno z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega 

onesnaževanja okolja (Ur. list RS št. 81/2007). 

Na zmanjšanje porabe el energije lahko vplivamo z zamenjavo svetil in sijalk, jakostjo svetlobnega toka 

ter daljinskim nadzorom in upravljanjem. 

Pri zamenjavi svetilk in sijalk se odločamo o vgradnji sijalk s sledečimi karakteristikami: 

- sijalke z večjim svetlobnim lokom, 

- sijalke z večjim svetlobnim izkoristkom, 

- sijalke z daljšo življenjsko dobo, 

- svetilke s kvalitetnejšimi reflektorji za doseganje boljših svetlobno tehničnih lastnosti, 

- svetilke z optimalnimi sistemi tesnjenja, 

- svetilke z enostavnejšimi načini montaže. 

Z regulacijo jakosti svetlobnega toka dosežemo: 

- zmanjšanje osvetljenosti do 35 %, 

- zmanjšanje porabe energije do 30 %, 

- podaljšanje življenjske dobe sijalk, 

- možnost daljinskega nadzora. 

58


Slika 25: Prihranki pri obnovi javne razsveljave 

Vir: Eltec-Mulej 

Daljinski nadzor in upravljanje omogoči, da poleg prihrankov dosežemo še : 

- preventivno vzdrževanje cestne razsvetljave, 

- boljšo ponudbo občanom, 

- enostavnejše načrtovanje obnove in širjenja sistema. 

Prihranki, ki so realno dosegljivi ob upoštevanju zgoraj navedenega: 

- prihranek električne energije od 25 do 35 % zaradi upravljanja, 

- prihranek od 20 do 50 % zaradi zmanjšanja priključne moči. 

Za potrebe LEK je bil že pripravljen predlog zamenjave, ki je predstavljen v nadaljevanju in upošteva 

izračun prihrankov samo na osnovi zamenjave sijalk z energetsko bolj učinkovitimi. Izračun je izdelan na 

podlagi popisa svetil iz leta 2011. Ta opis je že deloma zastarel, vendar za primerjave še povsem 

uporaben. Nekatere luči so bile medtem že zamenjane. Tudi sam predlog za zamenjavo je le prikaz 

prihranka, če bi staro svetilo zamenjali z novim. Ne upošteva se, da se ob ukinjanju starih svetil nova ne 

pojavijo nujno na povsem istem mestu in v istem številu. Kljub temu podatki okvirno dobro prikazujejo 

razmerje med porabo elektrike starih in novih svetil ter okviren letni prihranek v primeru zamenjave 

starih svetil za nova, varčnejša. 

Tabela 28 : Prikaz zamenjave sijalk za varčnejše in izračun prihrankov. 

SVETILKA SKUPAJ MOČ (W) PREDLOG ZA 

ZAMENJAVO 

CSS 125 206 125 FGS105 55 

Ivan Šikič Zagreb IŠ 125 7 125 FGS105 55 

DISANO 125 MBF QE 125W E27 6 125 FGS105 55 

DISANO 250 SAP-T ST 250W E40 5 250 FGS105 55 

PHILIPS FGS 104 PL-L36W IC 199 36 OK 36 

PHILIPS FGS 105 FGS PL-L55W 22 55 

HFP42/60 

OK 55 

MOČ (W) 

59


SCHREDER 125 Tungsram 

AX1H125/PC/B/48K 

21 125 

SCHREDER 250 Tungsram Z2H250/G 1 250 

FGS105 55 

FGS105 55 

ELEKTROKOVINA CD 250 15 250 SITECO 150 

ELEKTROKOVINA CD 2 x 250 3 500 2xSITECO 300 

ELEKTROKOVINA UN 300 krogla 7 23 Residium FGS224 24 

ELEKTROKOVINA UN 400 krogla 12 70 Residium FGS224 24 

ELEKTROKOVINA UN 500 krogla 133 125 FGS104 36 

ELEKTROKOVINA 2x125W 22 250 FGS104 

36 

TUNGSRAM ALTRA 36 SCHREDER 24 36 OK 

altra2KF36 

36 

MODUS 36 LVS 136EP 20 36 OK 36 

STOŽEC 125 8 125 FGS104 36 

STOŽEC dolgi 250 6 250 FGS105 55 

UKO Kropa 32 23 32 OK 32 

UKO Kropa 70 16 70 OK 70 

SVETILKA osvetljevalna luč 2 60 OK 60 

SVETILKA TALNA luč 9 11 OK 11 

SVETILKA zidna 9 9 OK 9 

SITECO 50/70W 5NA392E-1MS02 7 60 OK 60 

SITECO 150W 5NA393E-1PT12 41 150 OK 150 

SITECO 150 CX6236-1150NK 8 150 OK 150 

SITECO 250 5NA393E-1ST12 6 250 OK 250 

SITECO 250W CX6336-1250NRK 1 250 OK 250 

REFLEKTOR osvetljevalni 7 250 OK 250 

DUGA RESA 125 13 125 FGS104 36 

Vir:Komunala Kranjska Gora, občina Kranjska Gora 

Porabo v kWh na ta način zmanjšamo za 53%, kar je realna ocena zmanjšanja. 

Razpoložljivi podatki zaenkrat ne omogočajo natančnejše ocene prihrankov, kateri bi bili nujni za dosego 

mejne vrednosti 44,5 kWh/prebivalca/letno. Razvidno pa je, da samo zamenjavo sijalk ne bo mogoče 

doseči mejne vrednosti (obstoječe stanje je 121 kWh/prebivalca/ letno). 

Deloma je odstopanje lahko povezano z zelo razpršenimi viri zaradi razpršenosti naselij. 

Nujno bi bilo zajeti zadnje stanje oz. posodobiti kataster javne razsvetljave ter na osnovi tega izdelati 

analizo, načrt oz. študijo sanacije le-te (ob upoštevanju predpisane svetilnosti, ki naj ne bi bila 

presežena). 

Potencial prihrankov lahko prikažemo na porabi električne energije za leto 2011. 

Tabela 29: Prihranki - javna razsvetljava 


647 MWh 

323,5 MWh 

50.497 €. -50% 

25.248,5€ 

60


9 ANALIZA POTENCIALOV OBNOVLJIVIH VIROV 

ENERGIJE 

9.1 LESNA BIOMASA 

Slovenija je z gozdom bogata država. Po podatkih Zavoda za gozdove so v letu 2004 vse občine 

imele del ozemlja poraslega z gozdom. 

V Sloveniji vsako leto v povprečju priraste 6,2m3 na 1ha gozda, posekamo le 37% prirastka. 

Dejansko razpoložljive količine lesne biomase iz gozdov pa omejujejo sledeči dejavniki: 

Demografske kazalce: delež zasebne gozdne posesti, površina gozda na 

prebivalca in delež stanovanj, kjer za ogrevanje uporabljajo les kot glavni oziroma 

edini vir energije. 

Socialno - ekonomske kazalce: delež gozda, realizacija najvišjega možnega poseka in ocenjen 

delež lesa, primernega za energetsko rabo. 

Gozdnogospodarske kazalce: povprečna velikost gozdne posesti, delež težje dostopnih in manj 

odprtih gozdov ter delež mlajših razvojnih faz gozda. 

Pri odločanju o spodbujanju rabe lesne biomase na lokalnem nivoju je pomembno poznavanje 

teh omejitev 

Občina Kranjska gora ima možni potencial izkoriščanja gozdov v namene izrabe biomase: 

- Visok delež gozda : 67% 

- Delež manj odprtih in težje dostopnih gozdov: 15,74% 

- Delež stanovanj, ogrevanih z lesom: 24% 

- Delež zasebnega poseka : 41,1% 

- Površina gozda na prebivalca: 3,2ha/ prebivalca 

Čeprav so navedeni statistični podatki zelo ugodni (najvišja ocena) za izkoriščanje potenciala 

lesne biomase, je potrebno opozoriti, da so lahko zavajajoči predvsem ob dejstvu, da ne 

navajajo, kako aktivirati ta potencial oz. kako spodbuditi lastnike gozdov, da bodo izvajali 

redne sečnje lesa ter ga namenili za prodajo kot biomaso. Trg z biomaso v Sloveniji praktično 

še ne deluje. 

Pri analizi nas predvsem zanima zanesljivost oskrbe z lesno biomaso oz. trajnost. Pri večjih 

sistemih je v daljšem časovnem oddobju to eden od bistvenih komponent za odločitev o 

postavitvi sistema. Poleg zadovoljive velike količine lesne biomase morajo biti za vrste 

daljinskega ogrevanja izpolnjeni še naslednji osnovni pogoji: 

- dovolj veliko število odjemalcev, 

- strnjeno naselje, da se zagotovi dovolj visoka gostota odjema in 

- prisotnost večjih odjemalcev. 

Pri daljinskem ogrevanju je pomembna dovolj gostota odjema (najmanjša vrednost je 1.200 

kWh/m toplovoda), kajti pri nizki gostoti odjema toplovod hitro postane ekonomsko 

nezanimiva investicija. 

Glede na navedeno se pojavljata se pojavljajo možne lokacije postavitve skupnih kotlovnice na 

lesno biomaso na območjih strnjenih naselij v Kranjski Gori in v MojstranI. 

61


KOTLOVNICA NA LESNO BIOMASO V KRANJSKI GORI – CENTER 

Kranjska Gora je strnjeno naselje z velikimi potrebami po toploti, predvsem zaradi hotelskih kompleksov. 

Letna raba energije na tem področju je 14640 MWh, od tega hotelski kompleksi 13315 MWh, 1325 

MWh javne stavbe (OŠ, stavba Občine, dvorana Vitranc ter Zdravstveni dom). Obstoječi energent je 

ELKO. 

Obstoječih, že zgrajenih tehničnih kapacitet , (npr. obstoječe omrežje ali lokacija kotlovnice) , ki bi jih 

lahko uporabili za proizvodnjo ali distirbucijo toplote, na tem področju ni. 

Za izgradnjo kotlovnice na lesno biomaso, področje centra naselja, se je Podjetje HIT d.d. že povezalo s 

podjetjem E3 d.o.o. Projekt je bil predstavljen tudi na seji Občinskega sveta v aprilu 2012, podpisano je 

pismo o nameri za izdelavo študije izvedljivosti projekta. 

Študijo izvedljivosti bo izdelalo podjetje E3 d.o.o., ki je tudi potencialni nosilec toplovodnega omrežja. 

Študija naj bi vsebovala tudi možnost postavitve kogeneracijskega postrojenja. 

Iz idejne predstavitve je razvidno, da obstaja možna lokacija postavitve kotlovnice ob sedanjem casinoju 

in hotelu Corona in da se predvideva faznost gradnje - ciljni rok izvedbe 1. faze – januar 2014, ko naj bi 

se priključili vsi večji porabniki, glede na nadaljnji interes pa se predvideva priklop individualnih oz. 

manjših porabnikov v sklopu 2. faze od oktobra 2015 naprej. 

Slika 26: Idejna zasnova daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v Kranjski Gori 

Vir: daljinsko ogrevanje na lesno biomaso, predstavitev Hit, april 2012 

KOTLOVNICA NA LESNO BIOMASO V KRANJSKI GORI – BEZJE 

S strani upravnika kotlovnice Bezje 7, Dominvest d.o.o. se že pripravlja projekt predelave obstoječe kotlovnice na 

biomaso, z zamenjavo obstoječih razvodov in vgradnjo toplotnih postaj. 

Projekt je zaenkrat še v fazi idejne zasnove, možni bodo tudi priklopi drugih objektov, potekal pa naj bi po načelu 

pogodbenega financiranja. 

Možna ovira je veliko število lastnikov obstoječe kotlovnice Bezje 7. 

KOTLOVNICA NA LESNO BIOMASO V MOJSTRANI 

Mojstrana je strnjeno naselje, kjer se v centru vasi nahajata dva velika porabnika toplotne energije za 

ogrevanje (osnovna šola z vrtcem ter skupna kotlovnica za 10 večstanovanjskih stavb). 

Obstoječi energent je ELKO. 

62


Letna raba energije obeh omenjenih kotlovnic skupaj znaša 1375 MWh. V to porabo ni zajeta stavba 

trgovine in večstanovanjski objekt, ki se nahajata v neposredni bližini. 

Kotlovnica, ki deluje za potrebe OŠ, je bila obnovljena v zadnjih letih, medtem ko je kotlovnica na lokaciji 

Alojza Rabiča 17 potrebna obnove v celoti. 

Tehnične možnosti za postavitev kotlovnice so vsekakor na lokaciji Alojza Rabiča 17, saj ima kotlovnica 

obstoječo deponijo za premog, v kateri se sedaj nahajajo cisterne za kurilno olje. Obstoječi razvod 

centralnega ogrevanja je zaradi preteklih namer o skupni kotlovnici za potrebe centra vasi že deloma 

prilagojen, vendar bi bilo stanje kljub vsemu potrebno še preveriti. 

Zelo primerno za sistem pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije. Možna ovira je veliko število 

lastnikov kotlovnice Alojza Rabiča 17. 

9.2 BIOPLIN 

Za pridobivanje bioplina se lahko uporablja precej surovin zelo različnega izvora. Uporabijo 

se lahko surovine iz kmetijstva (gnoj), energijske rastline, poljedelski ostanki, komunalni 

odpadki (pokošena trava, ostanki iz vrtov), ostanki hrane ali klavniški odpadki, prav tako 

nekateri industrijski ostanki. 

Za postavitev bioplinske naprave so teoretično primerne kmetije, ki imajo nad 100 GVŽ, to je na 

primer 100 glav govedi, 870 prašicev ali 34.000 pišcancev, v praksi se je pokazalo, da so 

ekonomsko upravičena večja postojenja - preko 1000 glav govedi. 

Pri preračunih se upošteva enota 1 GVŽ (glav velike živine) je 600 kg žive teže živali, oziroma 

1 govedo = 1 GVŽ 

1 krava molznica = 1 GVŽ 

1 prašič = 0,115 GVŽ 

1 pišcanec = 0,003 GVŽ 

Tabela 30: teoretični potencial bioplin aiz naslova živinoreje 

Govedo Prašiči Perutnina Konji Drobnica 

Število živali 983 26 666 96 1589 

Število kmetijskih gospodarstev 109 9 55 29 53 

Vir: SURS 

Povprečno število govedi na posamezni družinski kmetiji z govedom je bilo torej 9 glave, edin 

odstopajoč podatek je skoraj 30 glav drobnice na eno kmetijsko gospodarstvo, ki pa je zaradi 

zunanje paše manj primerno ali celo neprimerno. 

Kmetije so po podatkih SURS premajhne, da bi bilo smiselno razmišljati o možnostih izrabe 

bioplina v energetske namene. Ovira je tudi v veliki razdrobljenosti kmetij po celotnem ozemlju 

občine. 

Že na podlagi zgornjih podatkov lahko zaključimo, da na območju občine Kranjska gora 

potencial bioplina iz kmetijstva za izrabo v energetske namene ni dovolj velik, da bi bile v zvezi s 

tem področjem smiselne nadaljnje aktivnosti. 

63


Potencial bioplina iz kmetijskih površin 

Poljedelska dejavnost v Občini Kranjska Gora skorajda ni prisotna. 

Med poljščinami prevladujejo krmne rastline (7ha), zelenjadnice (2ha), krompir (3ha) in žita 

(2ha), kar ne predstavlja pomembnega potenciala za proizvodnjo bioplina. 

9.3 ENERGIJA SONCA 

Energijo sonca izkoriščamo za ogrevanje tople vode tako za ogrevanje kot tudi gretje sanitarne 

tople vode ter za proizvodnjo električne energije: 

Sončno energijo lahko izkoriščamo na tri načine (Vir: Biotherm) : 

- solarnimi sistemi za ogrevanje in osvetljevanje prostorov - pasivna izraba; pomeni uporabo 

primernih gradbenih elementov (okna, sončne stene, steklenjaki ipd) za ogrevanje stavb, 

osvetljevanje in prezračevanje prostorov, 

- s sončnimi kolektorji za pripravo tople vode in ogrevanje prostorov - aktivna izraba; pomeni 

uporabo sončnih kolektorjev, v katerih se segreje voda za pripravo tople vode in zrak za 

ogrevanje prostorov, 

- s sončnimi celicami za proizvodnjo električne energije; to je pretvorba sončne energije 

neposredno v električno energijo preko sončnih celic. Proces pretvorbe, imenovan fotovoltaika, 

je zanesljiv in potrebuje le svetlobo kot edini vir energije. 

Slovenija ima relativno ugodno lego glede izrabe energije sonca. 

Povprečno sončno obsevanje na kvadratni meter horizontalne površine je v Sloveniji večje od 

1000 kWh/m2. 

Desetletno merjeno povprečje (1993-2003) letnega globalnega obsevanja je med 1053 in 1389 

kWh/m2 (slika 1), pri čemer polovica Slovenije prejme med 1153 in 1261 kWh/m2. Povprečno 

obsevanje poljubne nesenčene lokacije v Sloveniji ne odstopa veliko od državnega povprečja, 

kljub temu pa lahko Slovenijo razdelimo na posamezna področja. (vir: http://pv.fe.unilj.si/ObsSLO.aspx) 

Iz slike lahko razberemo, da je na področju občine Kranjska gora obsevanje med 1167 kWh/m2 

in 1287 kWh/m2. 

64


Slika 27: Globalno letno obsevanje na horizontalno površino v Sloveniji. 

(vir: http://pv.fe.uni-lj.si/ObsSLO.aspx) 

Iz slike lahko razberemo, da je na področju občine Kranjska gora obsevanje med 1167 kWh/m2 

in 1287 kWh/m2. 

Sončne elektrarne 

Po podatkih Engis in Elektra Gorenjske na področju občine Kranjska Gora delujujejo sledeče 

sončne elektrarne. Seznam je dopolnjen še s tremi lokacijami, ki so bile dograjene v zadnjem 

letu. 

Tabela 31 : Seznam sončnih elektrarn (2011) 

T204- TRIGLAV MOJSTRANA SFE PIN-4 MOJSTRANA 

T228- POŽARJE SFE SONČNICA 

T448- KOREN SFE RASINGER 

T147- RATEČE VAS SFE SLIVNIK 

T467- LEDINE 

T448- KOREN 

T147- RATEČE VAS 

SFE Blenkuš 

SFE Rasinger 2 

SFE Mežik 

SFE BIZJAK 

Vir: Elektro Gorenjska, interni vir 

SFE ROBIČ 

Tabela 32 : Število sončnih elektrarn, vključenih v distribucijsko omrežje EG na področju občine Kranjska 

Gora. 

Leto 2007 2008 2009 2010 2011 2012 

Število sončnih elektrarn 0 1 2 2 7 10 

Vir: Elektro Gorenjska, anketa Občine Kranjska Gora 

65


Tabela 33 : Inštalirana moč sončnih elektrarn, vključenih v distribucijsko omrežje EG na področju občine 

Kranjska Gora v kW. 

Leto 2007 2008 2009 2010 2011 2012 

Instalirana moč (kW) 0 17 20 20 189 258 


Slika 28: SFE Bizjak 

Tabela 34: Letna proizvodnja RV vključenih v distribucijsko omrežje EG na področju občine Kranjska 

Gora v MWh. 

Leto 2007 2008 2009 2010 2011 

Letna proizvodnja sončnih elektrarn (MWh) 0 4 18 23 55 


Glede na navedeno predstavlja letna proizvodnja električne energije iz sončnih elektrarn na 

področju 

še zelo majhen delež proizvedene električne energije - v primerjavi z proizvedeno električno 

energijo iz MHE (podatek velja za leto 2011) je ta delež samo 0,4% . 

Z vidika »samooskrbe« oz. pa je ta delež dejansko zanemarljiv – 0,1% (letna poraba občine 

Kranjska Gore je 54,585 MWh v letu 2011) 

SONČNA ELEKTRARNA – lokacija stavbe osnovne šole v Kranjski Gori 

je že v fazi intenzivnih priprav na izvedbo, saj je predviden rok izgradnje oz. vključitev v 

distribucijsko omrežje do 30.09.2012. 

Karakteristike so sledeče: 

Instalirana moč : 117kW 

Letna proizvodnja: 114600kWh 

Naročnik je BSC REGIONALNA RAZVOJNA AGENCIJA GORENJSKE, projekt se bo investiral iz 

projekta, OBNOVLJIVI VIRI V ALPSKEM PROSTORU-PROJEKT REAAL, 85% investicije krije 

švicarski mehanizem, 15% Občina Kranjska Gora 

66


Sončni kolektorji za potrebe priprave sanitarne tople vode: 

Tabela 35: Seznam sončnih kolektorjev po krajih 

število stavb POVRŠINA (m²) MOČ (kW) št. panel 

Kranjska Gora 5 55 8,1 35 

Podkoren 9 277,2 40 176 

Rateče 30 116,3 17,13 74 

Gozd Martuljek 17 134 67 

Mojstrana 32 53,43 7,87 34 

93 635,93 386 

Vir: anketa Občina KranjskaGora 

9.4 ENERGIJA VETRA 

Za celotno Slovenijo je bilo pred leti opravljenih sorazmerno malo raziskav, zato je bila v okviru 

priprave novega Nacionalnega energetskega programa za obdobje 2010 – 2030 in 

spremljajočega okoljskega poročila za celovito presojo vplivov na okolje izvedena raziskava za 

celovit pregled potencialno ustreznih območij za izkoriščanje vetrne energije in izdelan 

dokument z naslovom »Celovit pregled potencialno ustreznih območij za izkoriščanje vetrne 

energije« (Vir: Aquarius d.o.o., november 2010 z dopolnitvami februar 2011). 

Namen je bil opredeliti potencialna območja za postavitev vetrnih elektrarn z močjo nad 10 

MW na območju celotne Slovenije. Primernost območij so ugotavljali preko dveh osnovnih 

kriterijev: 

- razvojnega kriterija – zadostne povprečne hitrosti vetra ter 

- varstvenih kriterijev, ki izhajajo iz omejitev na varstvenih, zavarovanih, ogroženih in drugih 

območjih, na katerih je na podlagi predpisov vzpostavljen poseben pravni režim. 

Slika 29 : Analiza primernosti celotnega območja Slovenije za postavitev vetrnih elektrarn na podlagi 

kriterija zadostne povprečne hitrosti vetra 

Vir: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/image/sl/by_variable/wind/mean-annual-windspeed_50-m_94-01.png 

67


Slika 4: Analiza primernosti celotnega območja Slovenije za postavitev vetrnih elektrarn na podlagi 

varstvenih kriterijev 

Vir: Celovit pregled potencialno ustreznih območij za izkoriščanje vetrne energije« (Aquarius d.o.o., 

november 2010 z dopolnitvami februar 2011). 

Temneje obarvana območja pomenijo, da je več plasti varstvenih, zavarovanih in ogroženih 

območij. 

Ugotovimo lahko, da oba zgoraj obravnavana kriterija (zadostna hitrost vetra in okoljevarstvene 

zahteve) običajno sovpadata. 

V primeru interesa izrabe vetra s strani občine Kranjska gora bi bilo smiselno opraviti 

natančnejše raziskave. 

VETRNA ELEKTRARNA NA KREDARICI 

Najbližja delujoča je vetrna elektrarna na Kredarici, ki je bila leta 1998 postavljena kot pilotni 

projekt. 

Sprva je bila postavljena vetrna elektrarna nazivne moči 2,5 kW, ki je bila nekaj let kasneje 

nadomeščena z močnejšo, 5,5 kW (Vir: Elektro Ljubljana, podatki spletnega portala EnGIS) skupna 

nazivna moč vetrne elektrarne na Kredarici znaša 12 kW. 

9.5 GEOTERMALNA ENERGIJA 

Geotermalna energija je toplota Zemljine notranjosti. Geotermalne izvore predstavljajo 

akumulirana toplotna energija v notranjosti Zemlje: 

- v masi kamnin in 

- v tekočih fluidih (termalna voda). 

Na obravnavanem območju so bile opravljene raziskave na področju termalne vode, masa 

kamnin nima pomembnejšega segmenta. 

68


Določitev potencialov geotermalne energije je zelo zahteven projekt, kjer je potrebna 

predhodna natančna ocena geoloških pogojev, temperatur, količine in kakovosti termalne vode. 

Potrebne informacije zbiramo z vrtinami. Pomembno je, da se čim bolj natančno določi 

mikrolokacija za črpanje. 

Slika 30 : Potencial geotermalne energije v Sloveniji 

Povišani termični pogoji so omejeni na lokalna dviganja termalne vode, v povezavi z lokalnimi 

prelomnimi ali kraškimi sistemi (na primer Bad Kleinkirchheim, Bad Weissenbach, toplice Beljak 

/ Warmbad Villach). 

(Vir: geotermalni viri severne in severovzhodne Slovenije, projekt Transthermal, 2006) 

Izvedene so bile tudi vrtine na področju naselja Kranjska gora. Vzorci vode so bili odvzeti na 

dveh različnih globinah na 50-600m ter na 1500 m. 

Temperatura vode na 500-600m je 16-20°C, s pretokom 6l/sek. V globini 1500m ima termalana 

voda 27-30°C, vendar je pretok premajhen (1l/sek), da bi bilo črpanje smiselno. (Vir: Terme 

Kranjska Gora, d.d., marec 2000) 

V vsakem primeru pa obstaja potencial za vgradnjo geosond in toplotnih črpalk z dogrevanjem 

načrpane vode na ustrezno temperaturo (tovrsten primer, toplotna črpalka po sistemu voda – 

voda, je izveden projekt v Občini Bohinj na lokaciji Bohinj EKO Park hotela). 

Ogrevanje/hlajenje s toplotno črpalko 

Najpogostejši viri toplote pri toplotnih črpalkah so zunanji zrak, odpadni zrak prezračevalnih sistemov, 

površinske vode, podtalnica, zemlja ter energetske vrtine. 

V osnovi ločimo tri osnovne vrste toplotnih črpalk glede na okolje/medij, ki ga hladimo in prostor/medij, 

ki ga ogrevamo. To so sistemi zrak/zrak, zrak/voda, voda/voda in zemlja/voda. Pri označevanju tipa je 

na prvem mestu medij, ki ga hladimo, na drugem pa medij, ki ga grejemo. 

69


Toplotna črpalka zrak/zrak 

Toplotne črpalke zrak/zrak so pravzaprav vse vrste klima naprav, ki ohlajajo in vzdržujejo temperaturo v 

določenem prostoru ter toploto predajajo v sosednji prostor ali okolico. I energijo. Za nekatere prostore, 

kot sta denimo klet in podstrešje, lahko koristimo tudi toploto notranjega zraka. Tako pa se odpadno 

toploto uporabi za ogrevanje vstopnega svežega zraka, ogrevanje objekta ali za ogrevanje sanitarne 

vode. 

Toplotna črpalka zrak/voda 

Toplotna črpalka zrak/voda se uporablja za ogrevanje sanitarne vode in je navadno nameščena na 

grelnik vode. Njena glavna prednost pa je, da ima trikrat manjšo porabo električne energije kot klasični 

električni grelec. 

Toplotna črpalka voda/voda 

Varčno in okolju prijazno je ogrevanje voda/voda s toploto površinskih voda. Jezera, reke in morje 

absorbirajo solarno energijo in lahko delujejo kot naravni hranilniki. Podobno lahko ogrevamo s toploto 

podtalnice. 

Toplotna črpalka zemlja/voda 

Zanesljiv in trajni vir energije je tudi toplota v zemlji. V poletnem času, predvsem ob sončnih dneh, se 

vrhnja plast zemlje hitro ogreje. Toplota se uskladišči v zemlji, in čeprav se, ko se ohladi, ta porazgubi, se 

v globljih plasteh še vedno obdrži. To toploto lahko izvrstno izkorišča toplotna črpalka. 

9.6 VODNA ENERGIJA 

Majhne hidroelektrarne so danes edini alternativni in obnovljiv vir energije (= zelena energija) , 

ki ima opazen delež v slovenski elektroenergetski preskrbi, saj so že v letu 2002 proizvedle 

približno 32% v Sloveniji proizvedene električne energije. Največ malih hidroelektrarn v Sloveniji 

se nahaja na Gorenjskem in na Primorskem. 

Majhne hidroelektrarne delimo glede na moč v tri skupine: mikro elektrarne, ki imajo moč manj 

kot 100 kW, mini elektrarne, ki imajo moč od 100 kW do 1 MW in male elektrarne, katerih moč 

znaša od 1 MW do 10 MW. 

Male hidroelektrarne so lahko povezane in oddajajo energijo v javno omrežje ali samostojne in 

napajajo omejeno število porabnikov. 

Glede na tehnologijo razlikujemo različne tipe hidroelektrarn: 

- pretočne elektrarne, (izkoriščajo veliko količino vode, ki ima relativno majhen padec) 

- akumulacijske elektrarne (izkoriščajo manjše količine vode, ki pa ima velik višinski padec) 

- pretočno-akumulacijske elektrarne 

Tabela 36: Število MHE, vključenih v distribucijsko omrežje EG na področju občine Kranjska Gora. 

Leto 2007 2008 2009 2010 2011 

Število MHE 13 16 18 18 18 


70


HE KRANJSKA GORA 

Slika 31: HE Kranjska gora 

Tip HE: 

pretočna akumulacijska 

Vodotok: 

reka Pišnica 

Instalirana moč: 

152 kW 

Srednja letna proizvodnja: 530.000 kWh 

Leto izgr., rekonst.: 1915, 1990 

Vir:Elektro Gorenjska 

HE MOJSTRANA 

Slika 32: HE Mojstrana 

Tip HE: 


Vodotok: 

potok Bistrica 


816 kW 

Srednja letna proizvodnja: 2.700.000 kWh 

Leto izgr., rekonst.: 1989 

HE SUHELJ 

Vir: Elektro Gorenjka 

Slika 33: HE Suhelj 

Tip HE: 


Vodotok: 

potok Suhelj 


160 kW 

Srednja letna proizvodnja: 

286.000 kWh 

Leto izgr., rekonst.: 1994 

Vir: Elektro Gorenjka 

71


Od leta 2007 do leta 2008 bilo zgrajenih največ malih hidroelektrarn (povečanje za 46%) , v zadnjih letih 

se njihovo število ne spreminja. 

Tabela 37 : Inštalirana moč MHE, vključenih v distribucijsko omrežje EG na področju občine Kranjska 

Gora v kW 

Leto 2007 2008 2009 2010 2011 

Instalirana moč MHE (kW) 2.144 3.142 3.180 3.180 3.180 


V letu 2011 je skupno instaliranih 18 malih hidroelektrarn, po seznamu: 

Tabela 38: seznam MHE, občina Kranjska Gora 

Napajalna TP 

Naziv RV 

T457- MHE MOJSTRANA mHE MLAČCA 

T457- MHE MOJSTRANA HE MOJSTRANA 

T417- DOVJE TRATA mHE SEDUČNIKOV POTOK 

T480- MHE BELCA mHE BELCA 

T475- HLADNIK mHE JERMAN 1 

T475- HLADNIK mHE HLADNIK 

T275- SREDNJI VRH mHE JERMAN 2 

T191- RUTE mHE SMEČ 

T450- ČERNE mHE PIŠNICA 

T127- HE KRANJSKA GORA HE KRANJSKA GORA 

T290- PETROL PODKOREN mHE RASINGER 

T313- PODKOREN WEEKENDI mHE SUHELJ 

T448- KOREN mHE KROTNJEK 1 

T448- KOREN mHE KRAMAR JOŽEF 

T500- ŽERJAV mHE TREBIŽA 

T469- PRESUŠNIK mHE PRESUŠNIK 

T459- MLINCA 2 mHE MLINCA 2 

T442- MLINCA 1 mHE MLINCA 1 


Tabela 39 : Letna proizvodnja MHE vključenih v distribucijsko omrežje EG na področju občine Kranjska 

Gora v MWh. 

Leto 2007 2008 2009 2010 2011 

Letna proizvodnja MHE elektrarn 

(MWh) 

6.359 12.810 15.180 16.012 12.265 


Letna proizvodnja električne energije se je skladno s številom priklopov povečala največ od leta 

2007 do leta 2008 , in sicer dvakratno. 

Delež proizvedene električna energija iz MHE znaša 24% celotne porabljene električne 

energije na področju Občine Kranjska gora ( povprečje zadnjih treh let). 

72


9.7 KOMUNALNI ODPADKI 

Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov je v naseljih Občine Kranjska Gora urejena. Odvoz 

opravlja Komunala Kranjska Gora, ki odpadke odvaža na deponijo Mala Mežaklja 

Graf 19 : količina odpadkov občini Kranjska gora, zbranih z javnim odvozom (letno) 

Vir: SURS 

Ločeno zbiranje odpadkov je razlog za vedno manjšo količino mešanih odpadkov. 

Podatkov o sestavi in toplotni vrednosti takšnih odpadkov ni. Privzamemo lahko podatke, ki so 

bili objavljeni za Dunaj, da je v mešanih odpadkih 12,2% bioloških odpadkov, 41,5% papirnih 

odpadkov, 13,6% plastike, 8,2% plastičnih steklenic, 2,6% tekstila, 1,8% stekla, 1,4% lesa, 

usnjenih odpadkov in gume ter 0,5% nevarnih snovi – energijska vrednost mešanih odpadkov je 

9200 kJ/kg. 

Energijski potencial je torej: 16,7 TJ (s čimer,navajamo samo za primerjavo, pokrijemo vse 

potrebe po toploti iz skupnih kotlovnic). Izgradnja sežigalnice kljub velikemu potencialu za tako 

majhno količino odpadkov ni ekonomsko opravičljiva. 

Kuhinje v hotelskih in gostinskih objektih proizvedejo letno cca. 50 ton odpadnega olja, ki ga 

skladno z zakonodajo oddajo pooblaščenim zbiralcem. Odpadno olje je z ustreznimi 

predelavami uporabljivo kot biodizel. 

73


10 ŠIBKE TOČKE OSKRBE IN RABE ENERGIJE 

Na podlagi opravljenih analiz so v nadaljevanju navedene šibke točke oskrbe in rabe energije z 

želenim stanjem ter odmikom od le-tega. 

SPLOŠNO, NA NIVOJU OBČINE 

‣ Občina nima imenovanega energetskega menedžerja 

Cilj: Imenovan energetski menedžer 

Odmik : 100% 

‣ Občina v občinskih aktih nima urejenega energetskega načrtovanja 

Cilj: Sprejetje oz. sprememba prostorskih ureditvenih pogojev in občinskih prostorskih načrtov tako, da 

bo zajeto področje energetskega načrtovanja (oskrba in predvidena raba) 

Odmik : 100% 

‣ Energetsko knjigovodstvo se ne izvaja 

Cilj: Vzpostavitev energetskega knjigovodstva za javne stavbe 

Odmik: 100% 

OSKRBA Z ENERGIJO 

‣ Ogrevanje je v glavnem individualno, tudi večstanovanjske stavbe 

Cilj: Na osnovi zelo točne analize dejanske rabe stanovanj, na področju strnjenih naselj (Kranjska Gora in 

Mojstrana), predlagati izgradnjo skupnih kotlovnic oz. uvedbo daljinskega ogrevanja. 

Odmik : 100% 

‣ Starost kurilnih naprav za ogrevanje v individualnih stavbah 

Cilj: zagotoviti, da bodo individualne kurilne naprave stare manj kot 10 let 

Odmik: 50% 

ENERGETSKA UČINKOVITOST IN RABA ENERGIJE V JAVNIH STAVBAH 

‣ Energetski pregledi objektov niso bili opravljeni 

Cilj: Izvedba energetskih pregledov v objektih , kjer je izračunana specifična raba večja od ciljne, ki znaša 

za javne stavbe in šole 80kWh/m2/letno. To so stavbe obeh osnovnih šol, stavbi KS Rateče in Dovje 

Mojstrana ter Komunale in ShW-ja. 

Odmik: 100% 

‣ Zelo slabo stanje stavb - vrtec Mojstrana, Kranjska gora, KS Rateče 

Cilj: Stavbe so potrebne generalne obnove ovoja stavbe, vključno s stravbnim pohištvom ter obnovo 

instalacij 

Odmik: 100% 

‣ Slabo stanje kotlovnice v Zdravstvenem domu Kranjska gora 

Cilj: Zamenjava kurilne naprave in obnova regulacije ogrevanja, V primeru izgradnje DOLB obnova 

kotlovnice ni potrebna (zaradi zagotovitve ogrevanja se do priklopa predlaga ogled in izvedba nujnih 

posegov). 

Odmik: 100% 

ENERGETSKA UČINKOVITOST IN RABA ENERGIJE V HOTELIH 

‣ Vsi hoteli uporabljajo ELKO za ogrevanje prostorov ter bazenskih kompleksov 

Cilj: energetski vir = daljinsko ogrevanje na lesno biomaso 

Odmik: 100% 

‣ Energetski pregledi niso izvedeni na nobenem hotelu 

Cilj: Izvedba energetskih pregledov 

Odmik : 100% 

74


JAVNA RAZSVETLJAVA 

‣ Neažujen pregled nad stanjem javne razsvetljave 

Cilj: Posodobiti kataster javne razsvetljave iz leta 2011 in izdelati predlog za sanacijo 

Odmik: 50% 

‣ Starost svetil je visoka, več kot polovica svetil je stara več kot 15 let. 

Cilj: Celovita sanacija javne razsvetljave 

Odmik: 54% 

‣ Letna poraba na prebivalca (121,70kWh/prebivalca) močno presega mejno vrednost 

Cilj: Doseči vrednost 44,5 kWh/prebivalca letno 

Odmik: 2,73 kraten 

ENERGETSKA UČINKOVITOST IN RABA ENERGIJE V (VEČ)STANOVANJSKIH STAVBAH 

‣ Slabo stanje ovoja stavbe in sistema za ogrevanje – posledično visoka specifična raba za 

ogrevanje stanovanj 

Cilj: Povprečno specifično rabo stanovanj v stanovanjskih stavbah znižati za 30% oz. na 94kWh/m2/letno 

v večstanovanjskih stavbah 

Odmik: 30% oz. 52% 

‣ Vse večstanovanjske stavbe se ogrevajo s fosilnimi gorivi (uvedba OVE = 0) 

Cilj: obnova skupnih kotlovnic iz kurilnega olja na biomaso oz. priklop na daljinski sistem ogrevanja na 

biomaso 

Odmik: 100% 

‣ Ogrevalne naprave v skupnih kotlovnicah so stare, posledično delujejo neoptimalno, naprave 

so tudi predimenzionirane. 

Cilj: Posodobitev naprav v kotlovnicah, lahko tudi z zamenjavo energenta in naprav za regulacijo 

ogrevalnega sistema; doseči vrednost do 120W/m2. 

Odmik: 80% 

OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE 

‣ Visok delež uporabe fosilnih goriv za ogrevanje individualnih stavb 

Cilj: Uvedba obnovljivih virov energije na 75% vseh individualnih stavb 

Odmik: 30% 

‣ Ogrevanje javnih objektov je skoraj izključno s fosilnimi gorivi 

Cilj: Uvedba obnovljivih virov energije na 100% vseh javnih stavb, uvedba DOLB oz. 75% delež, kjer DOLB 

ni predviden 

Odmik: 93% 

‣ Ogrevanje v skupnih kotlovnicah je skoraj izključno s fosilnimi gorivi 

Cilj: Uvedba obnovljivih virov energije na 100% vseh javnih stavb, uvedba DOLB 

Odmik: 100% 

‣ Slaba izraba sončne energije - za pripravo STV 

Cilj: 25% stanovanjskih stavb naj za pripravo STV uporablja sončno energijo 

Odmik: 50% 

‣ Slaba izraba sončne energije - za izgradnjo sočnih elektrarn 

Cilj: dvakratno povečanje priključne moči SFE oz. določitev nadaljnjih primernih lokacij za izgradnjo na 

javnih stavbah 

Odmik: 50% 

75


11 OCENA PREDVIDENE PRIHODNJE RABE ENERGIJE, 

NAPOTKI ZA PRIHODNJO OSKRBO Z ENERGIJO 

11.1 IZHODIŠČA 

Energetska politika občine mora zagotavljati usklajeno in sočasno delovanje aktivnosti na 

energetskem in okoljskem področju. Samo na tak način je možno doseči ustrezen razvoj 

prostora kot celote. 

V Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Kranjska Gora (uradno 

prečiščeno besedilo - PUP KG - UPB2, 10.06.2009) je omenjeno »energetsko opremljanje«, 

vendar je to povsem nezadostno. 

Prostorski ureditveni pogoji torej določajo: 

− funkcijo območja s pogoji za izrabo prostora in kvaliteto graditve ali drugega posega, 

− pogoje za oblikovanje posegov v prostor, 

− pogoje za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč, 

− pogoje za prometno urejanje, 

− pogoje za komunalno in energetsko opremljanje, 

− pogoje za varstvo voda 

− pogoje za varstvo naravne in kulturne dediščine ter 

− posebne pogoje za posege v prostor. 

Ugotavljamo, da dejansko v obstoječih občinskih dokumentih, razen navedene alineje, to 

področje ni zajeto. 

Pri pripravi dokumentov je pomembno izhodišče tudi Zakon o triglavskem narodnem parku 

(ZTNP-1, Ur. l. RS št. 52/2010). 

Pri pripravi OPN je smiselno upoštevati sledeče: 

- usklajena obravnava OPN in LEK 

- opredeliti delež zagotavljanje OVE pri vseh novogradnjah, opredeliti posamezne skupine 

stavb 

- obveznost priklopa v primeru izgradnje daljinskega ogrevanja 

11.2 OCENA PREDVIDENE BODOČE RABE ENERGIJE 

Kranjska gora se bo še naprej razvijala kot občinsko središče na obstoječem območju, prav tako 

ostala večja naselja. 

Širitev naselij je predvidena z Zakonom o prostorskem načrtovanju (Ur.l. RS, št. 33/2007, 

108/2009). 

76


Na Območju občine Kranjska Gora v niso predvidene večje novogradnje novih nastanitvenih 

kapacitet ali stanovanjskih naselij. 

V obravnavi je sedma dopolnitev spremembe in dopolnitve PUP, ki obravnava tudi idejno 

zasnovo termalnega kopališča v Kranjski Gori (Terme Olimija). Podatki o rabi energije za 

termalno kopališče niso znani. 

V maju 2012 je bil sprejet Odlok o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta za Planico, 

ki na lokaciji obstoječega doma Planica dopušča tudi novogradnjo hotela Planica, na področju 

ob skakalnicah pa samo ureditev servisnega prostora. Na tem prostoru se predvideva več 

rekreacijskih objektov, kar bi lahko povečalo rabo energije (predvideno povečanje je predvsem 

na nivoju električne energije, ki je že zajeto v načrtih SODO). 

Vsi načrti, ki bi bistveno vplivali na bodočo rabo energije na občinskem nivoju so torej zaenkrat 

še v fazi idejnih zasnov oz. načrtovanja. 

12 DOLOČITEV CILJEV ENERGETSKEGA NAČRTOVANJA 

12.1 DOLOČITEV CILJEV NA NACIONALNI RAVNI 

Cilji energetskega načrtovanje v občini morajo biti usklajeni z veljavno zakonodajo na nacionalni 

ravni in z možnostmi učinkovite rabe energije ter uvedbo obnovljivih virov energije za področju 

posamezne lokalne skupnosti. 

Lokalni energetski koncept mora skladno z Pravilnikom o metodologiji in obveznih vsebinah 

lokalnih energetskih konceptov (Uradni list RS, št. 74/2009, 3/2011) mora minimalno dosegati 

cilje : 

- Nacionalnega energetskega programa, 

- Operativnega programa zmanjševanja emisij TGP do 2012, 

- Nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2008 – 2016 (AN-URE), 

- Akcijskega načrta za obnovljive vire energije za obdobje 2010 – 2010 (AN-OVE) 

- nacionalnih okvirnih ciljev za prihodnjo porabo električne energije proizvedene v soproizvodnji 

toplote in električne energije z visokim izkoristkom 

- opredelitve ciljev in predvidenih ukrepov v posamezni lokalni skupnosti. 

Podrobneje jih navajamo v nadaljevanju: 

NACIONALNI ENERGETSKI PROGRAM 

Zanesljivost oskrbe 

- Dolgoročno ohranjanje razpoložljivosti energetskih virov na nivoju, ki je primerljiv današnjemu. 

- Stalno povečevanje tehnične zanesljivosti delovanja energetskih omrežij (infrastrukture) in 

kakovosti oskrbe. 

- Uvajanje ukrepov URE in rabe OVE. 

77


- Ohranjanje sedanjega ali vsaj večinskega lastniškega deleža države v vseh energetskih podjetjih 

nacionalnega pomena pri oskrbi z energijo in pri vseh obveznih republiških gospodarskih javnih 

službah. 

- Doseganje kakovosti električne energije pri končnih uporabnikih v skladu z mednarodnimi 

standardi. 

- Znižanje poslovnih tveganj in ekonomsko učinkovitejša alokacija sredstev na trgu energije 

udeleženih podjetij. 

Zagotavljanje konkurenčnosti oskrbe 

- Zagotoviti pospešeno odpiranje trgov z električno energijo in zemeljskim plinom. 

- Zagotoviti učinkovito in pregledno delovanje reguliranih energetskih dejavnosti. 

- Spodbujati znanstveni in tehnološki razvoj na področju proizvodnje in rabe energije. 

Cilji s področja okolja. 

- Izboljšanje učinkovitosti rabe energije, in sicer: 

Do leta 2010 povečati učinkovitost rabe energije v industriji in storitvenem sektorju za 10% 

glede na leto 2004. 

Do leta 2010 povečati učinkovitost rabe energije v stavbah za 10 % glede na leto 2004. 

Do leta 2010 povečati učinkovitost rabe energije v javnem sektorju za 15 % glede na leto 

2004. 

Do leta 2010 povečati učinkovitost rabe energije v prometu za 10 % glede na leto 2004. 

Podvojiti delež električne energije iz soproizvodnje z 800 GWh v letu 2000 na 1.600 GWh v 

letu 2010. 

- Dvig deleža OVE v primarni energetski bilanci z 8,8 % v letu 2001 na 12 % do leta 2010: 

Povečanje deleža OVE pri oskrbi s toploto z 22 % v letu 2002 na 25 % do leta 2010. 

Dvig deleža električne energije iz OVE z 32 % v letu 2002 na 33,6 % do leta 2010. 

Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb 

- Države članice zagotovijo, da so do 31.12.2020 vse nove stavbe skoraj nič-energijske. 

- Države članice zagotovijo, da so po 31.12.2018 nove stavbe, ki jih javni organi uporabljajo kot lastniki skoraj nič 

energetske 

Operativni program zmanjševanja emisij TGP do leta 2012 

Kjotski protokol: zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP) za 8 % v prvem ciljnem obdobju 2008 – 2012 glede na 

izhodiščno leto 1986 

AN-URE 2008 - 2016 

Do leta 2016 doseči 9 % prihranek končne energije z izvedbo instrumentov, ki obsegajo ukrepe za 

učinkovito rabo energije in energetske storitve 

V skladu z Direktivo mora pri prizadevanjih za dosego tega cilja javni sektor služiti kot zgled, 

učinkovitosti, s poudarkom na gospodarskih ukrepih, ki zagotavljajo najvišje prihranke energije v 

najkrajšem obdobju. 

AN-OVE 2010 - 2020 

Splošni cilj AN-OVE 2010 – 2020, ki izhaja iz sprejetega Podnebno – energetskega paketa, je do leta 2020 

doseči 25 % delež OVE v končni rabi energije in najmanj 10 % delež OVE v prometu, kot sledi: 

OVE – ogrevanje in hlajenje: povečanje iz 20 % v letu 2005 na 30,8 % v letu 2020; 

OVE – električna energija: povečanje iz 28,5 % v letu 2005 na 39,5 % v letu 2020: 

OVE – promet: povečanje iz 0,3 

Energetski zakon, Neuradno prečiščeno besedilo (EZ-NPB4): 

- vodenje energetskega knjigovodstva v stavbah s celotno uporabno tlorisno površino nad 500 m2, ki so v porabi 

državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih agencij, javnih skladov, javnih zavodov, javnih 

gospodarskih zavodov in drugih oseb javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna 

lokalne skupnosti.( 1. in 2. odstavek 66.c člena) 

- izdelava študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo pri graditvi novih stavb, katerih 

uporabna tlorisna površina presega 1000 m2, in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina 

78


presega 1000 m2 in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo. Študija je obvezna sestavina projekta za pridobitev 

gradbenega dovoljenja (68.a člen) 

- namestitev energetskih izkaznic na vidno mesto v stavbah s celotno uporabno tlorisno površino nad 1000 m2, 

ki so v lasti države ali samoupravnih lokalnih skupnosti in jih uporabljajo državni organi ali organi samoupravnih 

lokalnih skupnosti oziroma organizacije, ki zagotavljajo javne storitve večjemu številu oseb (1. odstavek 68.c člena) 

- redni pregledi klimatskih sistemov v stavbah ali delih stavb, v katerih je vgrajen klimatski sistem z nazivno 

izhodno močjo nad 12 kW (1. odstavek 68.č. člena) 

- vpostavitev obračunavanja stroškov za ogrevanje in toplo vodo na osnovi dejanske porabe toplote v 

večstanovanjskih stavbah in drugih stavbah z najmanj štirimi posameznimi deli, ki se oskrbujejo s toploto prek 

skupnega sistema za ogrevanje. Rok: 1.10.2011 - je dejansko že potekel ( 94. člen) 

Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES) 

- Cilji s področja energetske učinkovitosti zgradb. 

- Cilji s področja uporabe OVE v zgradbah. 

Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja 

- Delež svetlobnega toka uporabljenih svetilk, ki seva navzgor, je enak 0 %. 

- Zgornja meja porabe električne energije za javno razsvetljavo je 44,5 kWh na prebivalca občine. 

OSNUTEK NOVEGA NACIONALNEGA ENERGETSKEGA PROGRAMA 

je v fazi sprejemanja, opredeljuje pa sledeče cilje: 

UČINKOVITA RABA ENERGIJE 

- Izboljšanje energetske učinkovitosti za 20 % do 2020 in za 27 % do 2030. 

- Zmanjšanje rabe končne energije (brez prometa) za več kot 7 % do 2020 in ničelna rast v obdobju 2020 – 2030. 

- Uveljavljanje URE kot prednostnega področja razvoja Slovenije. 

Operativni cilji: 

o 100 % delež skoraj ničelno energijskih stavb med novimi in obnovljenimi stavbami do 2020 in v javnem sektorju do 2018. 

o Zmanjšanje stroškov za energijo v javnem sektorju za 40 mio EUR/leto do 2015, 85 mio EUR/leto do 2020 in za 130 mio 

EUR/leto do 2030. 

o Obvladati rast rabe EE (brez rabe v prometu) tako, da bo rast manjša kot 5 % do 2020 in manjša kot 7 % do 2030. 

OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE 

- 25 % delež OVE v končni rabi energije do 2020 in 30 % delež OVE do 2030. 

- 10 % delež OVE v prometu do 2020. 

- Uveljaviti URE in OVE kot prioritete gospodarskega razvoja. 

Operativni cilji: 

o 33 % delež proizvodnje toplote iz OVE do 2020 in 37 % do 2030 

o 12 % delež razpršene proizvodnje EE iz OVE do 2020 in 18 % do leta 2030 

o 20 % OVE v sistemih daljinskega ogrevanja do 2020. 

o V petih občinah spodbuditi 100 % rabo OVE do 2020 in v dvajsetih do 2030. 

LOKALNA OSRBA Z ENERGIJO 

- Povečanje pokritosti s sistemi daljinskega ogrevanja - povečanje deleža daljinskega ogrevanja v strukturi rabe 

končne energije za ogrevanje do 2030 za vsaj 40 % ter b. povečanje deleža stavb, ki se oskrbujejo iz sistemov 

lokalnega ali daljinskega ogrevanja, zlasti novih stavb in stavb v javnem sektorju. 

- Postopen prehod na vire z nizkimi izpusti CO2 v lokalni energetiki: 80 % delež iz OVE, SPTE z visokim izkoristkom 

ter odpadne toplote do 2020. 

- Razvoj daljinske oskrbe s hladom: pet sistemov daljinskega hlajenja do 2015 

- Prehod petih občin na 100 % oskrbo z energijo iz OVE do 2020 in najmanj dvajsetih občin do 2030. 

SPTE 

- 18 % delež SPTE v bruto končni rabi energije do 2020 in 23 % delež do 2030. 

- Doseganje ciljnega deleža SPTE v sistemih daljinskega ogrevanja. 

- Nove in prenovljene stavbe kot vir toplote uporabljajo daljinsko toploto, OVE, SPTE ali odpadno toploto. 

79


RABA ENERGIJE V PROMETU 

- Zmanjšanje rabe energije in emisij TGP z izboljšanjem učinkovitosti vozil in vožnje. 

- 10 % delež OVE v prometu leta 2020 in najmanj 4,9 % delež do 2015. 

- 50 % delež OVE za polnjenje električnih akumulatorskih vozil in vozil na vodik do 2015 in 100 % delež OVE do 

2020 na javnih polnilnih mestih. 

- Razvoj energetske in polnilne infrastrukture. 

PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE 

- Konkurenčna proizvodnja EE. 

- Zmanjševanje obremenitev okolja in dolgoročen prehod na nizkoogljične vire. 

- 40 % proizvodnje EE iz OVE v bruto končni rabi EE do 2020 in 53 % delež OVE do leta 2030 (končni cilj: 25 % 

delež OVE v bruto končni rabi energije do leta 2020). 

- Avtonomnost elektroenergetskega sistema. 

PROSTORSKO NAČRTOVANJE 

- Uveljavljanje URE na vseh področjih urejanja prostora. 

- Izboljšanje prostorskega načrtovanja energetskih objektov. 

- Uveljavljanje kakovosti odločanja in sodelovanja javnosti pri odločanju o energetskih projektih. 

OMREŽJE ZA DISTRIBUCIJO ELEKTRIČNE ENERGIJE 

- Neprekinjenost napajanja oskrbe na distribucijskem omrežju, kakovost napetosti v skladu s standardi, stalne 

izboljšave komercialne kakovosti. 

- Dolgoročni razvoj elektroenergetskega distribucijskega omrežja. 

- Zmanjšati specifične stroške obratovanja in vzdrževanja omrežja ter učinkovito izvajanje investicij. 

12.2 DOLOČITEV CILJEV LEK 

Pri določitvi ciljev lokalnega energetskega koncepta je potrebno upoštevati šibke točke oskrbe 

in rabe energije, oceno prihodnje rabe energije in napotki glede oskrbe z energijo ter analizo 

potencialov učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije. 

V nadaljevanju so podani možni cilji lokalne skupnostI: 

Stanovanja – ogrevanje: 

- povečanje izrabe lesne biomase; 

- povečanje izrabe obnovljivih virov za pripravo tople vode; 

- zmanjšanje specifične rabe energije v stanovanjih z različnimi ukrepi učinkovite rabe energije. 

Javna razsvetljava: 

- zmanjšanje stroškov za javno razsvetljavo; 

- povečanje deleža varčnih svetil. 

Javne stavbe: 

- zmanjšanje stroškov za energijo; 

- povečanje izrabe obnovljivih virov. 

Večja podjetja: 

- zmanjšanje emisij; 

- povečanje oskrbe z energijo izven podjetij. 

Oskrba energije iz kotlovnic: 

- zmanjšanje izgub; 

- zmanjšanje emisij. 

Poraba električne energije – gospodinjstva: 

- zmanjšanje specifične porabe električne energije na gospodinjstvo; 

- zmanjšanje števila stanovanj, ki se ogrevajo z električno energijo. 

80


Promet: 

- povečanje uporabe javnega transporta; 

- povečanje rabe biogoriv v javnem transportu. 

Cilj 1 : ENERGETSKO UPRAVLJANJE V OBČINI KRANJSKA GORA 

zajema vzpostavitev politike na področju energetike v občini Kranjska gora. 

Ukrepi za vzpostavitev energetskega upravljanja objektov so sledeči: 

sprejetje LEK 

redno posodabljanje in usklajevanje LEK skladno z zakonskimi zahtevami ter glede na parametre, ki 

jih pokaže razvoj tehnike ali potencialni investitorji 

vzpostavitev energetskega upravljanja objektov v celoti (vzpostavitev instituta, ki bo energetski 

management, izdelava energetskih izkaznic za javne stavbe). 

uvedba občinskega energetskega knjigovodstva 

uskladitev prostorskih dokumentov z lokalnim energetskim konceptom 

zagotavljanje zanesljive, kakovostne in okolju prijazne oskrbe z energijo na celotnem področju občine 

Cilj 2 : UČINKOVITA RABA ENERGIJE 

1. Energetsko učinkovitost zagotoviti v vseh občinskih javnih stavbah 

Pomeni zmanjšati specifično rabo energije v povprečju za -20% 

Ukrepi: 

izvedba (razširjenih) energetskih pregledov in nato na osnovi rezultatov energetskih pregledov 

določitev aktivnosti 

izvedba ustreznih sanacij 

izvedba organizacijskih ukrepov 

2. Prenova javne razsvetljave v celoti 

kar pomeni obnovo javne razsvetljave tako, da bo dosežena zahteva iz Uredbe o svetlobnem 

onesnaževanju 

Ukrepi: 

dopolnitev obstoječega katastra javne razsvetljave 

na podlagi ažurnega stanja določitev načrta za obnovo z opredelitvijo terminskega plana 

3. Povečanje energetske učinkovitosti - stanovanja 

pomeni znižanje specifične rabe energije za ogrevanje: 

za stanovanja v individualnih stavbah, (potencial -25%) 

za stanovanja/poslovne prostore v večstanovanjskih stavbah, ki se ogrevajo iz skupnih kotlovnic, 

potencial (-30%) ; znižanje porabe električne energije za 10-20% 

Ukrepi: 

obveščanje občanov o delovanju energetsko svetovalne pisarne 

v večstanovanjskih stavbah sodelovanje lokalne skupnosti z upravniki 

obveščanje občanov o možnih nepovratnih sredstvih iz javnih razpisov 

4. Povečanje energetske učinkovitosti - hoteli 

Potenciala eventualnih prihrankov zaradi specifičnosti ni mogoče opredeliti. 

Ukrepi: 

izvedba razširjenih energetskih pregledov ter na tej podlagi tudi izvedba aktivnosti, ki pa ni v obsegu 

lokalne skupnosti, pač pa lastnikov 

informiranje lastnikov o možnih nepovratnih sredstvih iz javnih razpisov 

81


Cilj 3 : OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE 

1. Priprava splošnih pogojev za spodbujanje oz. vzpostavitev obnovljivih virov energije 

Ukrepi- zajemajo predvsem uskladitev občinskih (prostorskih) aktov, sledjo informacijske, promocijske 

aktivnosti. 

2. Uvedba obnovljivih virov energije v javne stavbe 

pomeni postopen prehod nas obnovljive vire energije – biomasa in izraba sončne energije 

Ukrepi: 

za stavbe v lasti občine izdelati načrt postopnega prehoda na OVE 

uvajanje pogodbenega finaciranja (iskanje potencialnih investitorjev) 

priključitve na DOLB Kranjska Gora –center ; postopna zamenjava dotrajanih kurilnih naprav z 

napravami na OVE 

postavitve sončne elektrarne na streho OŠ, izdelava analize za določitev primernih lokacij za 

nadaljnje postavitve SFE na strehe javnih stavb 

3. Uvedba obnovljivih virov energije za stanovanja in večstanovanjske stavbe 

pomeni zmanjšati delež stanovanj, ki se ogrevajo s fosilnimi gorivi 

Ukrepi: 

za večstanovanjske stavbe uvajanje pogodbenega financiranja 

spodbujanje postavitev sončnih elektrarn (osveščanje, promocijske aktivnosti) 

spodbujanje priklopov na DOLB oz. zamenjavo obstoječih kurilnih naprav na fosilna goriva 

(osveščanje, promocijske aktivnosti) 

4. Uvedba obnovljivih virov energije za hotele in podjetja 

pomeni izvedbo aktivnosti na nivoju občin, ki spodbujajo lastnike k uporabi OVE. 

Ukrepi: 

spodbujanje priklopov na DOLB oz. zamenjavo obstoječih kurilnih naprav na fosilna goriva 

( osveščanje, promocijske aktivnosti) z namenom promocije t.i. ekološkega turizma 

uvajanje pogodbenega financiranja 

aktivno sodelovanje lokalne skupnosti predvsem pri organizacijskih aktivnostih in promociji (npr. 

primeri dobrih praks) 

Cilj 4: PROMET 

pomeni zagotovitev ustrezne prometne ureditve občine. 

Ukrepi: 

izgradnja in označevanje kolesarskih stez 

izboljšanje varnosti pešpoti 

lokalni izobraževalni program o trajnostni mobilnosti 

spodbujanje uporabe javnih prevoznih sredstev 

spodbujanje uporabe biogoriv 

popularizacija javnega prometa 

Cilj 6: OSVEŠČANJE, IZOBRAŽEVANJE, INFORMIRANJE 

imajo namen seznanjati širšo javnost ali ciljno skupino z aktivnostmi oz novostmi na področju UVE in 

OVE: 

Ukrepi: 

organizacija delavnic , predstavitev, informativnih dni na temo URE in OVE za širšo javnost 

82


organizacija ogledov primerov dobrih praks na terenu za ciljne skupine 

organizacija seminarjev za ciljne skupine npr. ravnatelji šol in vrtcev, predstavniki oz lastniki hotelov, 

etc. 

uvedba krožka v osnovnih šolah s tematiko URE in OVE oz. prestavitev vsebin v okviru sorodne 

dejavnosti npr. ekologije 

izdelava informativnih brošur 

izdelava (dopolnitev) spletne strani z vsebino URE in OVE 

13 PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV 

13.1 UKREPI NA PODROČJU OSKRBE Z ENERGIJO 

13.1.1 POVEČANJE ZANESLJIVOSTI OSKRBE Z ELEKTIČNO ENERGIJO 

Pri razvoju celotnega distribucijskega omrežja so v podjetju Elektro Gorenjska, ki na področju 

Občine Kranjska Gora vlogo SODO, začrtane naslednje smernice: 

zagotavljanje N-1 kriterija na 20 kV in 110 kV nivoju (dvostransko napajanje), 

zagotavljanje visoke zanesljivosti napajanja s kablenjem SN in NN omrežja. 

Predvideva se gradnja nove RTP 110/20 kV Kranjska Gora, na lokaciji obstoječe RTP 35/20 kV 

Kranjska Gora. Novo RTP bo potrebno zgraditi do leta 2030, v koliko pa se bodo obremenitve še 

povečale pa še veliko prej. Za zagotavljanje dvostranskega napajanja (osnovni kriterij 

načrtovanja elektroenergetskih omrežij) nove RTP 110/20 kV Kranjska Gora bo potrebna 

rekonstrukcija in nadgradnja obstoječega 35kV omrežja v enosistemski 110 kV DV ter povezava 

Kranjska Gora – Valbruna (Italija) 

Na razvoj omrežja močno vpliva razvoj smučišča Kranjska Gora, ki je v obdobjih umetnega 

zasneževanja zelo velik odjemalec električne energije. Poleg tega se načrtuje tudi razvoj 

infrastrukture na področju Planice, kjer predvidevamo velik porast inštalirane moči. 

Velik delež 20kV omrežja Kranjske je v kabelski izvedbi. Ker se je omrežje začelo kabliti okoli leta 

1972, je precej kabelskih povezav že v zadnjem obdobju svoje življenjske dobe, poleg tega pa je 

precej povezav premajhnega preseka 70 mm 2 . Dolgoročno je potrebno računati na menjavo 

obstoječih 70 mm 2 kabelskih povezav z novimi kabli preseka 150 mm 2 . 

Razvojni načrti Elektro Gorenjske predvidevajo tudi zanko Moste – Gorje – Krnica – Kreda – 

Radovna – Mojstrana – Jesenice. S to povezavo izboljšamo zanesljivost napajanja odjemalcev v 

dolini Radovne, na Pernikih, v Krnici, za skoraj celotne Gorje poleg tega pa tudi za del 

Mojstrane. 

83


Z novim konceptom bomo na obravnavanem območju izboljšali tudi izpolnjevanje N-1 kriterija 

za nekaj TP. V končni fazi bo na 20 kV nivoju dvostransko napajanih 61 TP, kar pomeni 68,5 %. 

Povečal se bo tudi odstotek odjemalcev, ki so napajani prek dvostransko napajane TP. Ta bo 

zrasel na 82,7 %. 


13.1.2 SKUPNE KOTLOVNICE, DALJINSKO OGREVANJE 

Oskrba z energijo iz skupnih kotlovnic poleg ekološkega vidika, pomeni tudi večjo zanesljivost 

oskrbe (seveda ob predpostavki, da je vir ogrevanja in ogrevalni sistem ustrezno vzdrževan). 

V primeru zamenjave energenta npr. prehod iz ELKO na biomaso, se skupne koristi, ki jih to 

prinaša, takoj odrazijo na večjem številu uporabnikov. 

Lokalna skupnost torej v svojih dokumentih opredeli prednost ali obvezo priklopa v primeru 

izgradnje daljinskega ogrevanja. 

V večjih novogradnjah se predvidi izgradnja skupnih ogrevalnih naprav in ne individualnih. 

13.2 UKREPI NA PODROČJU UČINKOVITE RABE ENERGIJE 

13.2.1 STANOVANJA 

Individualna stanovanja in stanovanjske stavbe predstavljajo velik delež porabe energije v 

občini Kranjska Gora. 

Ukrepi lokalne skupnosti na tem področju so predvsem osveščanje prebivalcev v različnih 

medijih in na različne načine (lokalna TV, Zgornjesavc, okrogle mize, predavanja, ipd.), lahko pa 

se odloči tudi subvencionirati ali kreditirati posamezne ukrepe URE oz. izvesti pilotne projekte. 

Eno od pomembnih ukrepov, ki se jim posveča premalo pozornosti, je spodbujanje zamenjave 

starejših kurilnih naprav z energetsko ustreznejšimi, tudi z zamenjavo vira ogrevanja. 

Občane je potrebno opozarjati na redne preglede kurilnih naprav, tudi zaradi varnosti. 

Vloga dimnikarjev je na tem področju vodilna, vendar kataster kurilnih naprav na nivoju države 

še vedno ni vzpostavljen. To onemogoča zajem točnih podatkov in na tej osnovi opravljenih 

analiz ter postavitve ustreznih zaključkov. 

Za občane je zelo pomembno energetsko svetovanje v okviru ENSVET, ki je brezplačno. 

Na nivoju države so na voljo tudi nepovratna sredstva ali krediti za UVE (npr. EKO sklad) 

Z energetskim svetovalcem, ki je strokovno usposobljen, se lahko dogovorijo individualno. 

Energetsko svetovalna pisarna deluje na Jesenicah. 

Ukrepe navajamo v nadaljevanju: 

Ogrevanje 

- obnova ovoja stavbe v celotiz vgradnjo izolacije strehe, fasade in tal 

- ustrezna zatesnitev oken 

- zamenjava oken z energijsko ustreznejšimi 

- zamenjava dotrajanih grelnih teles z učinkovitejšimi, sodobnejšimi 

84


- vgradnja termostatskih ventilov 

- natančna regulacija temperature v prostorih 

- primerna razporeditev grelnih teles 

Prezračevanje: 

- kontrolirano prezračevanje prostorov, priprta okna so neustrezna rešitev stalno priprta okna so; 

- pravilno prezračevanje: za nekaj minut na stežaj odpremo okna in hkrati zapremo ventile na 

ogrevalnih telesih, nato okna zapremo in ponovno odpremo ventile na ogrevalnih telesih 

Uporaba vode: 

- pipe morajo biti zaprte, preverjanje kapljanja in po potrebi zamenjava pipe ali tesnila 

- zapiranje pipe takrat, ko vode neposredno ne potrebujemo 

- vgradnja varčnih WC-kotličkov z dvema stopnjama splakovanja 

- vgradnja števcev v stanovanjskih blokih v posamezno stanovanje 

- uporaba sodobnih pralnih in pomivalnih strojev 

13.2.2 SKUPNE KOTLOVNICE 

Skupni kotlovnici v lasti Občine Kranjska gora sta : Triglavska cesta 58, Mojstrana in Koroška 

ulica 2, Kranjska gora. 

V kotlovnici na Koroški ulici 2 predlagamo pregled kotlovnice ter eventuelna popravila, ki bi 

povečala zanesljivost obratovanja do 2014, ko bo možen priklop na takrat že izgrajen DOLB. Če 

projekt DOLB ne bo zaživel, se kotlovnica ustrezno obnovi takrat. 

Za povečanje učinkovitosti skupnih kotlovnic predlagamo: 

- pregled nastavitev ogrevalnega režima 

- pregled učinkovitosti delovanja regulacij ogrevanja in eventuelno spremembo nastavitev 

- pregled dimnikarskih meritev in pregled izkoristka kurilne naprave 

- uvedba hidravličnega uravnoteženja med stavbami in v stavbah (izvedeno samo na kotlovnici 

v Mojstrani). 

- sprememba nastavitev regulacij ogrevanja oz. eventuelna manjša predelava za kotlovnice, 

kjer sta zaradi načina gradnje v preteklih obdobjih vgrajeni dve ogrevalni napravi, obe pa 

delujeta »polovično« 

tako, da se energetsko učinkovitejša naprava določi za vodilno. 

- organizacijski ukrepi kot npr. osveščanje lastnikov o ukrepih URE na sestankih zborov 

lastnikov. V večstanovanjskih stavbah je mogoče to izvesti na letnih zborih lastnikov s 

pomočjo upravnika. 

13.2.3 JAVNE STAVBE 

Na področju učinkovite rabe energije se za stavbe v Občini Kranjska gora predlaga sledeče: 

OŠ 16.decembra Mojstrana, stavba šole 

- razširjeni energetski pregled glede načina uporabe stavbe 

- zamenjava oken, ki v sklopu zadnje obnove niso bila obnovljena 

- vgradnja frekvenčnih črpalk 

- ugotoviti točen potek instalacij od kotlovnice do vrtca 

85


OŠ 16.decembra Mojstrana, stavba vrtca 

- generalna gradbena in instalacijska obnova stavbe 

OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora, stavba šole 

- razširjeni energetski pregled glede načina uporabe stavbe 

OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora, stavba vrtca 


OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora, Rateče 18 

- izolacija Cu-cevi razvodnega omrežja centralnega ogrevanja 

KS Dovje-Mojstrana 

- izolacija cevi razvodnega omrežja centralnega ogrevanja 

- vgradnja termostatskih ventilov 

- regulacija na zunanjo temperaturo, z več ogrevalnimi krogi (prej preveriti) 

KS Rateče 


Ker je že znano, da se bo v letošnjem letu obnavljala streha, torej bo obnova stavbe potekala v več fazah, 

predlagamo, da se v sklopu letošnjih del zatesnijo okna in izolirajo razvodnej cevi centralnega ogrevanja. 

KS Gozd Martuljek, Stavba Občine Kranjska Gora, dvorana Vitranc, stavba Komunale, stavba ShW 

predlagajo se organizacijski ukrepi: 

- pregled nastavitev regulacije ogrevanja (v kotlovnici in nastavitve termostatskih ventilov po 

prostorih) 

KUD Jaka Rabič 

- Zaradi starosti in dotrajanosti kurilne naprave se predlaga zamenjava. 

- Zaradi starosti se predlaga zamenjava radiatorjev in razvoda 

Za stavbe v lasti države, so predlagani ukrepi sledeči ukrepi: 

Slovenski planinski muzej v Mojstrani 

Stavba je dejansko novogradnja. Razen natančnejšega energetskega pregleda, ki bi pokazal dejansko 

(upo)rabo objekta , drugega ni moč predlagati. 

Za stavbe CŠOD-ja so potrebni večji posegi za dosego boljše energetske učinkovitosti. 

Obstoječi del (depandansa) v Planici je potreben generalne obnove (obnova ovoja stavbe v celoti skupaj 

z obnovo oken). 

Na stavbi v Kranjski gori je potrebna izolacija strehe in zamenjava oken. 


Za povečanje učinkovitosti javne razsvetljave predlagamo, da lokalna skupnost sprejme 

strategijo razvoja javne razsvetljave, ki je podlaga za sprejemanje nadaljnjih odločitev. 

86


13.3 UKREPI NA PODROČJU OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE 

Na osnovi predhodnih analiz so možni ukrepi na področju OVE sledeči: 

- Kotlovnica na lesno biomaso - Kranjska Gora center 

- Kotlovnica na lesno biomaso - Kranjska Gora Bezje 

- Kotlovnica na lesno biomaso – Mojstrana, Alojza Rabiča 17 

Ker sta v Kranjski Gori že v idejni fazi dve kotlovnici na sorazmerno majhnem območju, bi bilo 

potrebno preveriti možnost izgradnje ene kotlovnice , kar naj se upošteva tudi kot opcija v 

pravkar nastajajoči študiji izvedljivosti za ožje območje Kranjske Gore. 

14 AKCIJSKI NAČRT 

14.1 DOLOČITEV CILJEV IN OPREDELITEV UKREPOV NA NIVOJU 

LOKALNE SKUPNOSTI 

1. AKTIVNOST: 

SPREJETJE LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA in seznanitev MGRT in MZIP s sprejetim sklepom 

NOSILEC: Občina Kranjska Gora 

ODGOVORNI: župan, občinski svet, usmerjevalna skupina 

ROK IZVEDBE: 31.07.2012 

PRIČAKOVANI REZULTATI: S sprejetjem LEK je izpolnjena zakonska obveza izdelave le-tega. S sprejetjem LEK-a 

je izpolnjen pogoj za učinkovito pristop k predvidenim aktivnostim, ter možnost za črpanje nepovratnih 

sredstev za izvedbo teh ukrepov. 

SKUPNA VREDNOST AKTIVNOSTI: 12.000 € 

FINANCIRANJE S STRANI OBČINE : 100 % 

OSTALI VIRI FINANCIRANJA : 0 

KAZALNIKI ZA MERJENJE USPEŠNOSTI UKREPA: Sprejet lokalni energetski koncept 

2. AKTIVNOST: 

IMENOVANJE OBČINSKEGA ENERGETSKEGA UPRAVLJALCA 


ODGOVORNI: župan, usmerjevalna skupina 


PRIČAKOVANI REZULTATI: Začetek izvajanja aktivnosti iz LEK 

SKUPNA VREDNOST AKTIVNOSTI: delo poteka v okviru obstoječega dela zaposlenih, 3.000 €/letno (ocenjena 

vrednost v primeru imenovanja zunanjega izvajalca) 

FINANCIRANJE S STRANI OBČINE : 100% 

OSTALI VIRI FINANCIRANJA : - 

KAZALNIKI ZA MERJENJE USPEŠNOSTI UKREPA: sklep o imenovanju, začetek izvajanja del, predvidenih z LEK 

87


3. AKTIVNOST: 

POSODABLJANJE IN USKLAJEVANJE LEK-a IN AKCIJSKEGA NAČRTA 


ODGOVORNI: župan, občinski svet, občinski energetski upravljalec 

ROK IZVEDBE: v letu 2012 se uskladitev izvede na dan 31.12.2012, nato vsako leto ob koncu leta 

PRIČAKOVANI REZULTATI: vsebina LEK in akcijskega načrta se uskladi in posodobi 

SKUPNA VREDNOST AKTIVNOSTI: delo in financiranje poteka v okviru občinske uprave 



KAZALNIKI ZA MERJENJE USPEŠNOSTI UKREPA: vsebina LEK in akcijskega načrta je usklajena in posodobljena 

4. AKTIVNOST: 

VZPOSTAVITEV ENERGETSKEGA KNJIGOVODSTVA V OBČINSKIH JAVNIH ZGRADBAH 


ODGOVORNI: občinski energetski upravljalec, vodstvo javnih zgradb 


PRIČAKOVANI REZULTATI: Spremljanje osnovnih energetskih kazalcev oz. vrednotenje porabe energije s končnim 

ciljem znižanja specifične rabe energije in zmanjšanja stroškov v občinskih javnih stavbah. Vzpostavitev enotnega 

načina spremljanja podatkov na enem mestu, ki lahko nakazujejo na prioritetne ukrepe za zmanjševanje porabe 

energije. 

SKUPNA VREDNOST AKTIVNOSTI: je odvisna od odločitve o načinu izvajanja del, predvidoma je zajeta v delu 

občinskega energetskega upravljalca. 



KAZALNIKI ZA MERJENJE USPEŠNOSTI UKREPA: delež javnih stavb , kjer je energetsko knjigovodstvo 

vzpostavljeno, zmanjšanje specifične rabe energije za ogrevanje v občinskih javnih stavbah, znižanje stroškov 

energije. 

5. AKTIVNOST: 

IZDELAVA RAZŠIRJENIH ENERGETSKIH PREGLEDOV IZBRANIH JAVNIH STAVB 


ODGOVORNI: občinski energetski upravljalec, vodstvo javnih stavb 


PRIČAKOVANI REZULTATI: Osnovni namen energetskega pregleda je izdelava podlag za dodatne možne prihranke 

na energetskem področju. 

SKUPNA VREDNOST AKTIVNOSTI: je odvisna od odločitve o načinu in obsegu izvajanja del, lahko se pojavijo 

stroški (okvirna cena za izvedbo celotnega razširjenega energetskega pregleda je cca. 3.500€/objekt). Predlagamo 

izdelavo razširjenega energetskega pregleda za tri občinske objekte (vrtec Kranjska Gora, vrtec Mojstrana, stavba 

KS Rateče-Planica. 

FINANCIRANJE S STRANI OBČINE : 10.500 € 

OSTALI VIRI FINANCIRANJA : Iz naslova Uredbe o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih (Ur.l. 

RS št. 114/2009, 75/2011) , razpisala Petrol in Elektro Maribor 

KAZALNIKI ZA MERJENJE USPEŠNOSTI UKREPA: število opravljenih energetskih pregledov glede na načrtovano 

število oz. glede na celotno število občinskih stavb. Zmanjšanje specifične rabe energije za ogrevanje v javnih 

objektih. 

88


6. AKTIVNOST: 

IZDELAVA ENERGETSKIH IZKAZNIC JAVNIH STAVB 


ODGOVORNI: občinski energetski upravljalec, vodstvo javnih stavb 


PRIČAKOVANI REZULTATI: izkazovanje pozitivnega odnosa in s tem promocija lokalne skupnosti, izpolnitev 

zakonodajnih obveznosti, analiza porabe energije in stroškov za preteklo obdobje. Na podlagi analiz predvideti 

možnosti za prihranke in načrtovanje bodočih ukrepov s prioritetami. 

SKUPNA VREDNOST AKTIVNOSTI: cena za kom energetske izkaznice še ni znana 



KAZALNIKI ZA MERJENJE USPEŠNOSTI UKREPA: število izdelanih energetskih izkaznic 

7. AKTIVNOST: 

PRENOVA JAVNE RAZSVETLJAVE V CELOTI 


ODGOVORNI: občinski energetski upravljalec, občinska uprava 


PRIČAKOVANI REZULTATI: Načrten pristop na področju javne razsvetljave, zamenjava sijalk z varčnimi, znižanje 

porabe električne energije na prebivalca 



OSTALI VIRI FINANCIRANJA : možno je pogodbeno financiranje v primeru, da ga nudi izvajalec 

KAZALNIKI ZA MERJENJE USPEŠNOSTI UKREPA: izdelan načrt za prenovo, vključitev v LEK, znižanje porabe 

električne energije. 

8. AKTIVNOST: 

SANACIJSKI UKREPI V JAVNIH STAVBAH (vrtec Kranjska Gora in Mojstrana, KS Rateče-Planica) 




PRIČAKOVANI REZULTATI: izvedeni sanacijski ukrepi za znižanje porabe energije. 

SKUPNA VREDNOST AKTIVNOSTI: bo znana na podlagi opravljenih energetskih pregledov stavb in predlaganih 

ukrepov. 


OSTALI VIRI FINANCIRANJA : 

KAZALNIKI ZA MERJENJE USPEŠNOSTI UKREPA: manjša poraba energenta oz. nižja specifična raba energije, nižji 

stroški energije. 

9. AKTIVNOST: 

IZGRADNJA DOLB KRANJSKA GORA - center 


ODGOVORNI: župan, občinski svet, občinski energetski upravljalec 


PRIČAKOVANI REZULTATI: znižanje stroškov toplotne energije, prehod na obnovljive vire energije. 

SKUPNA VREDNOST AKTIVNOSTI: 8.641.700 € 

FINANCIRANJE S STRANI OBČINE : 1.700 € (študija izvedljivosti v deležu občine) 

OSTALI VIRI FINANCIRANJA : 8.640.000 € 

KAZALNIKI ZA MERJENJE USPEŠNOSTI UKREPA: dokončana izvedba, priključeni občinski objekti. 

89


10. AKTIVNOST: 

IZGRADNJA FOTOVOLTAIČNE ELEKTRARNE 


ODGOVORNI: : župan, občinski svet, občinski energetski upravljalec 


PRIČAKOVANI REZULTATI: izgradnja sončne elektrarne na strehi OŠ Josipa Vandota v Kranjski Gori, moči 117 kW. 

Proizvodnja električne energije cca 100 MW/leto. 


FINANCIRANJE S STRANI OBČINE : 51.000€ (15 %) 

OSTALI VIRI FINANCIRANJA : 289.000 € (85 %) Projekt REAAL Švicarski sklad 

KAZALNIKI ZA MERJENJE USPEŠNOSTI UKREPA: dokončana izvedba, količina proizvedene el. energije, znižanje 

porabe fosilnih goriv in izpustov CO2. 


INFORMACIJSKE AKTIVNOSTI (NPR. LETNI PROGRAM PROMOCIJ) 


ODGOVORNI: občinski energetski upravljalec, ENSVET 

ROK IZVEDBE: neprestano, za posamezne aktivnosti se določi rok v letnem programu 

PRIČAKOVANI REZULTATI: povečanje zavesti na področju URE in OVE, osveščanje občanov, informiranje in 

seznanjanje s primeri dobre prakse, sodelovanje z ENSVET. 

SKUPNA VREDNOST AKTIVNOSTI: 2000 €/leto 

FINANCIRANJE S STRANI OBČINE : 2000 €/leto 

OSTALI VIRI FINANCIRANJA : / 

KAZALNIKI ZA MERJENJE USPEŠNOSTI UKREPA: izdelan letni program aktivnosti, število objavljenih člankov, 

organizacija delavnic, okroglih miz, srečanj. 


SPREMLJANJE JAVNIH RAZPISOV IN EVENTUELNA PRIJAVA TER ANIMIRANJE INVESTITORJEV ZA IZVEDBO 

INVESTICIJ. 


ODGOVORNI: občinski energetski upravljalec 

ROK IZVEDBE: aktivnost se izvaja neprestano 

PRIČAKOVANI REZULTATI: 

investitorjev. 

pridobitev nepovratnih sredstev, pridobitev ugodnih kreditov ter morebitnih 

SKUPNA VREDNOST AKTIVNOSTI: - 

FINANCIRANJE S STRANI OBČINE : 100%, v okviru dela energetskega upravljalca 


KAZALNIKI ZA MERJENJE USPEŠNOSTI UKREPA: pridobljena nepovratna sredstva v primerjavi s celotno vrednostjo 

investicije. Število pridobljenih subvencij, ugodnih kreditov ter investitorjev. 

90



IZDELAVA POROČIL O IZVEDENIH UKREPIH, PRIPRAVA NAČRTOV ZA IZVAJANJE UKREPOV, LETNO 



ROK IZVEDBE: letno poročilo o izvedenih ukrepih MG, direktorat za energijo; Letni načrt izvajanja ukrepov se 

predloži občinskemu svetu v sprejem. Aktivnost se izvaja neprestano. 

PRIČAKOVANI REZULTATI: obveščanje pristojnih služb 




KAZALNIKI ZA MERJENJE USPEŠNOSTI UKREPA: pripravljena poročila, potrditev oz. sprejetje teh poročil 


PREGLED IN ANALIZA OPRAVLJENIH AKTIVNOSTI IZDELAVA AKCIJSKEGA NAČRTA, PETLETNO 



ROK IZVEDBE: aktivnost se izvaja neprestano, petletno 

PRIČAKOVANI REZULTATI: analize, novelacije z zakonodajo, razmerami na področju lokalne skupnosti 




KAZALNIKI ZA MERJENJE USPEŠNOSTI UKREPA: izdelana analiza in sprejetje akcijskega načrta na občinskem svetu 


SOFINANCIRANJE UKREPOV UČINKOVITE RABE ENERGIJE V GOSPODINJSTVIH 



ROK IZVEDBE: pričetek v letu 2013, aktivnost se izvaja neprestano, petletno 

PRIČAKOVANI REZULTATI: občina spodbuja gospodinjstva k uvajanju ukrepov učinkovite rabe energije. Na podlagi 

programa se sofinancirajo ukrepi za doseganje prihrankov pri rabi energije (npr. vgradnja kotlov na biomaso, 

vgradnja toplotnih črpalk, sončnih sprejemnikov za pripravo tople sanitarne vode, izolacija fasad, podstrešij,…) 

SKUPNA VREDNOST AKTIVNOSTI: 20.000 € / leto 

FINANCIRANJE S STRANI OBČINE : 20.000 € / leto 


KAZALNIKI ZA MERJENJE USPEŠNOSTI UKREPA: število sofinanciranih projektov, znižanje specifične rabe energije v 

stanovanjih. 

91


15 FINANČNI OKVIR PREDLAGANIH PROJEKTOV 

aktivnost 

VREDNOST PROJEKTA 

v € 

OBČINA 

v € 

OSTALI VIRI 

v € 

1. SPREJETJE LOKALNEGA ENERGETSKEGA 


12.000 12.000 0 

2. IMENOVANJE OBČINSKEGA 

ENERGETSKEGA UPRAVLJALCA 

15.000 15.000 0 

3. POSODABLJANJE IN USKLAJEVANJE LEK 

IN AKCIJSKEGA NAČRTA 

0 0 0 

4. VZPOSTAVITEV ENERGETSKEGA 

KNJIGOVODSTVA V OBČINSKIH JAVNIH 

0 0 0 

ZGRADBAH 

5. IZDELAVA RAZŠIRJENIH ENERGETSKIH 

PREGLEDOV IZBRANIH JAVNIH STAVB 

10.500 10.500 0 

6. IZDELAVA ENERGETSKIH IZKAZNIC 

JAVNIH STAVB 

** ** ** 

7. PRENOVA JAVNE RAZSVETLJAVE V 

CELOTI 

100.000 100.000 0 

8. SANACIJSKI UKREPI V JAVNIH STAVBAH ** ** ** 

9. IZGRADNJA DOLB KRANJSKA GORA - 

center 

8.641.700 1.700 8.640.000 

10. IZGRADNJA FOTOVOLTAIČNE 

ELEKTRARNE 

340.000 51.000 289.000 

11. INFORMACIJSKE AKTIVNOSTI 10.000* 10.000* 0 

12. SPREMLJANJE JAVNIH RAZPISOV TER 

EVENTUELNA PRIJAVA 

0 0 0 

13. IZDELAVA POROČIL O IZVEDENIH 

UKREPIH, PRIPRAVA NAČRTOV ZA 

0 0 0 

IZVAJANJE UKREPOV, LETNO 

14. PREGLED IN ANALIZA OPRAVLJENIH 

AKTIVNOSTI IZDELAVA AKCIJSKEGA 

0 0 0 

NAČRTA, PETLETNO 

15. SOFINANCIRANJE UKREPOV UČINKOVITE 

RABE ENERGIJE V GOSPODINJSTVIH 

100.000* 100.000* 0 

SKUPAJ v € 9.229.200 300.200 8.929.000 

*vrednost projekta za obdobje 5 let 

** podatki v tem trenutki niso znani 

92


16 TERMINSKI PLAN 

aktivnost 2012 2013 2014 2015 2016 

1. SPREJETJE LOKALNEGA ENERGETSKEGA 


2. IMENOVANJE OBČINSKEGA ENERGETSKEGA 

UPRAVLJALCA 

3. POSODABLJANJE IN USKLAJEVANJE LEK IN 

AKCIJSKEGA NAČRTA 

4. VZPOSTAVITEV ENERGETSKEGA 

KNJIGOVODSTVA V OBČINSKIH JAVNIH 

ZGRADBAH 

5. IZDELAVA RAZŠIRJENIH ENERGETSKIH 

PREGLEDOV IZBRANIH JAVNIH STAVB 

6. IZDELAVA ENERGETSKIH IZKAZNIC JAVNIH 

STAVB 

7. PRENOVA JAVNE RAZSVETLJAVE V CELOTI 

8. SANACIJSKI UKREPI V JAVNIH STAVBAH 

9. IZGRADNJA DOLB KRANJSKA GORA - center 

10. IZGRADNJA FOTOVOLTAIČNE ELEKTRARNE 

11. INFORMACIJSKE AKTIVNOSTI 

12. SPREMLJANJE JAVNIH RAZPISOV TER 

EVENTUELNA PRIJAVA 

13. IZDELAVA POROČIL O IZVEDENIH UKREPIH, 

PRIPRAVA NAČRTOV ZA IZVAJANJE 

UKREPOV, LETNO 

14. PREGLED IN ANALIZA OPRAVLJENIH 

AKTIVNOSTI IZDELAVA AKCIJSKEGA NAČRTA, 

PETLETNO 

15. SOFINANCIRANJE UKREPOV UČINKOVITE 

RABE ENERGIJE V GOSPODINJSTVIH 

93


17 NAPOTKI ZA IZVAJANJE LOKALNEGA 

ENERGETSKEGA KONCEPTA 

Lokalni energetski koncept je po sprejetju na občinskem svetu zavezujoč dokument na področju 

rabe energije, kar pomeni, da je občina dolžna izvajati ukrepe navedene v akcijskem načrtu, ter 

upoštevati napotke iz LEK-a pri razvoju energetske oskrbe občine. 

Rezultate izvajanja LEK ter posamezne zaključene projekte iz akcijskega načrta je potrebno 

javno promovirati. Za sistematično in sprotno izvajanje ukrepov je potrebno spremljanje 

doseženih rezultatov, ter vzpostavitev stalne kontrole uspešnosti. 

17.1 NOSILCI IZVAJANJA LOKALNEGA ENERGETSKEGA 


Pogoj za uspešno izvajanje LEK, je določitev odgovornih oseb, zadolženih za izvedbo ukrepov iz 

akcijskega načrta. 

Za izvajanje lokalnega energetskega koncepta lahko skrbita - lokalna energetska agencija ali 

občinski energetski upravljavec. 

Po 2. členu Pravilnika o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov (Ur. l. 

RS, 

št. 74/2009) je prioritetni nosilec izvajanja akcijskega načrta LEK-a lokalna energetska agencija. 

V primeru, da na področju lokalne skupnosti ni lokalne energetske agencije, je za izvajanje 

lokalnega 

energetskega koncepta zadolžen občinski energetski upravljavec, ki ga na to funkcijo imenuje 

župan. 

Izvajalec lokalnega energetskega koncepta izdela načrt izvajanja, in poišče finančne vire in 

zunanje 

izvajalce, če je potrebno. Za pomoč pri izvajanju ukrepov si izbere ustrezno ekipo. Glavni 

nosilec je zadolžen za redno spremljanje učinkov posameznih ukrepov, poskrbeti mora za 

objavo člankov o izvedenih ukrepih v sredstvih javnega obveščanja lokalne skupnosti. Vsaj 

enkrat letno mora pripraviti poročilo o izvajanju ukrepov in ga predstaviti občinskemu svetu. 

Naloge občinskega energetskega upravljavca potekajo na dveh ravneh: 

- učinkovita raba energije v stavbah, ki so v lasti ali upravljanju lokalne skupnosti, kjer je poleg 

ptimizacije rabe energije v obstoječih stavbah naloga občinskega energetskega upravljavca tudi 

optimalno načrtovanje na področju energije v predvidenih novih stavbah, ker lahko na tem 

področju dosežemo boljše rezultate z manj investicijskimi stroški ravno v stopnji načrtovanja 

stavbe. 

- občinski energetski upravljavec je strokovnjak za energetske zadeve, ki sodeluje pri 

načrtovanju energetske politike lokalne skupnosti, obenem pa je odgovoren za tehnične in 

administrativne preglede ukrepov učinkovite rabe energije in njihovo skladnost s tehničnimi, 

ekonomskimi in zakonskimi omejitvami na energetskem področju. 

94


Slika 34: Shema organizacijskih ukrepov izvajanja LEK 

Vir: Priročnik za izdelavo LEK 

Velik poudarek pri predlagani shemi je na poročanju o izvajanju projektov. Predvidevamo tri 

ravni poročanja: 

- prva raven: lokalna energetska agencija poroča občinskemu svetu; 

- druga raven: lokalna skupnost poroča ministrstvu, pristojnemu za energijo; 

- tretja raven: energetski upravljalec pripravlja gradivo za obveščanje širše javnosti preko 

medijev javnega obveščanja in organizacije delavnic, okroglih miz, ipd. 

17.2 VIRI FINANCIRANJA 

Poleg lastnih sredstev bo s sprejetjem LEK bo občina v skladu z Energetskim zakonom pridobila 

pravico do črpanja nepovratnih sredstev za sofinanciranje ukrepov, ki so opredeljeni v 

akcijskem načrtu LEK. 

Možne vire financiranja navajamo v nadaljevanju: 

17.2.1 POGODBENO ZNIŽANJE STROŠKOV ZA ENERGIJO 

Pogodbeno znižanje stroškov za energijo predstavlja skupino pristopov, ki so usmerjeni k 

varčevanju z energijo in zmanjševanju stroškov zanjo. Omenjeni pristopi poleg načrtovanja in 

vgradnje novih naprav običajno vključujejo tudi financiranje, vodenje in nadzor obratovanja, 

servisiranje in vzdrževanje. Financirani so s strani tretjega partnerja, običajno so to podjetja za 

energetske storitve. 

Razlikujemo dve obliki pogodbenega financiranja: 

pogodbeno zagotavljanje oskrbe z energijo in pogodbeno zagotavljanje prihranka energije, 

možna je tudi kombinacija obeh oblik. 

95


POGODBENO ZAGOTAVLJANJE OSKRBE Z ENERGIJO 

Pogodbenik - izvajalec sklene z naročnikom pogodbo o dobavi energije. Načrtuje, postavi, 

financira in vzdržuje naprave ter naročniku dobavlja končno energijo (elektriko, energijo za 

ogrevanje ali 

hlajenje) po pogodbeno dogovorjeni stalni ceni, ki vključuje oziroma upošteva ceno energije, 

investicijske stroške in stroške rednega vzdrževanja, servisiranja in podobno. 

POGODBENO ZAGOTAVLJANJE PRIHRANKA ENERGIJE 

Pogodbenik - izvajalec oz. investitor opravi investicijska vlaganja in izvede ukrepe za znižanje 

stroškov za rabo energije. Svoje izdatke dobi poplačane v obliki deležev pri letnih prihrankih pri 

stroških za energijo. Pogodba vsebuje garancijo naročniku glede ciljnih prihrankov pri stroških 

za porabljeno energijo. 

17.2.2 NEPOVRATNA SREDSTVA IN KREDITI 

MG - DIREKTORAT ZA ENERGIJO 

Sektor za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije opravlja strokovne in z njimi 

povezane spodbujevalne naloge, ki se nanašajo na oblikovanje nacionalnih programov in 

predpisov Vlade RS za pospeševanje okolju prijazne in učinkovite rabe energije (URE) ter izrabo 

obnovljivih virov energije (OVE), izvajanje državnih programov spodbujanja, koordinacijo in 

sodelovanje pri izvajanju programov ter izpolnjevanje mednarodnih obveznosti na tem 

področju. 

V okviru sektorja je organiziran Oddelek za trajnostno rabo energije. Oddelek pripravlja in izvaja 

programe ozaveščanja, izobraževanja, informiranja ter usposabljanja porabnikov energije, 

investitorjev in drugih ciljnih skupin. Oddelek vodi in koordinira energetsko svetovanje za 

občane ENSVET, pripravlja in izvaja spodbujevalne programe za pomoč pri odločanju za 

investiranje v URE in OVE (študije izvedljivosti, energetski pregledi, lokalni energetski koncepti). 

Pomembna naloga oddelka je pripravljanje javnih razpisov za sofinanciranje investicijskih 

projektov na področju URE in OVE, ki so sofinancirani iz državnega proračuna, evropskih in 

drugih skladov. 

Sektor objavlja tudi publikacije na temo URE. 

Aktualni razpisi: 

- Javni razpis za sofinanciranje operacij za energetsko učinkovito prenovo javne razsvetljave za 

obdobje 2011 do 2013 – UJR1; Veljaven do 9.1.2013 

- Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za obdobje 2011 do 2015 (DOLB 

3); veljaven do 05.09.2013 

- Javni razpis za sofinanciranje individualnih sistemov ogrevanja na lesno biomaso za obdobje 2011 do 

2014 (KNLB 3); veljaven do 5.9.2013 

- Javni razpis za sofinanciranje operacij za povečanje učinkovitosti rabe električne energije v 

gospodarstvu za obdobje 2011 do 2013 – UREE1; veljaven do 6.3.2013 

Pri spodbujanju naložb za proizvodnjo električne energije iz OVE ter v napravah SPTE z se v okviru MG 

izvaja tudi podporna shema investitorjem zagotavlja dve obliki spodbud: zagotovljen odkup električne 

energije ter finančno pomoč za tekoče poslovanje. 

96


EKO SKLAD 

V prihodnje lahko prihodnje pričakujemo nepovratna sredstva tudi iz naslova izvajanja 

Uredbe o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih (Uradni list RS, št 114/2009, 

75/2011) – v obliki prispevka jo plačujemo vplačujejo vsi končni porabniki energije od februarja 2010. 

Zaenkrat se nepovratna sredstva izvajajo samo za gospodinjstva - Eko sklad. 

Aktualni razpisi: 

- Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in 

zasebnikov 48PO12 ; veljaven do 31.1.2013. 

- Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 47OB12; veljaven do 31.1.2013. 

- Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje 

energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb 12SUB-OB12 ; veljaven do 31.12.2012 

- Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje 

energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb 13SUB-OB12; veljaven do 31.12.2012 

- Nepovratne finančne spodbude občanom za baterijska električna vozila 15SUB-EVOB12; veljaven do 

31.12.2012 

- Nepovratne finančne pomoči pravnim osebam za baterijska električna vozila 16SUB-EVPO12; 

veljaven do 31.12.2012. 

- Nepovratne finančne pomoči za vozila na stisnjen zemeljski plin ali bioplin za javni potniški promet 

17SUB-AVPO12; veljaven do 31.12.2012 

SKLADI V OKVIRU EU IN IZVEN 

Svoje programe v državah EU izvajata tudi dve državi, ki sicer nista članici EU, in sicer Švica (t.i. 

švicarski sklad) ter Norveška (t.i. norveški sklad) - informacije so na voljo pri Službi Vlade 

Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko. 

V okviru nove finančne perspektive 2007-2013 bo Sloveniji za strukturne in kohezijski sklad 

namenjenih 4,2 milijard € sredstev EU. K temu je potrebno prišteti še nacionalna sredstva, ki jih 

bo Slovenija po potrebi dopolnjevala s sredstvi mednarodnih finančnih institucij, še posebej 

Evropske investicijske banke (EIB). Na osnovi operativnega programa razvoja okoljske in 

prometne infrastrukture bo na nacionalnem nivoju podeljenih 288 mio € (Strukturni skladi). 

97


18 VIRI PODATKOV 

1. Spletna stran občine Kranjska Gora 

2. Interni podatki občine Kranjska Goar ( javna razsvetljava, sončni kolektorji in fotovoltaičn 

elektrarne, ostalo.) 

3. Statistični urad Republike Slovenije – različne podatkovne baze 

4. Vprašalniki za gospodinjstva,hotele oz. podjetja, javne zgradbe 

5. Razgovori s pozameznimi porabniki, osebni, telefonski 

6. Preliminarni energetski pregledi 

7. Upravniki večstanovanjsih stavb 

8. Zavod za gozdove Republike Slovenije 

9. Elektro Gorenjska, d.d.. 

10. El-tec Mulej d.o.o.. 

11. Grobovšek Bojan: Prihranek energije pri posodobitvi ogrevanja in energetski obnovi stavbe. 

12. Ceniki dobaviteljev posameznih energentov in električne energije. 

13. Brošura Dolenšek Marjan, Andrej Golob: Energija iz lesne biomase, 1999 

14. Predstavitev Daljinsko ogrevanje na lesno biomaso v Kranjski Gori, HIT, 25.04.2012 

15. Agencija RS za okolje 

16. Agencija za prestrukturiranje energetike 

17. Metode za izračun prihrankov energije pri izvajanju ukrepov za povečanje učinkovitosti 

rabe 

energije in večjo uporabo obnovljivih virov energije. IJS-CEU, marec 2011. 

18. Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010 – 2020 (AN-OVE), 

19. Javna agencija RS za energijo: Poročilo o stanju energetike v Sloveniji v letu 2010 

20. Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008 – 2016 (AN-URE). 

21. Operativni program zmanjševanja emisij TGP do 2012. 

22. Predlog osnutka nacionalnega energetskega programa za obdobje do leta 2030 

23. Preliminarni energetski pregledi javnih zgradb. 

24. Resolucija o Nacionalnem energetskem programu 

Fotografije so lasten vir (R.S.), v kolikor ni naveden. 

98


19 SEZNAMI 

19.1 SEZNAM TABEL 

Tabela 1: Struktura stanovanj glede na starost v občini Kranjska Gora in Slovenija ................................. 12 

Tabela 2 : Struktura stanovanj glede na vrsto v občini Kranjska Gora in Slovenija .................................... 13 

Tabela 3 : Struktura stanovanj glede na način ogrevanja v občini Kranjska Gora in Slovenija, popis 200213 

Tabela 4 : Viri ogrevanja stanovanj, individualno, v občini Kranjska Gora, popis 2002 ........................... 13 

Tabela 5 : Poraba energentov v javnih stavbah ......................................................................................... 16 

Tabela 6 : specifična raba energije za ogrevanje v osnovnih šolah in vrtcih ter javnih stavbah v občini 

Kranjska Gora ............................................................................................................................................. 17 

Tabela 7 : Poraba energentov skupnih kotlovnicah ................................................................................... 19 

Tabela 8: Specifična raba energije v skupnih kotlovnicah .......................................................................... 20 

Tabela 9: Poraba energenta za ogrevanje v večjih podjetjih in turističnih objektih .................................. 21 

Tabela 10: raba energije za potrebe tehnološkega procesa ...................................................................... 22 

Tabela 11: Letna poraba po skupinah porabnikov ..................................................................................... 23 

Tabela 12 : skupna raba energije v občini Kranjska Gora ........................................................................... 27 

Tabela 13: Raba energije po energentih, skupno ....................................................................................... 27 

Tabela 14 : Emisije CO2 po vrstah energentov........................................................................................... 28 

Tabela 15: Emisije škodljivih snovi po vrstah uporabnikov, ki nastanejo pri ogrevanju ............................ 28 

Tabela 16 : Podatki o kurilnih napravah v javnih stavbah v Občini Kranjska Gora .................................... 31 

Tabela 17: Raba energije v skupnih kotlovnicah ........................................................................................ 40 

Tabela 18 : Seznam TP z inštaliranimi močmi TR in številom odjemalcev. ................................................ 43 

Tabela 19 : število odjemalcev po tarifnih skupinah na področju Občine Kranjska gora v letih 2006-2011 

.................................................................................................................................................................... 44 

Tabela 20 : priključna moč odjemnih mest od leta 2006 do 2011 ............................................................. 45 

Tabela 21 : seznam svetilk po vrsti svetilke, moči in tipu v Občini Kranjska Gora ................................... 46 

Tabela 22 : Letna poraba javne razsvetljave na prebivalca ........................................................................ 47 

Tabela 23 : Energijsko število objekta (kWh/m2/letno) za ogrevanje stavb v različnih obdobjih gradnje 51 

Tabela 24 : Specifična raba energije (kWh/m2/letno) .............................................................................. 52 

Tabela 25: Prihranki - ogrevanje stanovanj ................................................................................................ 52 

Tabela 26: Prihranki - večstanovanjske stavbe, skupne kotlovnice .......................................................... 54 

Tabela 27: Prihranki - občinske javne stavbe ............................................................................................. 55 

Tabela 28 : Prikaz zamenjave sijalk za varčnejše in izračun prihrankov. .................................................... 59 

Tabela 29: Prihranki - javna razsvetljava .................................................................................................... 60 

Tabela 30: teoretični potencial bioplin aiz naslova živinoreje ................................................................... 63 

Tabela 31 : Seznam sončnih elektrarn (2011) ............................................................................................ 65 

Tabela 32 : Število sončnih elektrarn, vključenih v distribucijsko omrežje EG na področju občine Kranjska 

Gora. ........................................................................................................................................................... 65 

Tabela 33 : Inštalirana moč sončnih elektrarn, vključenih v distribucijsko omrežje EG na področju občine 

Kranjska Gora v kW. ................................................................................................................................... 66 

Tabela 34: Letna proizvodnja RV vključenih v distribucijsko omrežje EG na področju občine Kranjska 

Gora v MWh. .............................................................................................................................................. 66 

Tabela 35: Seznam sončnih kolektorjev po krajih ...................................................................................... 67 

Tabela 36: Število MHE, vključenih v distribucijsko omrežje EG na področju občine Kranjska Gora. ....... 70 

Tabela 37 : Inštalirana moč MHE, vključenih v distribucijsko omrežje EG na področju občine Kranjska 

Gora v kW ................................................................................................................................................... 72 

Tabela 38: seznam MHE, občina Kranjska Gora ......................................................................................... 72 

99


Tabela 39 : Letna proizvodnja MHE vključenih v distribucijsko omrežje EG na področju občine Kranjska 

Gora v MWh. .............................................................................................................................................. 72 

19.2 SEZNAM SLIK 

Slika 1: Občina Kranjska Gora ....................................................................................................................... 6 

Slika 2: Ruševca ............................................................................................................................................ 6 

Slika 3: Kranjska Gora ................................................................................................................................... 7 

Slika 4 : Mojstrana ........................................................................................................................................ 7 

Slika 5: OŠ 16. decembra, Mojstrana ......................................................................................................... 32 

Slika 6 : Vrtec pri OŠ 16. decembra, Mojstrana .......................................................................................... 33 

Slika 7 : OŠ Josipa Vandota, Kranjska Gora ................................................................................................ 33 

Slika 8: Vrtec pri OŠ Josipa Vandota, Kranjska Gora .................................................................................. 34 

Slika 9: Vrtec v Ratečah .............................................................................................................................. 34 

Slika 10: KS Dovje - Mojstrana .................................................................................................................... 35 

Slika 11: KS Gozd Martuljek ........................................................................................................................ 35 

Slika 12: KS Rateče ...................................................................................................................................... 36 

Slika 13: Občina Kranjska Gora ................................................................................................................... 36 

Slika 14: Dvorana Vitranc ........................................................................................................................... 37 

Slika 15: Komunala Kranjska Gora .............................................................................................................. 37 

Slika 16: SHW Kranjska Gora, ČN Tabre ..................................................................................................... 38 

Slika 17: KUD Jaka Rabič Dovje Mojstrana, Dovje ...................................................................................... 38 

Slika 18 : Kranjska Gora z lokacijami skupnih kotlovnic ............................................................................. 41 

Slika 19: Koroška ulica 2, Kranjska Gora ..................................................................................................... 41 

Slika 20: Triglavska cesta 58, Mojstrana ..................................................................................................... 42 

Slika 21: Daljinsko ogrevanje v Sloveniji ; vir JARSE ................................................................................... 48 

Slika 22 : Daljinsko ogrevanje v Sloveniji ; vir JARSE .................................................................................. 48 

Slika 23 : Omrežje zem. plina v Sloveniji .................................................................................................... 49 

Slika 24: Prikaz toplotnih izgub stavbe ....................................................................................................... 51 

Slika 25: Prihranki pri obnovi javne razsveljave ......................................................................................... 59 

Slika 26: Idejna zasnova daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v Kranjski Gori .................................... 62 

Slika 27: Globalno letno obsevanje na horizontalno površino v Sloveniji. ................................................. 65 

Slika 28: SFE Bizjak ...................................................................................................................................... 66 

Slika 29 : Analiza primernosti celotnega območja Slovenije za postavitev vetrnih elektrarn na podlagi 

kriterija zadostne povprečne hitrosti vetra ................................................................................................ 67 

Slika 30 : Potencial geotermalne energije v Sloveniji ................................................................................. 69 

Slika 31: HE Kranjska gora .......................................................................................................................... 71 

Slika 32: HE Mojstrana ................................................................................................................................ 71 

Slika 33: HE Suhelj ...................................................................................................................................... 71 

Slika 34: Shema organizacijskih ukrepov izvajanja LEK ............................................................................ 95 

19.3 SEZNAM GRAFOV 

Graf 1 : Viri ogrevanja stanovanj (vrsta energenta) v občini Kranjska Gora, popis 2002 ......................... 14 

Graf 2 : Viri ogrevanja stanovanj (vrsta energenta) občini Kranjska Gora, 2011 ...................................... 14 

Graf 3 : Poraba energentov po vrsti energenta v javnih stavbah – občinske javne stavbe ....................... 18 

Graf 4 : Poraba energentov po vrsti energenta v javnih stavbah – druge javne stavbe ............................ 18 

100


Graf 5 : poraba energentov po vrsti energenta v skupnih kotlovnicah...................................................... 20 

Graf 6 : primerjava porabe med značilnimi skupinami porabnikov (za leto 2010) .................................... 24 

Graf 7: Letna skupna poraba električne energije ....................................................................................... 24 

Graf 8 : Struktura rabe električne energije v slovenskih gospodinjstvih (2005) ........................................ 25 

Graf 9 : Poraba električne energije v tarifni skupini gospodinjski odjem .................................................. 25 

Graf 10: Raba električne energije v tarifni skupni poslovni in ostali odjem ............................................... 26 

Graf 11: Raba električne energije v javni razsvetljavi................................................................................. 26 

Graf 12: Emisije po vrsti škodljivih snovi in vrstah porabnikov ................................................................. 29 

Graf 13: Delež stanovanj glede na način ogrevanja ................................................................................... 30 

Graf 14: Starost ogrevalnih naprav glede na vrsto energenta .................................................................. 30 

Graf 15 : Število odjemnih mest za leto 2011 med posameznimi skupinami porabnikov ......................... 44 

Graf 16 : Razmerje priključne moči odjemnih mest med posameznimi skupinami porabnikov ................ 45 

Graf 17 : Število svetil glede na starost ...................................................................................................... 47 

Graf 18: Struktura svetil javne razsvetljave glede na vrsto nameščene sijalke .......................................... 47 

Graf 19 : količina odpadkov občini Kranjska gora, zbranih z javnim odvozom (letno) .............................. 73 

19.4 SEZNAM PRILOG 

PRILOGA 1 : OBRAZEC AKCIJSKI NAČRT ................................................................................................... 103 

PRILOGA 2 : OBRAZEC LETNEGA POROČILA ............................................................................................ 104 

101


20 KRATICE IN OKRAJŠAVE 

DOLB daljinsko ogrevanje na lesno biomaso 

EE 

električna energija 

ELKO ekstra lahko kurilno olje 

GVŽ Glava velike živine 

GWh gigavatna ura 

kW kilovat 

kwh kilovatna ura 

LEA Lokalna energetska agencija 

LEK lokalni energetski koncept 

MG Ministrstvo za gospodarstvo 

MHE Mala hidroelektrarna 

MOP Ministrstvo za okolje in prostor , 

MZIP Ministrstvo za prostor in infrastrukturo 

NEP Nacionalni energetski program 

OVE obnovljivi viri energije 

ReNEP Resolucija o nacionalnem energetskem programu 

RP 

Razdelilna postaja 

RTP Razdelilna transformatorska postaja 

SN omrežje Srednje napetostno omrežje 

SODO sistemski operater distribucijskega omrežja 

SOPO sistemski operater prenosnega omrežja 

SPTE soproizvodnja toplotne in električne energije 

STV Sanitarna topla voda 

SURS Statistični urad Republike Slovenije 

TJ 

tera joul 

UNP utekočinjeni naftni plin 

URE učinkovita raba energije 

ZP 

zemeljski plin 

102


21 PRILOGE 

PRILOGA 1 : OBRAZEC AKCIJSKI NAČRT 

1. AKTIVNOST: 

NOSILEC: 

ODGOVORNI: 

ROK IZVEDBE: 

PRIČAKOVANI REZULTATI: 

SKUPNA VREDNOST AKTIVNOSTI: 

FINANCIRANJE S STRANI OBČINE : 

OSTALI VIRI FINANCIRANJA : 

KAZALNIKI ZA MERJENJE USPEŠNOSTI UKREPA: 

103


PRILOGA 2 : OBRAZEC LETNEGA POROČILA 

Letno poročilo o izvedenih ukrepih iz akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta in 

njihovih učinkih 

Samoupravna lokalna skupnost ………………………………………………………………….. 

Oseba za stike (ime in priimek, telefon, e-naslov)……………………………………………......... 

Leto sprejema lokalnega energetskega koncepta:……………………Datum poročanja:………….. 

Občina ………………...…… IMA/NIMA občinskega energetskega upravljavca (OBKROŽITE). 

Občina ……………………….. JE/NI vključena v lokalno energetsko agencijo (OBKROŽITE) 

če je, v katero: ……………………………………………………………………………………. 

V preteklem letu so bile izvedene dejavnosti za: 

- učinkovito rabo energije, 

- uporabo obnovljivih virov energije ter 

- izboljšanje oskrbe z energijo, ki zajema proizvodnjo, prenos in distribucijo 

Izvedena 

dejavnost 

Investicijska 

vrednost oziroma 

strošek dejavnosti 

v EUR 

Struktura financiranja 

izvedene dejavnosti 

glede na vir financiranja 

Učinek 

dejavnosti 1 

Planirano v 

LEK/doseženo 

v % 

(Vpišite tudi morebitne študije izvedljivosti, investicijske načrte, pridobivanje dokumentacije ipd. za pripravo 

izvedbe posameznih projektov) 

V okviru projekta Ozaveščanje in izobraževanje širše javnosti in zaposlenih v občini na temo 

učinkovita raba energije in uporaba obnovljivih virov smo v preteklem letu izvedli te dejavnosti 

(navedite): 

1 Pri ukrepih za učinkovito rabo energije je treba opredeliti dosežen prihranek energije. Pri oskrbi z energijo je treba 

104


− število objavljenih prispevkov v posameznih medijih in njihovi naslovi, 

− število pripravljenih in razdeljenih letakov, brošur, drugega predstavitvenega gradiva, 

− število organiziranih srečanj za širšo javnost, naslovi in kraji teh srečanj ter približno število 

udeležencev, 

− število in naslovi delavnic in drugih srečanj na temo energetike, ki so se jih udeležili zaposleni vaše 

občine, 

− druge morebitne dejavnosti. 

………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….. 

………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….. 

………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….. 

………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….. 

Za naslednje leto načrtujemo izvedbo teh dejavnosti: 

Predvidena dejavnost 

Predvidena 

investicijska vrednost 

oziroma strošek 

dejavnosti v EUR 

Predvidena struktura 

financiranja dejavnosti 

glede na vir 

financiranja 

Učinek dejavnosti 2 

(Vpišite tudi morebitne študije izvedljivosti, investicijske načrte, pridobivanje dokumentacije ipd. za pripravo 

izvedbe posameznih projektov) 

Priloge: 

- akcijski načrt iz lokalnega energetskega koncepta (samo pri prvem poročanju) 

- izpiski iz zapisnikov tistega dela sej sveta, na katerih je bila obravnavana tema izvajanje lokalnega 

energetskega koncepta 

105

LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT - ObÄina Kranjska Gora

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?

LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT - ObÄina Kranjska Gora