Seminarska naloga: - Raziskave
Seminarska naloga: - Raziskave
Seminarska naloga: - Raziskave
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
<strong>Seminarska</strong> <strong>naloga</strong>:<br />
Tekoči kristali<br />
Mentor: prof.dr. Marko Zgonik<br />
Študent: Boris Fonda
Potek predavanja:<br />
●<br />
Zgodovina<br />
●<br />
Kaj so tekoči kristali ?<br />
●<br />
Vrste tekočih kristalov<br />
– nematični<br />
– smektični<br />
●<br />
Dvojni lom<br />
– Splošno o dvojnem lomu<br />
– Opazovanje dvojnega loma v TK<br />
– Prehod svetlobe skozi prekrižana polarizatorja in TK<br />
●<br />
●<br />
Freederickzov prehod in elektro optični pojavi<br />
Uporaba TK:<br />
– Enostavni prikazovalniki<br />
– Veliki tekočekristalni zasloni<br />
– Vijačni TK kot temperaturni senzor<br />
●<br />
Zaključek in viri
Zgodovina:<br />
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
1853 odkritje dvolomnosti tekoče snovi<br />
1888 F. Reinitzer odkrije snov z dvema tališčema<br />
1889 Otto Lehnmann prvič uporabi izraz tekoči kristal<br />
1890 sintetiziran prvi umetni TK<br />
1907 D. Vorlander odkrije strukturo molekul TK<br />
1922 G. Friedel prvi opiše nematične, smektične in holestrične TK<br />
1968 G. Heilmeier & L. Zanoni naredita prvi TK prikazovalnik<br />
1977 odkritje diskotičnih TK<br />
1991 Pierre Gilles de Gennes prejme nobelovo nargado za raziskave na<br />
področju TK<br />
1999 znanih 70000 snovi s tekoče kristalno fazo<br />
2007 Množična uporaba (telefoni, prenosni računanalniki, mp3<br />
predvajalniki...) tekočih kristalov pri končnem uporabniku (osebe, katerih<br />
drobovje napravice ne zanima prav dosti)
Kaj so tekoči kristali ?<br />
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
TK je snov v posebnem stanju v katerem ima delno lastnosti kristala<br />
(optične lastnosti) in delno lasnosti kapljevine (fizična lastnost)<br />
Podolgovata oblika molekul, vpliva na nastanek tekočekristalne faze<br />
Orientacijsko urejene molekule<br />
Pozicijsko vsaj delno neurejene molekule<br />
Srednji del molekule je bolj tog, na straneh pa najdemo gibljivi alkilni<br />
verigi<br />
So snovi z več kot enim faznim prehodom (organska spojina 5CB dva<br />
fazna prehoda oz. dve tališči)<br />
TK omogoča prehod svetlobi skozi prekrižana polarizatorja<br />
Če polarizatorja vrtimo se spreminja barva prepuščene svetlobe<br />
Molekula 5CB:<br />
– dolžina 1,8 nm<br />
– Premer 0,5 nm
●<br />
●<br />
●<br />
Spojina 5CB je pri nizki<br />
temperaturi kristal<br />
Anizotropnost (v različnih smereh<br />
različne lastnosti)<br />
Urejenost:<br />
– pozicijska: razpored težišč<br />
molekul<br />
– orientacijska: molekule med<br />
seboj vzporedne<br />
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
Smer urejenosti: je smer v katero<br />
so poravnane vzdolžne osi<br />
molekul<br />
Staljen 5CB ni običajna kapljevina,<br />
temveč je tekoči kristal<br />
Tekočekristalna faza: ohrani se<br />
orientacijska urejenost, pozicijska<br />
pa delno ali v celoti izgine<br />
Izotropna kapljevina nima niti<br />
orientacijske niti pozicijske<br />
urejenosti
Vrste tekočih kristalov:<br />
●<br />
Nematični TK:<br />
– Najpogostejši, največkrat v uporabi (5CB)<br />
– Orientacisjo urejeni<br />
– Zaradi pozicijske neurejenosti so motni
●<br />
Smektični TK:<br />
– od nematičnih se razlikujejo po tem, da imajo vsaj v eni smeri<br />
pozicijsko urejenost<br />
– 12 različnih faz<br />
– viskozni<br />
Smektična A faza<br />
Smektična C faza
Urejenost<br />
Bananasti TK<br />
Diskotični TK<br />
Nematični TK<br />
Smektični TK
Dvojni lom<br />
●<br />
Splošno:<br />
– Predmet vidimo dvojno, če ga opazujemo skozi ploščico klacita<br />
– Žarek se razcepi na redni žarek in izredni žarek<br />
– Redni žarek se ravna po lomnem zakonu, izrednega pa je težje<br />
napovedati<br />
– Optična dvolomnost je posledica anizotropne zgradbe kristalov, kar<br />
pomeni da so sile, ki vežejo elektrone v the snoveh v različnih smereh<br />
različne.
●<br />
Opazovanje dvojnega loma v TK<br />
– Žarka potujeta z različnima hitrostma<br />
– Posledica zgornje trditve je fazna razlika (jakost električnega polja v<br />
rednem žarku niha z določenim zamikom glede na izredeni žarek )<br />
– Skupna jakost električnega polja je vektorska vsota jakosti v rednem in<br />
izrednem žarku<br />
– Skupna jakost zaradi fazne razlike nima stalne smeri<br />
– Na vhodu linearno polarizirana svetloba postane na izhodu eliptično<br />
polarizirana svetloba<br />
– Zaradi dvolomnosti je polje med prekrižanima polarizatorjema svetlo,<br />
če je vmes TK
●<br />
Prehod svetlobe skozi prekrižana polarizatorja in TK
Freederickszov prehod in<br />
elektrooptični pojavi:<br />
●<br />
Električno polje, (tako, ki jakost večjo od mejne vrednosti za<br />
Freederickszov prehod) spremeni orientacijo tekočega kristala v celici,<br />
tako da smer urejenosti sovpada s smerjo lektričnega polja.<br />
●<br />
Sprememba orientacije pod vplivom električnega polja vpliva na svetlobno<br />
prepustnost celice med prekrižanima polarizatorjema. Temu rečemo<br />
elektrooptični pojav.<br />
Prvotna orientacija<br />
V električnem polju<br />
Vpliv električnega polja<br />
Molekula TK je v močnem<br />
električnem polju
Uporaba TK:<br />
●<br />
Enostavni prikazovalniki<br />
– Tanka plast TK zaprta med dve stekleni plošči<br />
– Čistega TK ponavadi ne uporabimo, temveč dodamo mešanico dveh ali<br />
več kemijsko sorodnih spojin. Mešanice imajo širše tekočekristalno<br />
temperaturno območje kot posamezne sestavine.
Elektrooptični pojav in Freederickszov prehod v prikazovalniku<br />
Svetloba sledi orientaciji TK<br />
Kdaj polarizator prepusti svetlobo ?<br />
Dovedemo napetost
svetla pika<br />
Koliko se kristal zvije je<br />
odvisno od dovedene napetosti<br />
temna pika
Veliki tekočekristalni zasloni<br />
●<br />
Delujejo na podlagi nematične celice v kateri je TK zasukan 90° ali 270°<br />
●<br />
Svetlobno prepustnost velikega števila segmentov, ki sestavljajo sliko,<br />
uravnavamo bodisi z multipleksnim krmiljenjem ali z aktivno matriko<br />
●<br />
Pri aktivni matriki ima vsak segment naparjen svoj tankoslojni tranzistor<br />
TFT (uporabo aktivne matrike zasledimo pri prenosnih računalnikih)<br />
●<br />
Uporaba feroelektričnih tekočih kristalov (sprememba orientacije molekul<br />
v feroelektrični celici je 1000x hitrejša kot v nematični celici). Vijačna<br />
smektična faza C* je feroelektrična, kar pomeni, da ima vsaka plast<br />
molekul različen skupni dipolni moment oz. Polarizacijo. Z električnim<br />
poljem lahko polarizacijo obrnemo, pri čemer molekule v plasti obnejo<br />
svojo orientacijo in s tem spremenijo svetlobno prepustnost celice
Vijačni TK oz. holestrični TK kot temperaturni senzor<br />
●<br />
Vijačna struktura se pojavi pri TK, ki jih sestavljajo kiralne molekule.<br />
(kiralne molekule nimajo zrcalne simetrije in so zato podobne levi in desni<br />
roki, s tem mislim na to, da zrcalna slika desne roke ni enaka desni roki, je<br />
pa enaka levi roki)<br />
●<br />
Vijačna struktura: posledica take strukture sta velika optična ativnost in<br />
selektivna odbojnost teh snovi.<br />
●<br />
Sprememba temperature povzroči spremembo barve plasti TK<br />
●<br />
Uporabno za opazovanje temperature na večji površini in za izdelavo<br />
preprostih termometrov
Zaključek in viri<br />
●<br />
Folija iz polimera, v katerem so razpršene mikrometrske kapljice TK, je<br />
prozorna pod vplivom električnega polja, sicer pa motna. Uporabljamo jo<br />
za prekrivanje oken, ki jih lastnik po želji lahko zastre s pritiskom na<br />
stikalo.<br />
●<br />
Uporaba TK za izdelavo modela biološke membrane<br />
●<br />
Viri:<br />
– Spletna enciklopedija Wikipedia (iskani niz=liquid crystal)<br />
– M. Vilfan, I. Muševič: Tekoči kristali (FMF knjižnica)<br />
– P.G. de Gennes: The Physics of Liquid Crystals (aMule)<br />
– image.google.com