27.11.2014 Views

Seminarska naloga: - Raziskave

Seminarska naloga: - Raziskave

Seminarska naloga: - Raziskave

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

<strong>Seminarska</strong> <strong>naloga</strong>:<br />

Tekoči kristali<br />

Mentor: prof.dr. Marko Zgonik<br />

Študent: Boris Fonda


Potek predavanja:<br />

●<br />

Zgodovina<br />

●<br />

Kaj so tekoči kristali ?<br />

●<br />

Vrste tekočih kristalov<br />

– nematični<br />

– smektični<br />

●<br />

Dvojni lom<br />

– Splošno o dvojnem lomu<br />

– Opazovanje dvojnega loma v TK<br />

– Prehod svetlobe skozi prekrižana polarizatorja in TK<br />

●<br />

●<br />

Freederickzov prehod in elektro optični pojavi<br />

Uporaba TK:<br />

– Enostavni prikazovalniki<br />

– Veliki tekočekristalni zasloni<br />

– Vijačni TK kot temperaturni senzor<br />

●<br />

Zaključek in viri


Zgodovina:<br />

●<br />

●<br />

●<br />

●<br />

●<br />

●<br />

●<br />

●<br />

●<br />

●<br />

●<br />

1853 odkritje dvolomnosti tekoče snovi<br />

1888 F. Reinitzer odkrije snov z dvema tališčema<br />

1889 Otto Lehnmann prvič uporabi izraz tekoči kristal<br />

1890 sintetiziran prvi umetni TK<br />

1907 D. Vorlander odkrije strukturo molekul TK<br />

1922 G. Friedel prvi opiše nematične, smektične in holestrične TK<br />

1968 G. Heilmeier & L. Zanoni naredita prvi TK prikazovalnik<br />

1977 odkritje diskotičnih TK<br />

1991 Pierre Gilles de Gennes prejme nobelovo nargado za raziskave na<br />

področju TK<br />

1999 znanih 70000 snovi s tekoče kristalno fazo<br />

2007 Množična uporaba (telefoni, prenosni računanalniki, mp3<br />

predvajalniki...) tekočih kristalov pri končnem uporabniku (osebe, katerih<br />

drobovje napravice ne zanima prav dosti)


Kaj so tekoči kristali ?<br />

●<br />

●<br />

●<br />

●<br />

●<br />

●<br />

●<br />

●<br />

●<br />

TK je snov v posebnem stanju v katerem ima delno lastnosti kristala<br />

(optične lastnosti) in delno lasnosti kapljevine (fizična lastnost)<br />

Podolgovata oblika molekul, vpliva na nastanek tekočekristalne faze<br />

Orientacijsko urejene molekule<br />

Pozicijsko vsaj delno neurejene molekule<br />

Srednji del molekule je bolj tog, na straneh pa najdemo gibljivi alkilni<br />

verigi<br />

So snovi z več kot enim faznim prehodom (organska spojina 5CB dva<br />

fazna prehoda oz. dve tališči)<br />

TK omogoča prehod svetlobi skozi prekrižana polarizatorja<br />

Če polarizatorja vrtimo se spreminja barva prepuščene svetlobe<br />

Molekula 5CB:<br />

– dolžina 1,8 nm<br />

– Premer 0,5 nm


●<br />

●<br />

●<br />

Spojina 5CB je pri nizki<br />

temperaturi kristal<br />

Anizotropnost (v različnih smereh<br />

različne lastnosti)<br />

Urejenost:<br />

– pozicijska: razpored težišč<br />

molekul<br />

– orientacijska: molekule med<br />

seboj vzporedne<br />

●<br />

●<br />

●<br />

●<br />

Smer urejenosti: je smer v katero<br />

so poravnane vzdolžne osi<br />

molekul<br />

Staljen 5CB ni običajna kapljevina,<br />

temveč je tekoči kristal<br />

Tekočekristalna faza: ohrani se<br />

orientacijska urejenost, pozicijska<br />

pa delno ali v celoti izgine<br />

Izotropna kapljevina nima niti<br />

orientacijske niti pozicijske<br />

urejenosti


Vrste tekočih kristalov:<br />

●<br />

Nematični TK:<br />

– Najpogostejši, največkrat v uporabi (5CB)<br />

– Orientacisjo urejeni<br />

– Zaradi pozicijske neurejenosti so motni


●<br />

Smektični TK:<br />

– od nematičnih se razlikujejo po tem, da imajo vsaj v eni smeri<br />

pozicijsko urejenost<br />

– 12 različnih faz<br />

– viskozni<br />

Smektična A faza<br />

Smektična C faza


Urejenost<br />

Bananasti TK<br />

Diskotični TK<br />

Nematični TK<br />

Smektični TK


Dvojni lom<br />

●<br />

Splošno:<br />

– Predmet vidimo dvojno, če ga opazujemo skozi ploščico klacita<br />

– Žarek se razcepi na redni žarek in izredni žarek<br />

– Redni žarek se ravna po lomnem zakonu, izrednega pa je težje<br />

napovedati<br />

– Optična dvolomnost je posledica anizotropne zgradbe kristalov, kar<br />

pomeni da so sile, ki vežejo elektrone v the snoveh v različnih smereh<br />

različne.


●<br />

Opazovanje dvojnega loma v TK<br />

– Žarka potujeta z različnima hitrostma<br />

– Posledica zgornje trditve je fazna razlika (jakost električnega polja v<br />

rednem žarku niha z določenim zamikom glede na izredeni žarek )<br />

– Skupna jakost električnega polja je vektorska vsota jakosti v rednem in<br />

izrednem žarku<br />

– Skupna jakost zaradi fazne razlike nima stalne smeri<br />

– Na vhodu linearno polarizirana svetloba postane na izhodu eliptično<br />

polarizirana svetloba<br />

– Zaradi dvolomnosti je polje med prekrižanima polarizatorjema svetlo,<br />

če je vmes TK


●<br />

Prehod svetlobe skozi prekrižana polarizatorja in TK


Freederickszov prehod in<br />

elektrooptični pojavi:<br />

●<br />

Električno polje, (tako, ki jakost večjo od mejne vrednosti za<br />

Freederickszov prehod) spremeni orientacijo tekočega kristala v celici,<br />

tako da smer urejenosti sovpada s smerjo lektričnega polja.<br />

●<br />

Sprememba orientacije pod vplivom električnega polja vpliva na svetlobno<br />

prepustnost celice med prekrižanima polarizatorjema. Temu rečemo<br />

elektrooptični pojav.<br />

Prvotna orientacija<br />

V električnem polju<br />

Vpliv električnega polja<br />

Molekula TK je v močnem<br />

električnem polju


Uporaba TK:<br />

●<br />

Enostavni prikazovalniki<br />

– Tanka plast TK zaprta med dve stekleni plošči<br />

– Čistega TK ponavadi ne uporabimo, temveč dodamo mešanico dveh ali<br />

več kemijsko sorodnih spojin. Mešanice imajo širše tekočekristalno<br />

temperaturno območje kot posamezne sestavine.


Elektrooptični pojav in Freederickszov prehod v prikazovalniku<br />

Svetloba sledi orientaciji TK<br />

Kdaj polarizator prepusti svetlobo ?<br />

Dovedemo napetost


svetla pika<br />

Koliko se kristal zvije je<br />

odvisno od dovedene napetosti<br />

temna pika


Veliki tekočekristalni zasloni<br />

●<br />

Delujejo na podlagi nematične celice v kateri je TK zasukan 90° ali 270°<br />

●<br />

Svetlobno prepustnost velikega števila segmentov, ki sestavljajo sliko,<br />

uravnavamo bodisi z multipleksnim krmiljenjem ali z aktivno matriko<br />

●<br />

Pri aktivni matriki ima vsak segment naparjen svoj tankoslojni tranzistor<br />

TFT (uporabo aktivne matrike zasledimo pri prenosnih računalnikih)<br />

●<br />

Uporaba feroelektričnih tekočih kristalov (sprememba orientacije molekul<br />

v feroelektrični celici je 1000x hitrejša kot v nematični celici). Vijačna<br />

smektična faza C* je feroelektrična, kar pomeni, da ima vsaka plast<br />

molekul različen skupni dipolni moment oz. Polarizacijo. Z električnim<br />

poljem lahko polarizacijo obrnemo, pri čemer molekule v plasti obnejo<br />

svojo orientacijo in s tem spremenijo svetlobno prepustnost celice


Vijačni TK oz. holestrični TK kot temperaturni senzor<br />

●<br />

Vijačna struktura se pojavi pri TK, ki jih sestavljajo kiralne molekule.<br />

(kiralne molekule nimajo zrcalne simetrije in so zato podobne levi in desni<br />

roki, s tem mislim na to, da zrcalna slika desne roke ni enaka desni roki, je<br />

pa enaka levi roki)<br />

●<br />

Vijačna struktura: posledica take strukture sta velika optična ativnost in<br />

selektivna odbojnost teh snovi.<br />

●<br />

Sprememba temperature povzroči spremembo barve plasti TK<br />

●<br />

Uporabno za opazovanje temperature na večji površini in za izdelavo<br />

preprostih termometrov


Zaključek in viri<br />

●<br />

Folija iz polimera, v katerem so razpršene mikrometrske kapljice TK, je<br />

prozorna pod vplivom električnega polja, sicer pa motna. Uporabljamo jo<br />

za prekrivanje oken, ki jih lastnik po želji lahko zastre s pritiskom na<br />

stikalo.<br />

●<br />

Uporaba TK za izdelavo modela biološke membrane<br />

●<br />

Viri:<br />

– Spletna enciklopedija Wikipedia (iskani niz=liquid crystal)<br />

– M. Vilfan, I. Muševič: Tekoči kristali (FMF knjižnica)<br />

– P.G. de Gennes: The Physics of Liquid Crystals (aMule)<br />

– image.google.com

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!