Velenje - Zavod RS za zaposlovanje

ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA 

ZAPOSLOVANJE 

OBMOČNA SLUŽBA 

VELENJE 

POROČILO ZA LETO 

2011 

Velenje, maj 2012

Izdaja: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje 

Območna služba Velenje 

Rudarska 6/a 

3320 Velenje 

tel.: 03 898 82 10 

fax.: 03 587 12 86 

www.ess.gov.si 

Za izdajatelja: Robert Rajšter, direktor 

Uredili: Lili Grazer, Petra Subašić 

Pripravili: sodelavke in sodelavci OS Velenje 

Uporaba in objava podatkov je dovoljena le z navedbo vira!

Zavod RS za zaposlovanje, Območna služba Velenje Letno poročilo 2011 

K A Z A L O 

UVOD.................................................................................................................................................. 6 

1. ORGANIZIRANOST OBMOČNE SLUŽBE VELENJE ................................................................................ 8 

2. GIBANJA NA PODROČJU ZAPOSLOVANJA IN BREZPOSELNOSTI ........................................................ 10 

2.1. Zaposlenost ........................................................................................................................................ 10 

2.2. Prosta delovna mesta in zaposlitve .................................................................................................... 12 

2.2.1. Poklicna struktura aktualnega povpraševanja v letu 2011 ......................................................... 15 

2.2.2. Povpraševanje v okviru glavnih poklicnih skupin ........................................................................ 16 

2.3. Registrirana brezposelnost ................................................................................................................. 19 

2.3.1. Gibanje registrirane brezposelnosti ............................................................................................ 19 

2.3.2. Priliv in odliv registrirano brezposelnih oseb .............................................................................. 23 

2.3.3. Struktura brezposelnih oseb ....................................................................................................... 24 

2.3.4. Značilne skupine brezposelnih oseb v Območni službi Velenje .................................................. 26 

2.3.5. Brezposelnost po uradih za delo ................................................................................................. 27 

2.3.6. Stopnja registrirane brezposelnosti ........................................................................................... 30 

3. IZVAJANJE PROGRAMOV IN UKREPOV AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA ..................................... 32 

3.1. Ukrepi aktivne politike zaposlovanja v letu 2011 ............................................................................... 32 

3.2. Izvajanje posameznih programov aktivne politike zaposlovanja v letu 2011 na Območni službi 

Velenje ....................................................................................................................................................... 34 

3.2.1. Aktivnost 1.2. Pomoč pri iskanju zaposlitve ................................................................................ 34 

3.2.2. Aktivnost 1.3. Razvoj in izvajanje novih oblik pomoči ter predstavitev ...................................... 35 

3.2.3. Aktivnost 2.1. programi institucionalnega usposabljanja in nacionalne poklicne kvalifikacije ... 36 

3.2.4. Aktivnost 2.2. Programi praktičnega usposabljanja ................................................................... 37 

3.2.5. Aktivnost 2.3. Programi izobraževanja ........................................................................................ 37 

3.2.6. Aktivnost 3.1. Spodbujanje samozaposlovanja ......................................................................... 38 

3.2.7. Aktivnost 3.2. Subvencije za zaposlitev težje zaposljivih skupin brezposelnih oseb ................... 39 

3.2.8. Aktivnost 3.3. Povračilo stroškov dela......................................................................................... 41 

3.2.9. Aktivnost 4.1. Spodbujanje socialnega vključevanja in delovne aktivnosti ................................ 41 

4. USPOSABLJANJE IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV ............................................................................. 47 

4.1. Usposabljanje, izobraževanje in zaposlovanje invalidov .................................................................... 47 

4.2. Zaposlitvena rehabilitacija invalidov .................................................................................................. 48 

4.3. Zdravstveno zaposlitveno svetovanje ............................................................................................... 49 

4.4. Obravnavani na rehabilitacijski komisiji ............................................................................................ 49 

5. POKLICNA ORIENTACIJA IN ŠTIPENDIRANJE .................................................................................... 50 

5.1. Poklicna – karierna orientacija ........................................................................................................... 50 

5.1.1. Poklicna – karierna orientacija za odrasle ................................................................................... 50 

5.1.2. Skupinsko delo z brezposelnimi osebami ................................................................................... 52 

3


5.1.3. Poklicna orientacija za šolsko mladino ....................................................................................... 52 

5.1.4. Center za informiranje in poklicno svetovanje- CIPS ................................................................... 54 

5.2. Štipendiranje ...................................................................................................................................... 55 

5.2.1. Zoisove štipendije ........................................................................................................................ 55 

6. PRAVICE IZ ZAVAROVANJA ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI ............................................................... 56 

6.1. Denarno nadomestilo ......................................................................................................................... 56 

SEZNAM TABEL ................................................................................................................................. 58 

4


SEZNAM TABEL 

Tabela 1: Izobrazbena struktura zaposlenih v Območni službi Velenje 

Tabela 2: Površina, prebivalci in aktivni po upravnih enotah 

Tabela 3: Gibanje delovno aktivnega prebivalstva po sektorjih dejavnosti v Območni službi 

Velenje 

Tabela 4: Gibanje števila potreb po delavcih in pripravnikih v letih 2001 - 2011 

Tabela 5: Prijavljena prosta dela po sektorjih dejavnosti in uradih za delo v Območni službi 

Velenje, leto 2011 

Tabela 6: Povpraševanje in ponudba na trgu delovne sile 

Tabela 7: Gibanje brezposelnosti v Območni službi Velenje v letih od 2001 - 2011 

Tabela 8: Gibanje brezposelnosti v Območni službi Velenje v letih od 1990 - 2011 

Tabela 9: Gibanje brezposelnosti v Območni službi Velenje od decembra 1993 do decembra 

2011 

Tabela 10: Brezposelnost v deležih v Območni službi Velenje 

Tabela 11: Priliv in odliv iz brezposelnosti v Območni službi Velenje 

Tabela 12: Značilne skupine brezposelnih oseb v Območni službe Velenje 

Tabela 13: Stopnje registrirane brezposelnosti po območnih službah ZRSZ 

Tabela 14: Gibanje stopnje registrirane brezposelnosti v letih 2000 – 2011 v Območni službi 


Tabela 15: Individualno delo na področju poklicnega svetovanja odraslim v Območni službi 

Velenje v letu 2011 

Tabela 16: Obravnave brezposelnih oseb pri poklicnih svetovalcih po uradih za delo v Območni 

službi Velenje v letu 2011 

Tabela 17: Načini dela z brezposelnimi osebami v Območni službi Velenje v letu 2011 

Tabela 18: Skupinske oblike dela na OS Velenje v letu 2011 

Tabela 19: Delo z mladino na Območni službi Velenje v letu 2011 

Tabela 20: Delo v CIPS – Informativno mesto Velenje v Območni službi Velenje v letu 2011 

Tabela 21: Prejemniki Zoisove štipendije v okviru OS Velenje – stanje december 2011 

SEZNAM GRAFOV 

Graf 1: Aktivno prebivalstvo v Območni službi Velenje v decembru 2011 

Graf 2: Gibanje števila potreb po delavcih in pripravnikih v letih 2010 in 2011 v Območni službi 


Graf 3: Potrebe po delavcih in pripravnikih ter realizacija po Standardni klasifikaciji 

poklicev v letu 2011 v Območni službi Velenje 

Graf 4: Prijavljene potrebe po delavcih in pripravnikih po Standardni klasifikaciji poklicev v letu 

2011 v Območni službi Velenje 

Graf 5: Gibanje stopnje registrirane brezposelnosti po letih v Območni službi Velenje in 

Sloveniji 

5


UVOD 

V Območni službi ZRSZ Velenje smo v začetku leta 2011 zabeležili najvišjo 

brezposelnost v zadnjih letih. Pomemben razlog za povečan priliv v začetku leta 2011 je 

bil v napovedani novi pokojninski zakonodaji, kar je delodajalce in zaposlene spodbudilo 

k iskanju rešitev za čimprejšnjo upokojitev. Kljub temu je brezposelnost že februarja 

pričela upadati in je upadala vse do jesenskih mesecev, ko smo zabeležili nekoliko večji 

sezonski priliv zaradi oseb, ki so dokončale šolanje. Razlogi za povečan odliv iz 

evidence so bili v povečani proizvodnji podjetij s področja kovinskopredelovalne industrije 

in proizvodnje avtomobilskih delov. K ugodnim rezultatom je prispevalo tudi odprtje 

avstrijskega trga dela s 1.5.2011. Avstrijski delodajalci so z odprtjem pričeli s povečanim 

povpraševanjem po delavcih oziroma poklicih, ki tudi pri nas veljajo za deficitarne, pa 

vendar se je število zaposlenih v Avstriji od odprtja trga povečalo za kar 49%. 

Posledica zgoraj navedenega dogajanja je bilo zmanjšanje števila brezposelnih oseb v 

Območni službi ZRSZ Velenje do konca leta za 7,6 % glede na leto prej. Število se je 

najbolj zmanjšalo na območju koroških uradov za delo in sicer za 12,1%, medtem ko se 

je v savinjsko-šaleškem delu območne službe zmanjšalo število brezposelnih za 2,7 %. 

Največji upad števila (za 14%) je bil zabeležen na Uradu za delo Ravne na Koroškem, 

kjer je bilo tudi največ priložnosti za zaposlitev, sledijo pa uradi Dravograd, Slovenj 

Gradec in Radlje ob Dravi. Skupaj je v letu 2011 našlo zaposlitev 5042 brezposelnih 

oseb. Dogajanje na trgu dela je znova vplivalo na število in strukturo brezposelnih, 

posledično pa na vsebino in način našega dela. V vsej območni službi se je dvignil delež 

dolgotrajno brezposelnih in invalidov, starejših od 50 let ter delež žensk, upadel pa je 

delež trajno presežnih delavcev, delež brezposelnih starih do 26 let in iskalcev prve 

zaposlitve. Vključevanje brezposelnih oseb v ukrepe Aktivne politike zaposlovanja je bilo 

v letu 2011 manjše od preteklega leta. Vseh vključenih je bilo 3.143 oseb ali 58 % 

obsega iz rekordnega leta 2010. Največ vključitev (1345 oseb) je bilo v aktivnosti 

usposabljanja in izobraževanja, 954 oseb je bilo vključenih v aktivnosti za spodbujanje 

zaposlovanja in samozaposlovanja, 600 oseb je bilo vključenih v delavnice za svetovanje 

in pomoč pri iskanju zaposlitve, 244 oseb pa je bilo vključenih v programe za povečanje 

socialne vključenosti vključno z javnimi deli. 

V skladu z novo Doktrino dela z brezposelnimi osebami in delodajalci, ki je bila sprejeta 

na podlagi novega Zakona o urejanju trga dela smo na uradih za delo Velenje in Slovenj 

Gradec v jesenskih mesecih organizirali delo v zaposlitvenih kotičkih. Za obisk 

zaposlitvenega kotička smo se z neposredno zaposljivimi strankami dogovorili že ob 

prijavi. S tem smo omogočili strankam neposreden stik s svetovalko brez predhodno 

dogovorjenega datuma. Obisk v zaposlitvenih kotičkih je bil nad pričakovanji od samega 

začetka delovanja. 

Poleg uresničevanja ciljev smo se odzivali tudi na tekoče dogajanje na trgu dela in smo 

se v povezavi z lokalnim okoljem odzivali na priložnosti, ki so se pojavile. Veliko 

pozornosti smo namenili tudi informiranju javnosti, z dvema novinarskima konferencama 

in v številnih stikih z novinarji. Sestali smo se s predstavniki Sveta partnerjev in potrdili 

listo deficitarnih in suficitarnih poklicev. V februarju smo organizirali Posvet z delodajalci, 

kjer smo predstavili trg dela, aktualne Ukrepe aktivne politike zaposlovanja, elektronske 

storitve, ki so namenjene poslovanju delodajalcev z Zavodom (prijava prostih delovnih 

mest, javna dela, vpogled v vloge za izdajo delovnih dovoljenj). V maju smo zaposleni 

6


sodelovali na državni konferenci o sodelovalnosti v Ljubljani. V okviru promocije 

vseživljenjskega učenja smo organizirali tematska srečanja z brezposelnimi osebami, 

šolajočimi ter delodajalci. Ob izteku prve polovice leta, smo izvedli usposabljanje 

zaposlenih za uporabo prenovljenega šifranta Standardne klasifikacije poklicev. V 

septembru je bilo izvedeno terensko svetovanje Info točke za tujce in sicer v samskem 

domu v Velenju. Na Ravnah pa smo konec septembra organizirali zaposlitveni sejem 

Zaposli.se, katerega so se udeležili tako domači kot tudi delodajalci iz Avstrije in poleg 

ostalih vsebin predstavili prosta delovna mesta. 

Skozi vse leto smo se udeleževali konferenc Expak-a, ki je projekt izmenjave izkušenj in 

modelov dobrih praks med Avstrijo in Slovenijo na področju trga dela. Cilj medsebojnih 

srečanj je spoznavanje organizacije dela, povečanje kakovosti storitev, pa tudi 

ustvarjanje možnosti za sodelovanje v konkretnih projektih s področja usposabljanja ali 

zaposlovanja brezposelnih oseb v obmejnem območju. 

7


1. ORGANIZIRANOST OBMOČNE SLUŽBE VELENJE 

Osnovni podatki: 

Ime: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje 


Sedež: Rudarska cesta 6a, Velenje 

Telefon: 03 898 82 10 

Telefaks: 03 587 12 86 

Elektronski naslov: zrsz.osvelenje@ess.gov.si 

Spletni naslov: http://www.ess.gov.si 

Direktor ZRSZ Območne službe Velenje: Robert Rajšter 

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju Zavod) je samostojna pravna 

oseba s statusom javnega zavoda, ki deluje enotno za območje Republike Slovenije. 

Ustanovljen je bil na podlagi 61. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer 

brezposelnosti. Po Statutu ima Zavod sedež v Ljubljani, Rožna dolina, cesta IX / 6. 

Zavod deluje organizacijsko na treh ravneh, in sicer na sedežu Zavoda, kjer sta vodstvo 

in Centralna služba, ter v območnih službah in uradih za delo po vsej Sloveniji. 

Območne službe Zavoda opravljajo strokovne in operativne naloge s področja dejavnosti 

Zavoda na svojem območju, spremljajo in proučujejo gibanje zaposlenosti in 

brezposelnosti ter svetujejo in nudijo strokovno in operativno pomoč uradom za delo v 

okviru območnih služb ter sodelujejo z delodajalci, izvajalci dejavnosti Zavoda in 

regionalnimi oziroma lokalnimi subjekti na trgu dela. 

Uradi za delo z neposredno povezavo zagotavljajo strankam pravice s področja 

posredovanja zaposlitve in dela, zaposlitvenega svetovanja, uveljavljanja pravic iz 

zavarovanja za primer brezposelnosti, izvajanja ukrepov zaposlovanja ter poklicnega 

svetovanja mladini in odraslim. 

V okviru Zavoda deluje dvanajst območnih služb: Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, 

Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj, Sevnica, Trbovlje in Velenje. 

V Območno službo Velenje se združuje 6 uradov za delo: Dravograd, Mozirje, Radlje ob 

Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Velenje. 

V Območni službi Velenje je bilo na dan 31.12.2011 zaposlenih 55 delavcev. 

8


OBMOČNA SLUŽBA VELENJE 

(6 Uradov za delo, 22 občin) 

KOROŠKA REGIJA 

Urad za delo Dravograd 

Urad za delo Radlje ob Dravi 

Urad za delo Ravne na Koroškem 

Urad za delo Slovenj Gradec 

DEL SAVINJSKE REGIJE 

Urad za delo Mozirje 

Urad za delo Velenje 

KOROŠKA REGIJA 

OBČINA OBČINE OBČINE OBČINE 

UD DRAVOGRAD UD RADLJE OB DRAVI UD RAVNE UD SL. GRADEC 

Dravograd Muta Črna na Koroškem Mislinja 

Podvelka Mežica Slovenj Gradec 

Radlje ob Dravi 

Prevalje 

Ribnica na Pohorju Ravne na Koroškem 

Vuzenica 

DEL SAVINJSKE REGIJE 

OBČINE 

UD MOZIRJE 

Gornji Grad 

Ljubno 

Luče 

Mozirje 

Nazarje 

Rečica ob Savinji 

Solčava 

OBČINE 

UD VELENJE 

Šmartno ob Paki 

Šoštanj 


9


2. GIBANJA NA PODROČJU ZAPOSLOVANJA IN BREZPOSELNOSTI 

2.1. Zaposlenost 

Po podatkih Statističnega Urada Republike Slovenije, je bilo v decembru 2011 v 

Območni službi Velenje 57.518 aktivnih prebivalcev, delovno aktivnih je bilo 49.439 

prebivalcev. Glede na trende iz preteklih let, lahko v letu 2011 zaznamo rahlo povečanje 

delovno aktivnih prebivalcev, in sicer za 0,9 % točke v primerjavi z letom poprej. 

Tabela 3: Površina, prebivalci in aktivni po upravnih enotah 

Upravna 

Enota 

površina 

aktivni 

delovno 

aktivni 

brezposelne 

osebe 

Dravograd 105 3.413 2.899 489 

Radlje ob 

Dravi 

Ravne na 

Koroškem 

Slovenj 

Gradec 

346 5.279 4.207 1.050 

304 10.097 8.777 1.312 

286 9.667 8.438 1.167 

Koroška 1.041 28.456 24.321 4.018 

Mozirje 507 6.334 5.507 828 

Velenje 182 22.728 19.611 3.165 

del Savinjske 

regije 

Območna 

služba 


689 29.062 25.118 3.993 

1.730 57.518 49.439 8.011 

Slovenija 20.273 930.065 817.311 112..754 

% Območne 

službe Velenje 

v okviru SLO 

8,5 6,18 6,05 7,10 

Število delovno aktivnega prebivalstva se je v letu 2011 povečalo v upravni enoti 

Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Mozirje. V upravnih enotah Slovenj 

Gradec in Velenje pa se je število delovno aktivnega prebivalstva znižalo. 

10


Graf 1: Aktivno prebivalstvo v Območni službi Velenje v decembru 2011 

Aktivno prebivalstvo v Območni službi Velenje - december 2011 

zaposleni pri fizičnih 

osebah 

6,6% 

registrirano 

brezposelne osebe 

14,0% 

samostojni 

podjetniki 

5,6% 

osebe, ki opravljajo 

poklicno dejavnost 

0,5% 

zaposleni pri pravnih 

osebah 

69,4% 

kmetje 

3,9% 

Tabela 2: Gibanje delovno aktivnega prebivalstva po sektorjih dejavnosti v Območni službi Velenje 

Sektorji 

dejavnosti December 2010 December 2011 

Indeks 

2011/2010 

Kmetijske 

dejavnosti 

Nekmetijske 

dejavnosti 

Storitvene 

dejavnosti 

2.318 2.495 107,6 

25.717 25.751 100,1 

20.955 21.193 101,1 

Skupaj 48.990 49.439 101,0 

11


2.2. Prosta delovna mesta in zaposlitve 

V obdobju od 2002-2006 je število prijavljenih prostih delovnih mest naraščalo in v letu 

2007 zaradi ugodnih gospodarskih razmer doseglo vrh s 13.975 registriranimi prostimi 

delovnimi mesti. V letu 2008 je sledilo znižanje števila na 12.898 prijavljenih potreb, v letu 

2009 pa je upadlo na 8.794 prijavljenih prostih delovnih mest. Upad števila prijav prostih 

delovnih mest gre pripisati neugodnim gospodarskim razmeram. V letu 2010 sledi rahlo 

povečanje prijavljenih prostih delovnih mest na 9.763. 

V letu 2011 smo v Območni službi Velenje sprejeli 10.883 prijav prostih delovnih mest, 

kar v primerjavi z letom poprej pomeni 11,15 % povečanje povpraševanja delodajalcev 

po zaposlovanju novega kadra. Vendar pa še vedno ne gre zanemariti dejstva, da je 

večina – kar 86,2 % prijavljenih prostih delovnih mest razpisanih za določen čas. 

Tabela 3: Gibanje števila potreb po delavcih in pripravnikih v letih 2001-2011 

Potrebe po 

delavcih in 

pripravnikih 

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 

7.639 8.097 8.938 10.297 12.790 13.235 13.975 12.898 8.794 9.763 10.883 

Rast (verižni 

indeks) 79,5 106,0 110,4 115,2 124,2 103,5 105,6 92,29 68,2 110,0 111,5 

v % za 

določen čas 80,8 81,1 83,0 82,8 84,2 82,1 80,90 80,49 84,7 84,2 86,2 

Graf 2: Gibanje števila potreb po delavcih in pripravnikih v letih 2010 in 2011, v Območni službi Velenje 

1200 

1000 

800 

600 

400 

200 

0 

jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 

prijavljena prosta delovna mesta 2010 prijavljena prosta delovna mesta 2011 

12


V grafu je prikazano sezonsko gibanje potreb po delavcih in pripravnikih, ki nakazuje na 

spremembo do sedaj uveljavljenega trenda, ko so delodajalci intenzivneje povpraševali 

po kadru v spomladanskih in jesenskih mesecih. V letu 2011 je bilo že v začetku leta 

zaznati povečanje in tak trend povečanja se je nadaljeval skozi celo leto. Nekje v avgust 

in septembru je moč opaziti vrhunec, potem v jesenskih mesecih spet upad ter rahel 

porast ponovno v decembru. 

V letu 2011 je bilo prijavljenih 10.883 prostih del ali 11,15 % več, kot v letu 2010. 

Povečanje je bilo v petih upravnih enotah razen v Mozirju, kjer lahko opazimo padec 

povpraševanja. 

Največ prijavljenih prostih delovnih mest je bilo v sektorju nekmetijskih dejavnosti, ki so 

zavzemale kar 55,9 % vseh prijav, v storitvenih dejavnostih je bilo prijavljenih 43,9 %, v 

kmetijskih dejavnostih pa 0,7 % vseh prostih delovnih mest. 

V predelovalnih dejavnostih je bilo prijavljenih 36,0 % prostih del, od tega največ v 

proizvodnji strojev in naprav ter v proizvodnji izdelkov iz gume in plastičnih mas. 

18,5% prostih del je bilo prijavljenih v dejavnosti gradbeništva, v dejavnosti trgovine je 

bilo prijavljenih 9,8% prostih del, z manjšimi deleži pa sledijo še strokovne, znanstvene in 

tehnične dejavnosti 5,9%, promet in skladiščenje 5,7%, izobraževanje s 5,6% in ostale. 

Tabela 4: Prijavljena prosta dela po sektorjih dejavnosti in uradih za delo v Območni službi Velenje, leto 2011 

Sektorji 

dejavnosti 

Kmetijske 

dejavnosti 

Nekmetijske 

dejavnosti 

(razen 

storitvenih) 

Storitvene 

dejavnosti 

Dravograd 

Radlje ob 

Dravi 

Ravne na 

Koroškem 

Slovenj 

Gradec 

Mozirje 


Območna 

služba 


Indeks 

2011/ 2010 

19 6 20 27 3 0 75 96,4 

462 656 889 910 437 2.728 6.082 121,0 

365 348 647 1.029 545 1.792 4.780 103,2 

Skupaj 846 1.010 1.556 1.966 985 4.520 10.883 111,5 

13


V letu 2011 je opazen rahel upad prijavljenih prostih del na I. in II., prav tako na V., VI. In 

VII.+ stopnji strokovne izobrazbe. Porast pa je zaznamoval prijavljena prosta dela na III. 

in IV. stopnji strokovne izobrazbe ter bolonjskega študija. 

Tabela 5: Povpraševanje in ponudba na trgu delovne sile 

Stopnja strokovne 

izobrazbe 

Prijavljena 

prosta dela 

2010 2011 

Brezposelne 

osebe 

Prijavljena 

prosta dela 

Brezposelne 

osebe 

I. in II. 29,5 33,4 28,5 33,1 

III. in IV. 41,8 29,3 46,1 27,3 

V. 15,2 27,3 13,2 27,4 

VI. 3,0 3,6 2,9 3,9 

VII. + 10,4 6,2 9,1 7,8 

BŠ 0,07 0,1 0,2 0,5 

Navajamo strokovne izobrazbe, za katere je bilo prijavljenih večje število prostih del (več 

kot 5 % v okviru strokovne izobrazbe): 

‣ I. stopnja strokovne izobrazbe (vseh prijav 2.702): delavec brez poklica, 

osnovnošolska izobrazba. 

‣ II. stopnja strokovne izobrazbe (vseh prijav 404): obdelovalec kovin, nižja 

poklicna izobrazba (2.L), grafični pomočnik, gradbinec, pomožni obdelovalec kovin, 

zidar za zidanje in ometavanje, tesar opažev, pleskar in monter električnega omrežja. 

‣ III. stopnja strokovne izobrazbe (vseh prijav 335): nižja poklicna izobrazba (3.L.), 

šivalec tekstilij, strojni obdelovalec kovin,blagovni manipulant in lesar. 

‣ IV. stopnja strokovne izobrazbe (vseh prijav 4.683): srednja poklicna izobrazba, 

zidar, prodajalec, ključavničar, tesar in varilec. 

‣ V. stopnja strokovne izobrazbe (vseh prijav 1.435): srednja strokovna in splošna 

izobrazba, strojni tehnik, ekonomski tehnik in zdravstveni tehnik. 

‣ VI. stopnja strokovne izobrazbe (vseh prijav 317): višja strokovna izobrazba, 

inženir strojništva, ekonomist, komercialist, poslovni sekretar in inženir elektrotehnike. 

‣ VII.+ stopnja strokovne izobrazbe (vseh prijav 985): univerzitetna izobrazba, 

univ.dipl.ekonomist, visoka strokovna izobrazba, univ.dipl.inž.strojništva, 

dipl.ekonomist (VS), dipl.inž.strojništva (VS), prof. razrednega pouka, in 

univ.dipl.pravnik. 

V letu 2011 se je po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje v OS Velenje zaposlilo 

6.431 oseb, kar je 22,7% več kot v letu 2010. 

Od tega so delodajalci realizirali 52,3 % zaposlitev na področju nekmetijskih dejavnosti, 

sledi pa 47,1 % zaposlovanje v okviru storitvenih dejavnosti. V dejavnosti kmetijstva je 

delež zaposlitev najnižji in sicer znaša 0,6%. 

14


Znotraj dejavnosti je bilo največ zaposlitev prijavljenih na področju predelovalnih 

dejavnosti, kar 34,5 % delež vseh zaposlitev v letu 2011, sledi gradbeništvo z 16,6 % 

realiziranih zaposlitev in trgovinska dejavnost z 10,8 % realiziranimi zaposlitvami. 

Delodajalci so za določen čas zaposlili 87 % oseb. Od vseh zaposlitev se je zaposlilo 

36,2 % žensk. 

2.2.1. Poklicna struktura aktualnega povpraševanja v letu 2011 

Standardna klasifikacija poklicev 2008 (v nadaljevanju SKP-08) se kot pripomoček za 

kodiranje podatka o poklicu v potrebah po delavcih in pripravnikih na Zavodu RS za 

zaposlovanje uporablja od leta 2011. Standardna klasifikacija poklicev je obvezen 

nacionalni standard, ki se uporablja pri evidentiranju, zbiranju, obdelovanju, analiziranju, 

posredovanju in izkazovanju statistično-analitičnih podatkov, pomembnih za spremljanje 

stanj in gibanj na socialno-ekonomskem področju. V spodnjem grafu je prikazana razlika 

med izobrazbo in poklicem. 

P 

O 

V 

P 

R 

A 

Š 

E 

V 

A 

N 

J 

E 

IZOBRAZBA - POKLIC 

IZOBRAZBA 

kategorija, 

pridobljena po 

uspešno 

zaključenem 

izobraževanju 

POKLIC 

Skupek del, 

sorodnih po 

vsebini in 

zahtevnosti 

15


2.2.2. Povpraševanje v okviru glavnih poklicnih skupin 

Povpraševanje delodajalcev po poklicih na ravni glavnih poklicnih skupin SKP je 

prikazano v spodnjem grafu. 

Graf 3: Potrebe po delavcih in pripravnikih ter realizacija po Standardni klasifikaciji poklicev v letu 2011 v 

Območni službi Velenje 

Potrebe po delavcih in pripravnikih po Standardni 

klasifikaciji poklicev v letu 2011 

4000 

3500 

3000 

2500 

2000 

1500 

1000 

500 

0 

LEGENDA: 

1-Zakonodajalci,visoki vladni 

uradniki, menedžerji 

2-Strokovnjaki 

3-Tehniki in drugi strokovni 

sodelavci 

4-Uradniki 

5-Poklici za storitve ,prodajalci 

6-Kmetovalci,gozdarji,ribiči,lovci 

7-Poklici za neindustrijski način 

dela 

8-Upravljalci strojev in 

naprav,izdelovalci ter sestavljalci 

9-Poklici za preprosta dela 

0-Vojaški poklici 

potrebe 

kritje 

Iz gornjega grafa je razvidno, da je bilo v letu 2011 največ prijavljenih prostih del v okviru 

7. glavne poklicne skupine, ki zajema poklice za neindustrijski način dela. Znotraj te 

skupine je bilo 88,7 % prijavljenih prostih del za določen čas. Delodajalci so v tej skupini 

zaposlili 1609 oseb, od tega je bilo 91,7 % zaposlitev za določen čas. Veliko 

povpraševanje je bilo tudi po delavcih v osmi in deveti poklicni skupini, kjer se nahajajo 

upravljalci strojev in naprav ter poklici za preprosta dela. V okviru osme poklicne skupine 

je bilo prijavljenih 2.027 prostih del, od tega je bilo 89,1 % razpisanih del za določen čas. 

Zaposlitev je bilo v okviru osme poklicne skupine 1.286, od tega 91,3 % za določen čas. 

Delodajalci so v letu 2011 v okviru glavnih poklicnih skupin prijavili naslednja prosta 

dela: 

‣ Prva glavna poklicna skupina »Zakonodajalci, visoki vladni uradniki in 

menedžerji«: 126 prijavljenih prostih delovnih mest ali 1,2 % vseh prijav. 

Zaposlitev je bilo 59 ali 1,0 % v okviru vseh zaposlitev, od tega 35,6 % za 

določen čas. Kritje prijavljenih prostih del znaša 46,8 %. 

Največ prostih del v prvi glavni skupini je bilo prijavljenih na ravni naslednjih poklicev: 

generalni direktorji družbe, menedžerji v predelovalni dejavnosti, prodajni menedžer 

in prokurist. 

16


‣ Druga glavna poklicna skupina »Strokovnjaki/strokovnjakinje«: 1.099 

prijavljenih prostih del ali 10,1 % v okviru vseh prostih del. Zaposlitev je bilo 

636 ali 10,5 % v okviru vseh zaposlitev. Za določen čas je bilo 73,6 % zaposlitev. 

Kritje prijavljenih prostih del pa znaša 57,9 %. 

Največ prijavljenih potreb v drugi glavni skupini je bilo na ravni naslednjih poklicev: 

pomočnik vzgojitelja predšolskih otrok, vodja projekta, inženir strojništva, 

računovodja, drugi strokovnjaki za vzgojo in izobraževanje ter predmetni učitelj. 

‣ Tretja glavna poklicna skupina »Tehniki/tehnice in drugi strokovni 

sodelavci/druge strokovne sodelavke«: 929 prijav ali 8,5 % v okviru vseh 

prijavljenih del. Zaposlitev je bilo 567 ali 9,4 % v okviru vseh zaposlitev. Za 

določen čas je bilo 76,5 % zaposlitev. Kritje prijavljenih prostih del pa znaša 

61,0 %. 

Največ prijavljenih del v tretji glavni poklicni skupini je bilo na ravni naslednjih 

poklicev: zdravstveni tehnik (bolj zahtevna dela), komercialist za prodajo, poslovni 

sekretar, delovodja gradbišča, projektni tajnik in knjigovodja. 

‣ Četrta glavna poklicna skupina »Uradniki/uradnice« (354 prijav) ali 3,3 % v 

okviru vseh prijavljenih prostih del. Zaposlitev je bilo 193 ali 3,2 % v okviru vseh 

zaposlitev. Za določen čas je bilo 82,4 % zaposlitev. Kritje potreb pa znaša 

54,5 %. 

Največ prijavljenih potreb v četrti glavni poklicni skupini je bilo na ravni naslednjih 

poklicev: administrator, skladiščnik, skladiščni manipulant, receptor, tajnik. 

‣ Peta glavna poklicna skupina »Poklici za storitve, prodajalci/prodajalke« 

(1.189 prijav) ali 10,9 % v okviru vseh prijavljenih prostih del. Zaposlitev je bilo 


Kritje prostih del pa znaša 58,9 %. 

Največ prijavljenih potreb v peti glavni poklicni skupini je bilo na ravni naslednjih 

poklicev: prodajalec, natakar, kuhar, varnostnik, trgovski poslovodja, frizer. 

‣ Šesta glavna poklicna skupina »Kmetovalci/kmetovalke, gozdarji/gozdarke, 

ribiči, lovci « (47 prijav) ali 0,4 % vseh prijavljenih prostih del. Zaposlitev je bilo 


Kritje prostih del pa znaša 95,7 %. 

Največ prijavljenih potreb v šesti glavni poklicni skupini je bilo na ravni naslednjih 

poklicev: gozdar, vrtnar, kmetovalec. 

‣ Sedma glavna skupina poklicev »Poklici za neindustrijski način dela« (3.616 

prostih del) ali 33,2 % vseh prijavljenih. Zaposlitev je bilo 1.609 ali 26,5 % v 

okviru vseh zaposlitev. Za določen čas je bilo 91,7 % zaposlitev. Kritje prostih 

del pa znaša 44,5 %. 

Največ prijavljenih potreb v sedmi glavni poklicni skupini je bilo na ravni naslednjih 

poklicev: zidar, ključavničar, tesar, varilec, šiviljec, upravljalec orodnega stroja, 

operater na CNC-stroju, kovinarstvo, elektroinštalater, elektromonter, železokrivec, 

mizar, pleskar. 

17


‣ V osmi glavni poklicni skupini » Upravljalci/upravljalke strojev in naprav, 

industrijski izdelovalci/izdelovalke« je bilo prijavljenih 2.027 prostih del ali 18,6 

% vseh prijav. Zaposlitev je bilo 1.286 ali 21,2 % v okviru vseh zaposlitev. Za 

določen čas je bilo 91,3 % zaposlitev. Kritje prostih del pa znaša 63,4 %. 

Največ prijavljenih potreb v osmi glavni poklicni skupini je bilo na ravni naslednjih 

poklicev: voznik tovornjaka, upravljalec strojev za proizvodnjo plastičnih izdelkov, 

sestavljalec akumulatorjev, sestavljalec plastičnih izdelkov, upravljalec strojev za 

proizvodnjo usnjarsko tehničnih izdelkov, sestavljalec kovinskih izdelkov. 

‣ Deveta glavna poklicna skupina »Poklici za preprosta dela« (1.496 prostih del) 

ali 13,7 % vseh prijav v Območni službi Velenje. Zaposlitev je bilo 967 ali 16,0 % 

v okviru vseh zaposlitev. Za določen čas je bilo 93,5 % zaposlitev. Kritje prostih 

del pa je bilo 64,6 %. 

Največ prijavljenih potreb je bilo na ravni naslednjih poklicev: delavec za preprosta 

dela pri visokih gradnjah, čistilec prostorov, delavec za preprosta dela pri nizkih 

gradnjah, delavec za preprosta dela v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov, delavec 

za preprosta dela v obdelavi in predelavi lesa ter proizvodnji izdelkov iz lesa, plute, 

slame in protja, razen pohištva, delavec za druga preprosta dela, gospodinjski 

pomočnik na domu. 

V okviru 0 poklicne skupine » Vojaški poklici«, ni bilo prijavljenih prostih delovnih 

mest. 

Graf 4: Prijavljene potrebe po delavcih in pripravnikih po Standardni klasifikaciji poklicev v letu 2011 v 


Prijavljene potrebe po Standardni klasifikaciji poklicev v 

letu 2011 v Območni službi Velenje 

9.skupina 

8.skupina 

7.skupina 

6.skupina 

5.skupina 

4.skupina 

3.skupina 

2.skupina 

0,4 

3,3 

13,7 

10,9 

8,5 

10,1 

18,6 

33,2 

LEGENDA: 

1-Zakonodajalci,visoki vladni 

uradniki, menedžerji 

2-Strokovnjaki 

3-Tehniki in drugi strokovni 

sodelavci 

4-Uradniki 

5-Poklici za storitve ,prodajalci 

6-Kmetovalci,gozdarji,ribiči,lovci 

7-Poklici za neindustrijski način 

dela 

8-Upravljalci strojev in 

naprav,izdelovalci ter sestavljalci 

9-Poklici za preprosta dela 

0-Vojaški poklici 

1.skupina 

1,2 

0,0 20,0 40,0 

18


2.3. Registrirana brezposelnost 

2.3.1. Gibanje registrirane brezposelnosti 

Brezposelnost je v OS Velenje skokovito narasla v letih 1990 in 1991. Sledila so dvoletna 

obdobja v katerih je povprečno število brezposelnih izmenično naraščalo oziroma 

upadalo. V letu 1999 smo zabeležili padec povprečnega števila brezposelnih oseb za 6,8 

%. Trend upadanja se je nadaljeval tudi v letih 2000 in 2001. V letih 2002 in 2003 se je 

povprečna brezposelnost ponovno povečevala. V letih od 2005 do 2007 je brezposelnost 

upadala, leta 2008, 2009, 2010 ter 2011 pa so zaznamovana s svetovno gospodarsko 

krizo, in posledično s ponovnim naraščanjem registrirane brezposelnosti. 

Tabela 6: Gibanje brezposelnosti v Območni službi Velenje v letih 2001 - 2011 

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 

Povprečno 

število 

registrirano 

brezposelnih 

oseb 

Rast (verižni 

indeks) 

Povprečna 

stopnja 

registrirane 

brezposelnosti 

(v %) 

6.272 6.970 7.281 6.935 6.783 6.499 5.320 5.755 6.631 7.634 8.065 

99,1 111,1 104,5 95,2 97,8 95,8 81,9 108,2 115,2 115,1 105,6 

10,5 11,5 12,1 11,5 10,8 9,4 7,7 7.3 10,5 10,7 13,1 

V decembru 2011 je bilo v Območni službi Velenje prijavljenih 8.011 brezposelnih oseb 

ali 8 % manj kot v decembru 2010. Mesečno povprečje brezposelnosti je v letu 2011 

znašalo 8.065 registriranih brezposelnih oseb. Na Koroškem je bilo v decembru 2011 

4.018 brezposelnih oseb ali 13,7 % manj kot v decembru 2010. V letu 2011 je bilo na 

Koroškem v povprečju 4.178 brezposelnih oseb. V delu Savinjske regije se je 

brezposelnost zmanjšala za 2,8 % ali na 3.993 brezposelnih oseb. V letu 2011 je bilo v 

delu Savinjske regije v povprečju 3.887 brezposelnih oseb. 

V Sloveniji je bilo v decembru 2011 112.754 brezposelnih oseb ali 2,5 % več, kot v 

decembru 2010. Mesečno povprečje v letu 2011 pa je v Sloveniji znašalo 110.692 

brezposelnih oseb. 

19


Tabela 7: Gibanje brezposelnosti v Območni službi Velenje v letih od 1990-2011 

Leto Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sept Okt Nov Dec 

1990 … … … … … … … … … … … 3.258 

1991 … … … … … … … … … … … 5.245 

1992 5.298 5.345 5.322 5.222 5.210 5.229 5.557 5.514 5.606 5.691 5.656 5.769 

1993 5.920 5.965 5.975 6.496 6.886 7.099 7.546 7.638 7.637 7.605 7.268 7.224 

1994 7.038 6.938 6.792 6.627 6.653 6.573 6.900 6.620 6.609 6.600 6.313 6.203 

1995 6.200 6.100 5.988 6.025 5.955 5.952 6.235 6.378 6.697 6.872 6.761 6.813 

1996 6.841 7.090 6.964 6.927 6.870 6.770 6.761 6.808 6.971 7.052 7.061 7.387 

1997 7.408 7.185 7.004 7.049 6.992 7.308 7.553 7.575 7.572 7.562 7.549 7.898 

1998 8.089 8.274 8.027 7.891 7.698 7.645 7.824 7.740 7.574 7.796 7.683 7.709 

1999 7.741 7.622 7.464 7.467 7.416 7.326 7.377 7.148 6.987 6.905 6.952 7.148 

2000 7.298 6.914 6.476 6.370 6.055 6.021 6.159 5.941 5.810 6.364 6.261 6.303 

2001 6.429 6.269 6.135 6.153 5.943 5.836 6.013 6.011 6.324 6.668 6.661 6.820 

2002 6.969 6.959 6.799 6.749 6.664 6.715 7.138 7.121 7.170 7.275 6.964 7.115 

2003 7.399 7.228 7.232 7.124 7.312 7.246 7.452 7.447 7.304 7.209 7.096 7.317 

2004 7.424 7.371 7.289 7.119 6.964 6.787 6.881 6.701 6.701 6.789 6.613 6.585 

2005 6.816 6.837 6.906 6.887 6.789 6.822 6.832 6.620 6.646 6.790 6.688 6.767 

2006 7.137 7.028 6.834 6.676 6.593 6.455 6.660 6.526 6.055 6.150 5.953 5.917 

2007 6.090 5.942 5.650 5.521 5.429 5.363 5.274 5.024 4.709 5.025 4.908 4.901 

2008 5.109 4.851 4.624 4.518 4.444 4.467 4.595 4.545 4.383 4.758 4.809 5.089 

2009 5.755 6.032 6.158 6.487 6.695 6.764 6.871 6.771 6.700 7.124 6.986 7.227 

2010 7.474 7.432 7.380 7.382 7.209 7.123 7.179 7.539 7.725 8.060 8.437 8.673 

2011 8.957 8.803 8.475 8.239 7.894 7.746 7.735 7.622 7.482 7.936 7.883 8.011 

Leto 2011 je zaznamoval upad števila brezposelnih oseb. Ponovno povečanje 

brezposelnih oseb lahko opazimo v oktobru 2011, predvsem zaradi večjega priliva 

iskalcev prve zaposlitve. V zimskih mesecih beležimo nihanja v številu registrirano 

brezposelnih oseb, predvsem zaradi narave sezonskega dela ter izteka zaposlitev za 

določen čas. 

20


Tabela 8: Gibanje brezposelnosti v Območni službi Velenje od decembra 1993 do decembra 2011 

Leto 

Dravograd 

Radlje ob 

Dravi 

Ravne na 

Koroškem 

Slovenj 

Gradec 

Koroška 

regija 

Mozirje 


del 

Savinjske 

regije 

Območna 

služba 


dec.93 333 1.199 1.136 1.069 3.737 945 2.542 3.487 7.224 

dec.94 314 1.035 1.003 942 3.294 906 2.003 2.909 6.203 

dec.95 336 1.231 1.215 887 3.669 927 2.217 3.144 6.813 

dec.96 341 1.497 1.295 946 4.079 958 2.350 3.308 7.387 

dec.97 376 1.507 1.453 1.008 4.344 1.003 2.551 3.554 7.898 

dec.98 333 1.283 1.403 917 3.936 1.079 2.694 3.773 7.709 

dec.99 372 1.295 1.197 851 3.715 878 2.555 3.433 7.148 

dec.00 322 1.086 1.116 737 3.261 767 2.275 3.042 6.303 

dec.01 368 1.119 1.287 858 3.632 842 2.346 3.188 6.820 

dec.02 421 1.147 1.587 894 4.049 786 2.280 3.066 7.115 

dec.03 476 1.136 1.484 914 4.010 744 2.563 3.307 7.317 

dec.04 423 1.048 1.238 844 3.553 807 2.225 3.032 6.585 

dec.05 425 1.071 1.237 841 3.574 829 2.364 3.193 6.767 

dec.06 343 847 1.056 836 3.082 749 2.086 2.835 5.917 

dec.07 267 675 860 662 2.464 649 1.788 2.437 4.901 

dec.08 308 707 944 734 2.693 671 1.725 2.396 5.089 

dec.09 483 1.020 1.344 1.100 3.947 870 2.410 3.280 7.227 

dec.10 556 1.166 1.526 1.322 4.570 898 3.205 4.103 8.673 

dec.11 489 1.050 1.312 1.167 4.018 828 3.165 3.993 8.011 

Indeks 

dec.11/ 

dec.10 

Stopnja 

reg. 

brezp. 

dec.11 

Stopnja 

reg. 

brezp. 

dec.10 

razlika 

87,9 90,1 86,0 88,3 87,9 92,2 99,0 97,3 92,4 

12,6 15,2 12,0 12,3 12,9 11,3 14,6 … 13,3 

14,0 16,7 13,8 13,8 14,4 12,2 14,7 … 14,3 

-1,4 -1,5 -1,8 -1,5 -1,5 -0,9 -0,1 … -1,0 

21


Tabela 9: Brezposelnost v deležih v Območni službi Velenje 

Urad za 

delo/delež 

dec.04 dec.05 dec.06 dec.07 dec.08 dec.09 dec.10 dec.11 

Dravograd 6,4 6,3 5,8 5,4 6,1 6,7 6,4 6,1 

Radlje ob Dravi 15,9 15,8 14,3 13,8 13,9 14,1 13,4 13,1 

Ravne na 

Koroškem 

18,8 18,3 17,8 17,6 18,5 18,6 17,6 16,4 

Slovenj Gradec 12,8 12,4 14,1 13,5 14,4 15,2 15,2 14,6 

Koroška regija 54,0 52,8 52,1 50,3 52,9 54,6 52,6 50,2 

Mozirje 12,3 12,3 12,7 13,2 13,2 12,0 10,4 10,3 

Velenje 33,8 34,9 35,3 36,5 33,9 33,4 37,0 39,5 

del Savinjske 

regije 

46,0 47,2 47,9 49,7 47,1 45,4 47,4 49,8 

Deleži brezposelnih oseb so se v primerjavi z decembrom 2010 zmanjšali v vseh uradih 

za delo, razen v Velenju, kjer se je delež brezposelnosti povišal. 

V decembru 2011 je iz koroškega dela Območne službe Velenje prihajalo 50,2 % vseh 

brezposelnih ali za 2,4 odstotni točki manj kot v decembru 2010. V delu Savinjske regije 

se je delež brezposelnih povečal za 2,4 odstotni točki v primerjavi z deležem decembra 

2010. 

Brezposelnost v Območni službi Velenje predstavlja 7,1 % v slovenski brezposelnosti. 

22


2.3.2. Priliv in odliv registrirano brezposelnih oseb 

V letu 2011 je beležiti padec prilivov in odlivov v vseh uradih za delo, razen v uradu za 

delo Velenje, kjer beležimo porast odlivov iz brezposelnosti. 

Priliv v brezposelnost je bil v letu 2011 za 26,2 % manjši kot v letu 2010. Prijavilo se 

je 6.908 oseb. 

‣ Število prijav iskalcev prve zaposlitve se je zmanjšalo. Prijavilo se je 1.078 iskalcev 

prve zaposlitve kar je 17,0 % manj, kot v letu 2010. 

‣ Manjši je bil priliv presežnih delavcev in stečajnikov. Prijavilo se jih je 1.161 ali 59,6 % 

manj kot v letu 2010. 

‣ Število prijavljenih oseb starih 50 let in več, se je zmanjšalo za 4,2 %. Teh oseb je bilo 

2.495. 

‣ Med novoprijavljenimi je bilo 51,5 % žensk. Priliv žensk je bil za 27,7 % manjši, kot v 

letu 2010. 

‣ 27,5 % novoprijavljenih je imelo I. in II. stopnjo strokovne izobrazbe, 28,2 % III. in 

IV.stopnjo strokovne izobrazbe, V. stopnjo strokovne izobrazbe je imelo 29,5 %, VI. 

stopnjo strokovne izobrazbe 3,8 % in VII. stopnjo strokovne izobrazbe 10,5 %. 

Na vseh stopnjah strokovne izobrazbe je bil zabeležen padec novoprijavljenih oseb. 

Celoten odliv v letu 2011 (zaposleni, prenehanja vodenja v evidenci iz razlogov, ki 

ne pomenijo zaposlitve, prehod v druge evidence) je bil za 4,3 % manjši, kot v letu 

2010. V evidenci brezposelnih oseb je Območna služba Velenje prenehala voditi 

7.513 brezposelnih oseb. 

‣ Zaposlilo se je 5.042 brezposelnih oseb ali 1,9 % več, kot v letu 2010. 

‣ V prvo zaposlitev je bilo vključenih 731 brezposelnih oseb, ali 10,8 % več, kot leto 

poprej. 

‣ Zaposlitev za določen čas je bilo 3.697 ali 0,5 % manj, kot v letu 2010. 

‣ Zaposlilo se je 1.530 brezposelnih oseb s IV. stopnjo strokovne izobrazbe, kar 

predstavlja 30,4 % delež vseh zaposlitev. Zaposlitev v okviru V. stopnje je bilo 1.456 

ali 28,9 %, sledijo pa še I. in II. stopnja s 25,8 %, VII. s 11,7 %, VI. st. s 4,4 % in III. st. 

z 1,0 % deležem zaposlitev. 

‣ Zaradi razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve, smo v evidenci prenehali voditi 2.445 

brezposelnih oseb ali 5,0 % manj, kot v letu 2010. 

‣ Med osebami, ki smo jih prenehali voditi v evidenci brezposelnih oseb, je bilo največ 

tistih s I. in II. stopnjo strokovne izobrazbe 35,3 %, s III. in IV. stopnjo strokovne 

izobrazbe 29,2 %, s V. stopnjo strokovne izobrazbe 25,9 %, , s VII. stopnjo strokovne 

izobrazbe 6,0 % in s VI. stopnjo strokovne izobrazbe 3,2 %. 

‣ V letu 2011 je bilo 17 oseb uvrščenih v evidenco ZRSZ začasno nezaposljivih oseb. 

V celotnem obdobju pa je bilo v evidenco začasno nezaposljivih uvrščenih 26 oseb. 

23


Tabela 10: Priliv in odliv iz brezposelnosti v Območni službi Velenje 

Kumulativa 

od I.-XII. 2011 

Kumulativa 

od I.-XII. 2010 

Indeks 

2011/2010 

PRILIV 6.908 9.362 73,8 

ženske 3.557 4.922 72,3 

iskalci prve zaposlitve 1.078 1.299 83,0 

brezposelni zaradi stečaja 348 1.412 24,6 

brezposelni trajni presežki 813 1.461 55,6 

brezposelni-iztek zaposlitve za 

določen čas 

3.449 3.068 

112,4 

ODLIV 7.513 7.854 95,7 

Vključeni v zaposlitev 5.042 4.949 101,9 

ženske 2.433 2.551 95,4 

šli v prvo zaposlitev 731 660 110,8 

Prenehanje vodenja v evidenci iz 

razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve 2.445 2.328 105,0 

Prehod v druge evidence 

l.2010/Prijava v druge evidence 

l.2011* 

Prehod v evidenco po drugih 

zakonih l.2010/ oz. Prijava v 

evidenco začasno nezaposljivih 

l.2011 

26 577 4,5 

17 108 15,7 

2.3.3. Struktura brezposelnih oseb 

Izobrazbena struktura 

‣ 2.651 (33,1 %) s I. in II. stopnjo strokovne izobrazbe, 

‣ 2.186 (27,3 %) s III. in IV. stopnjo strokovne izobrazbe, 

‣ 2.195 (27,4 %) s V. stopnjo strokovne izobrazbe, 

‣ 309 (3,9 %) s VI. stopnjo strokovne izobrazbe, 

‣ 669 (8,4 %) s VII. stopnjo strokovne izobrazbe. 

Izobrazbena struktura brezposelnih oseb je nesorazmerna z izobrazbeno strukturo 

povpraševanja. Do največjih neskladij prihaja na tretji in četrti stopnji strokovne izobrazbe 

ter na sedmi stopnji strokovne izobrazbe. 

Nazivi strokovnih izobrazb, ki so najbolj zastopane med brezposelnimi osebami (5 % 

ali več na posamezni stopnji strokovne izobrazbe): 

‣ I.stopnja strokovne izobrazbe: pomožni delavec, delavec brez poklica. 

‣ II.stopnja strokovne izobrazbe: obdelovalec kovin, pomožna šivilja, voznik cestnih 

motornih vozil, pomočnik gospodinjske oskrbnice, obdelovalec lesa. 

24


‣ III.stopnja strokovne izobrazbe: šivalec tekstilij, lesar, tehnični risar, ročni 

obdelovalec kovin, strojni obdelovalec kovin, blagovni manipulant, administrativni 

manipulant, gozdar. 

‣ IV.stopnja strokovne izobrazbe: prodajalec, ključavničar, avtomehanik, frizer, šivilja, 

zidar, strugar, strojni mehanik. 

‣ V.stopnja strokovne izobrazbe: ekonomski tehnik, gimnazijski maturant, strojni 

tehnik, tehnik zdravstvene nege, gradbeni tehnik, vzgojitelj predšolskih otrok, lesarski 

tehnik. 

‣ VI.stopnja strokovne izobrazbe: komercialist (VSŠ), poslovni sekretar, 

inž.strojništva, poslovni sekretar (VSŠ), ekonomist za komercialno dejavnost, inženir 

informatike (VSŠ). 

‣ VII.stopnja strokovne izobrazbe: dipl.ekonomist (VS), univ. dipl. pravnik, 

univ.dipl.ekonomist, dipl.uprav.organ. (VS), profesor razrednega pouka. 

Struktura po spolu 

‣ 4.293 (53,6 %) žensk in 

‣ 3.718 (46,4%) moških. 

Delež brezposelnih žensk se je v decembru 2011 zmanjšal za -2,7 odstotkov v primerjavi 

z decembrom 2010, tako se je število registriranih brezposelnih žensk v evidenci 

zmanjšalo za 118 brezposelnih žensk. 

Struktura po trajanju brezposelnosti 

‣ 33,5 % do 6 mesecev (47,0 % v dec.10), 

‣ 14,8 % od 6 do 12 mesecev (13,5 % v dec.10), 

‣ 25,5 % od 1 do 2 let (20,3 % v dec.10), 

‣ 10,7 % od 2 do 3 let (7,1 % v dec.10), 

‣ 7,6 % od 3 do 5 let (5,4 % v dec.10), 

‣ 8,0 % nad 5 let (6,6 % v dec.10). 

V decembru 2011 so je zmanjšal delež brezposelnih, ki so prijavljeni v evidenci do 6 

mesecev. Vsi ostali deleži glede na čas trajanja brezposelnosti so se zvišali. 

Struktura po starosti 

‣ 0,01 % starih do 18 let (0,01 % v dec.10), 

‣ 11,8 % starih nad 18-25 let (13,2 % v dec.10), 





‣ 1,7 % starih nad 60 in več let (1,6 % v dec.10). 

25


Deleži brezposelnih oseb po starosti so se v decembru 2011 povečali pri brezposelnih 

starih med25-30 let, nad 50 let ter nad 60 let. Izrazitega porasta ni opaziti pri nobeni 

skupini brezposelnih oseb. 

Struktura po delovni dobi 

‣ 15,7 % brez delovne dobe (16,0 % v dec. 10), 

‣ 6,4 % do 1 leta (5,6 % v dec. 10), 

‣ 10,2 % nad 1-3 leta (9,7 % v dec. 10), 

‣ 6,5 % nad 3-5 let (5,4 % v dec. 10), 

‣ 9,6 % nad 5-10 let (9,6 % v dec. 10), 

‣ 15,3 % nad 10-20 let (16,2 % v dec. 10), 

‣ 17,6 % nad 20-30 let (17,9 % v dec. 10), 

‣ 18,8 % nad 30 let (19,7 % v dec. 10). 

V decembru 2011 se je število brezposelnih, ki imajo nad 10 let delovne dobe zmanjšalo. 

Porast je pri skupini brezposelnih oseb, ki imajo do 1 leta delovne dobe, nad 1-3 leti ter 

nad 3-5 let delovne dobe. 

Struktura glede na vzrok brezposelnosti 

‣ 2.081 oseb, ki so izgubile zaposlitev zaradi stečaja ali so trajni presežki, kar pomeni 

celo 24,7 % manj kot na koncu decembra 2010. Največ stečajnikov in tehnoloških 

presežkov je imelo I. in IV. stopnjo strokovne izobrazbe (64,3 %). 

‣ 2.495 brezposelnih oseb, ki so stare nad 50 let, kar je 4,2 % manj kot na koncu 

decembra 2010. Največ brezposelnih oseb starih nad 50 let je bilo brez izobrazbe 

(39,1 %) in s IV. In V. stopnjo strokovne izobrazbe (51,7 %). 

2.3.4. Značilne skupine brezposelnih oseb v Območni službi Velenje 

Značilne skupine brezposelnih oseb v Območni službi Velenje, v primerjavi z decembrom 

2010: 

‣ zmanjšanje deleža brezposelnih starih do 26 let za 1,4 odstotne točke; 

‣ zmanjšanje deleža iskalcev prve zaposlitve za 0,1 odstotne točke; 

‣ povečanje deleža brezposelnih žensk za 2,7 odstotne točke; 

‣ povečanje deleža dolgotrajno brezposelnih za 12,4 odstotne točke; 

‣ zmanjšanje deleža brezposelnih trajno presežnih delavcev in stečajnikov za 5,9 

odstotne točke; 

‣ zmanjšanje deleža brezposelnih s I. in II. stopnjo strokovne izobrazbe za 0,3 

odstotne točke; 

‣ povečanje deleža starih nad 50 let za 1,1 odstotnih točk; 

‣ povečanje deleža brezposelnih invalidov za 1,4 odstotne točke. 

26


2.3.5. Brezposelnost po uradih za delo 

V nadaljevanju so prikazane prevladujoče značilne skupine brezposelnih oseb po 

uradih za delo in regijah: 

Urad za delo Dravograd: brezposelne ženske, dolgotrajno brezposelni, trajno presežni 

delavci in stečajniki, brezposelni s I. in II. stopnjo strokovne izobrazbe, brezposelni stari 

nad 50 let. 

Urad za delo Radlje ob Dravi: brezposelne ženske, dolgotrajno brezposelni, brezposelni 

stari nad 50 let, osebe s III. in IV. stopnjo strokovne izobrazbe, trajno presežni delavci in 

stečajniki, invalidi. 

Urad za delo Ravne na Koroškem: brezposelne ženske, dolgotrajno brezposelni, 

brezposelni stari nad 50 let, invalidi, trajno presežni delavci in stečajniki, brezposelni s I. 

in II. stopnjo strokovne izobrazbe. 

Urad za delo Slovenj Gradec: dolgotrajno brezposelni, brezposelne ženske, 

brezposelni stari nad 50 let, trajno presežni delavci in stečajniki, brezposelni s I. in II. 

stopnjo strokovne izobrazbe, invalidi. 

Koroška regija: brezposelne ženske, dolgotrajno brezposelni, brezposelni trajno 

presežni delavci in stečajniki, brezposelni s I. – V. stopnjo strokovne izobrazbe, 

brezposelni stari nad 50 let. 

Urad za delo Mozirje: dolgotrajno brezposelni, brezposelne ženske, brezposelni stari 

nad 50 let, brezposelni s I., II. in V. stopnjo strokovne izobrazbe ter trajno presežni 

delavci in stečajniki. 

Urad za delo Velenje: brezposelne ženske, dolgotrajno brezposelni, brezposelni s I. in 

II. in V. stopnjo strokovne izobrazbe, brezposelni stari nad 50 let, trajno presežni delavci 

in stečajniki. 

Del Savinjske regije: brezposelne ženske, dolgotrajno brezposelni, brezposelni s I. in II. 

stopnjo strokovne izobrazbe, brezposelni stari nad 50 let, trajno presežni delavci in 

stečajniki, brezposelni s V. stopnjo strokovne izobrazbe. 

27


Tabela 11: Značilne skupine brezposelnih oseb v Območni službi Velenje 

ženske 

Iščejo 

prvo 

zaposlitev 

Stari do 

26 let 

Od vseh delež posameznih kategorij (v %) 

Trajno 

presežni 

delavci in 

stečajniki 

Dravograd 

invalidi 

I. in II. 

stopnja 

strokovne 

izobrazbe 

Dolgotrajno 

brezposelni 

Stari 

nad 40 

let 

dec.06 45,2 21,7 22,8 18,0 12,4 26,7 37,1 32,9 

dec.07 55,8 26,2 21,3 17,6 21,7 29,2 43,1 42,7 

dec.08 50,0 17,9 25,0 19,2 19,8 33,1 33,1 43,5 

dec.09 44,9 16,6 23,0 25,1 12,6 34,6 35,2 39,9 

dec.10 51,8 16,0 18,2 30,0 15,5 30,2 38,1 47,7 

dec.11 53,8 13,1 14,3 24,1 21,7 31,3 53,0 51,5 

razlika 

11-10 

2,0 -2,6 -3,9 -5,9 6,2 1,1 14,9 3,8 

Radlje ob Dravi 

dec.06 60,1 20,9 21,1 20,8 20,4 33,3 54,1 45,1 

dec.07 58,7 20,1 18,4 20,4 26,1 34,2 54,2 52,4 

dec.08 53,3 13,6 17,4 19,9 28,3 34,2 47,1 52,3 

dec.09 48,6 14,7 19,1 26,9 19,1 30,8 36,2 46,7 

dec.10 58,7 12,8 15,4 31,5 21,4 29,1 46,5 50,7 

dec.11 58,0 12,9 14,5 25,9 25,3 29,2 54,1 52,2 

razlika 

11-10 

0,7 0,1 -0,9 -5,6 3,9 0,1 7,6 1,5 

Ravne na Koroškem 

dec.06 63,9 23,2 24,0 19,8 17,8 33,0 51,1 39,5 

dec.07 61,7 20,7 20,2 20,2 22,3 31,3 50,7 45,8 

dec.08 59,6 19,0 21,0 20,2 22,7 33,8 43,6 45,1 

dec.09 52,1 15,1 21,1 26,1 17,7 35,2 38,8 43,0 

dec.10 58,6 14,8 17,8 26,5 19,1 32,0 44,3 45,7 

dec.11 61,5 15,5 15,2 22,1 23,4 31,7 52,9 48,1 

razlika 

11-10 

2,9 0,7 -2,6 -4,4 4,3 0,3 8,6 2,4 

Slovenj Gradec 

dec.06 53,7 21,5 18,1 28,6 14,2 34,2 42,8 48,7 

dec.07 53,0 17,7 14,4 32,2 24,2 35,3 52,7 56,0 

dec.08 52,9 14,6 15,9 29,3 26,0 39,5 45,2 53,0 

dec.09 47,6 15,4 17,1 34,1 20,5 38,2 35,1 48,9 

dec.10 52,8 13,8 13,4 37,0 23,3 34,4 39,0 53,6 

dec.11 53,3 12,6 9,3 32,8 26,8 35,6 55,8 55,8 

razlika 

11-10 

0,5 -1,2 -4,1 -4,2 3,5 1,2 16,8 2,2 

Koroška regija 

dec.06 57,6 21,9 21,5 22,1 16,8 32,5 47,8 42,5 

dec.07 57,9 20,3 18,3 23,2 23,8 33,0 51,4 50,0 

dec.08 55,0 16,2 19,1 22,5 24,7 35,4 43,8 49,0 

dec.09 49,1 15,3 19,7 28,4 18,4 34,8 36,6 45,2 

28


dec.10 56,1 14,2 15,9 31,2 20,5 31,7 42,6 49,5 

dec.11 57,3 13,7 13,2 26,5 24,7 32,1 54,1 51,8 

razlika 

11-10 

1,2 -0,5 -2,7 -4,7 4,2 0,4 11,5 2,3 

Mozirje 

dec.06 47,0 17,0 17,0 26,3 12,1 36,3 49,8 52,2 

dec.07 46,5 19,0 17,7 24,2 14,3 32,7 51,8 55,3 

dec.08 42,5 17,7 18,5 22,4 15,6 34,6 49,6 53,2 

dec.09 47,9 15,5 16,8 29,0 14,3 35,6 42,9 53,0 

dec.10 47,1 14,9 14,7 27,6 14,3 33,5 44,3 57,3 

dec.11 49,5 13,3 15,3 23,3 13,5 22,8 52,5 54,6 

razlika 

11-10 

2,4 -1,6 0,6 -4,3 -0,8 -10,7 8,2 2,7 


dec.06 54,6 27,5 30,2 19,6 12,4 31,4 50,4 38,0 

dec.07 53,4 24,6 28,7 18,9 12,7 33,3 46,8 39,5 

dec.08 54,1 20,5 26,0 19,5 12,2 36,8 40,2 41,0 

dec.09 49,3 19,2 26,0 23,0 10,8 37,2 34,7 38,6 

dec.10 44,4 15,3 17,7 34,0 13,7 35,7 33,6 51,0 

dec.11 50,0 15,9 17,4 26,1 15,8 35,0 48,7 47,2 

razlika 

11-10 

5,6 0,6 -0,3 -7,9 2,1 -0,7 15,1 -3,8 

del Savinjske regije 

dec.06 52,6 24,7 26,7 21,4 12,3 32,7 50,2 41,7 

dec.07 51,6 23,1 25,8 20,3 13,1 33,2 48,1 43,7 

dec.08 50,8 19,7 23,9 20,3 13,1 36,2 42,8 44,4 

dec.09 48,9 18,2 23,6 24,6 11,7 36,8 36,9 42,4 

dec.10 45,0 15,2 17,0 32,6 13,8 35,2 35,9 52,4 

dec.11 49,9 15,4 17,0 25,5 15,4 34,1 49,5 48,8 

razlika 

11-10 

4,9 0,2 0 -7,1 1,6 -1,1 13,6 -3,6 


dec.06 55,2 23,3 23,9 21,8 14,7 32,6 49,0 42,1 

dec.07 54,8 21,7 22,0 21,8 18,5 33,1 49,8 46,9 

dec.08 53,1 17,9 21,4 21,5 19,3 35,8 43,3 46,8 

dec.09 49,0 16,6 21,4 26,7 15,3 35,7 36,8 44,4 

dec.10 50,9 14,6 16,5 31,9 17,3 33,4 39,4 50,8 

dec.11 53,6 14,5 15,1 26,0 20,0 33,1 51,8 50,3 

razlika 

11-10 

2,7 -0,1 -1,4 -5,9 2,7 -0,3 12,4 -0,5 

29


2.3.6. Stopnja registrirane brezposelnosti 

Stopnjo registrirane brezposelnosti izračunava Statistični urad Republike Slovenije. Pri 

tem upošteva podatke o delovno aktivnem prebivalstvu in brezposelnih osebah glede na 

njihovo stalno prebivališče. Stopnje so izračunane za nivo upravnih enot, občin, 

območnih služb Zavoda RS za zaposlovanje in regij. Prizadetost nekega območja z 

brezposelnostjo kaže stopnja registrirane brezposelnosti, saj je bila le-ta v letu 1991 

7,0 % in na osmem mestu med desetimi območnimi službami, v letu 2011 pa je bila z 

13,3 % stopnjo registrirane brezposelnosti na petem mestu med dvanajstimi območnimi 

službami v Sloveniji. 

Stopnja registrirane brezposelnosti je v Sloveniji decembra 2011 znašala 12,1 % in je bila 

za 2,2 odstotni točki nižja, kot v decembru 2010. V decembru 2011 je bila najvišja stopnja 

registrirane brezposelnosti v Upravni enoti Radlje ob Dravi (15,2 %), stopnjo registrirane 

brezposelnosti v OS Velenje je presegla za 1,9 odstotne točke, slovensko pa za 3,1 

odstotnih točk. 

Stopnja registrirane brezposelnosti se je v primerjavi z decembrom 2011 znižala v vseh 

upravnih enotah: Dravograd za 1,4 odstotne točke, Radlje ob Dravi za 1,5 odstotne 

točke, Ravne na Koroškem za 1,8 odstotne točke, Slovenj Gradec za 1,5 odstotne točke, 

Mozirje za 0,9 odstotne točke, Velenje za 0,1 odstotne točke. 

V Koroški regiji je znašala stopnja registrirane brezposelnosti v decembru 2011 12,9 % 

ali 1,5 odstotne točke manj, kot v decembru 2010. 

Tabela 12: Stopnje registrirane brezposelnosti po območnih službah ZRSZ 

Območna 

služba 

Stopnja 

registrirane 


december 2011 

Stopnja 

registrirane 


december 2010 

Celje 13,6 12,8 

Koper 9,5 9,3 

Kranj 9,0 9,2 

Ljubljana 10,1 9,8 

Maribor 15,5 14,7 

Murska Sobota 18,1 19,4 

Nova Gorica 10,2 10,4 

Novo Mesto 11,6 10,2 

Ptuj 12,5 12,7 

Sevnica 13,8 13,5 

Trbovlje 13,3 12,2 

Velenje 13,3 14,3 

SLOVENIJA 12,1 11,8 

30


Graf 5 : Gibanje stopnje registrirane brezposelnosti po letih v Območni službi Velenje in v Sloveniji 

15,00 

14,00 

13,00 

12,00 

11,00 

10,00 

9,00 

8,00 

7,00 

6,00 

5,00 

OS Velenje 

Slovenija 

Tabela 13: Gibanje stopnje registrirane brezposelnosti v letih 2000 – 2011 v Območni službi Velenje 

Dravograd 

Radlje ob 

Dravi 

Ravne na 

Koroškem 

Slovenj 

Gradec 

Koroška 

regija 

Mozirje 


Območna 

služba 


dec.00 8,2 14,6 9,5 7,5 9,9 10,7 10,6 10,2 

dec.01 9,1 14,9 10,9 8,6 10,9 11,6 11,0 11,0 

dec.02 10,3 16,0 13,2 8,7 … 10,4 10,8 11,4 

dec.03 11,7 16,0 12,5 9,1 12,2 10,0 11,8 11,8 

dec.04 10,4 14,6 10,6 8,3 10,8 10,8 10,4 10,6 

dec.05 10,5 14,7 10,7 8,6 10,9 11,4 10,3 10,8 

dec.06 8,6 1,7 9,3 8,5 9,5 10,2 9,1 9,4 

dec.07 6,7 9,3 7,5 6,8 7,6 8,8 7,6 7,7 

dec.08 7,6 9,7 8,1 7,4 8,2 9,1 7,4 8,0 

dec.09 11,9 14,3 11,9 11,3 12,2 11,8 10,7 11,6 

dec.10 14,0 16,7 13,8 13,8 14,4 12,2 14,7 14,3 

dec.11 12,6 15,2 12,0 12,3 12,9 11,3 14,6 13,3 

31


3. IZVAJANJE PROGRAMOV IN UKREPOV AKTIVNE POLITIKE 

ZAPOSLOVANJA 

Programi Aktivne politike zaposlovanja (v nadaljevanju APZ) so se v letu 2011 izvajali v 

skladu s Katalogom aktivne politike zaposlovanja, ki je pripravljen na osnovi naslednjih 

pravnih podlag: 

1. Zakon o urejanju trga dela (Uradni list RS 80/10); 

2. Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS 

107/06-uradno prečiščeno besedilo) v zvezi s 192. členom Zakona o urejanju trga 

dela (Uradni list RS 80/10); 

3. Načrt izvedbe programa ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leto 2010 in 2011, 

ki ga je sprejela Vlada RS na 60. redni seji, 24.12.2009, Spremembe Načrta izvedbe 

Programa ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leti 2010 in 2011, ki jo je sprejela 

Vlada na 104. redni seji, 21.10.2010 in Spremembe Načrta izvedbe Programa 

ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leti 2010 in 2011, ki jih je sprejela Vlada na 

158. redni seji, 10.11.2011; 

4. Programa ukrepov aktivne politike zaposlovanja za obdobje 2007-2013, ki ga je 

sprejela Vlada RS na 98. redni seji, 23. 11. 2006; 

5. Pravilnik o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja (Uradni list RS, št. 

106/10); 

6. Pravilnika o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja (Uradni list RS št. 5/07, 

št. 85/08 ter št. 25/09); 

7. Usmeritev Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. 

3.1. Ukrepi Aktivne politike zaposlovanja v letu 2011 

Celoten nabor programov Aktivne politike zaposlovanja je razdeljen v štiri ukrepe, ki so 

podrobneje opisani v nadaljevanju. 

Ukrep 1- SVETOVANJE IN POMOČ PRI ISKANJU ZAPOSLITVE 

Namen ukrepa je svetovanje in pomoč posameznikom pri iskanju zaposlitve ter 

seznanjanje s poklicnimi možnostmi in poglobljena obravnava določenih skupin oseb, 

zato da se izboljšajo zaposlitvene možnosti in odpravijo ovire pri iskanju zaposlitve. 

Namen ukrepa je tudi predstavitev in uveljavitev aktivnosti programa APZ. Aktivnosti, ki 

so se izvajale so: 

‣ Poklicno in zaposlitveno informiranje, 

‣ Pomoč pri iskanju zaposlitve, 

‣ Razvoj in izvajanje novih oblik pomoči ter predstavitev. 

32


Ukrep 2 – USPOSABLJANJE IN IZOBRAŽEVANJE 

Namen ukrepa je povečanje zaposljivosti in konkurenčnosti na trgu dela s pridobivanjem 

novega znanja, spretnosti in zmožnosti ter z dvigom izobrazbene in kvalifikacijske ravni 

zaposlenih in brezposelnih. Aktivnosti, ki so se izvajale so: 

‣ Programi institucionalnega usposabljanja in nacionalne poklicne kvalifikacije, 

‣ Programi praktičnega usposabljanja, 

‣ Programi izobraževanja, 

‣ Sofinanciranje izobraževanja in usposabljanja za konkurenčnost in zaposljivost. 

Ukrep 3 – SPODBUJANJE ZAPOSLOVANJA IN SAMOZAPOSLOVANJA 

Namen ukrepa je spodbujanje samozaposlovanja brezposelnih oseb, ki po usposabljanju 

želijo uresničiti podjetniško idejo in se samozaposliti, spodbujanje zaposlovanja najtežje 

zaposljivih skupin brezposelnih oseb, posebno prejemnikov denarno socialne pomoči, 

povečanje prilagodljivosti trga dela s spodbujanjem novih oblik zaposlovanja, povečanje 

regijske in sektorske mobilnosti, ohranitev delovnih mest in podpora preoblikovanju 

podjetij. Aktivnosti, ki so se izvajale so: 

‣ Spodbujanje samozaposlovanja, 

‣ Subvencije za zaposlitev težje zaposljivih skupin brezposelnih oseb, 

‣ Povračilo stroškov dela, 

‣ Spodbujanje prilagodljivosti delovne sile in podjetij. 

Ukrep 4 – PROGRAMI ZA POVEČANJE SOCIALNE VKLJUČENOSTI 

Namen ukrepa je spodbujati socialno vključenost ljudi, torej uresničevati in uveljaviti 

aktivnost in projekte za ustvarjanje okolja, ki bo motiviralo ljudi k aktivnosti in v katerem 

bodo laže in hitreje našli delo, hkrati pa uživali tudi potrebno raven socialne zaščite. 

Aktivnost, ki se je izvajala je: 

‣ Spodbujanje socialnega vključevanja in delovne aktivnosti. 

Ciljne skupine za vključevanje v programe aktivne politike zaposlovanja: 

Ukrepi APZ so namenjeni različnim ciljnim skupinam in sicer: 

‣ brezposelnim osebam, 

‣ osebam, katerih delo je postalo nepotrebno, 

‣ šolajoči se mladini in iskalcem zaposlitve, 

‣ zaposlenim. 

Ciljne skupine za posamezne aktivnosti in programe so določene v Katalogu ukrepov 

aktivne politike zaposlovanja. 

33


Ukrep 1 – Svetovanje in pomoč pri iskanju zaposlitve je namenjen vsem brezposelnim 

osebam in tistim, ki iščejo zaposlitev ali informacije o poklicih in potrebah na trgu dela. 

Ciljnim skupinam, ki potrebujejo poglobljeno obravnavo pri svetovanju in iskanju 

zaposlitve, je bila omogočena poglobljena individualna obravnava. 

V ukrep 2 – Usposabljanje in izobraževanje so se prednostno vključevale brezposelne 

osebe brez poklicne izobrazbe ali s suficitarnimi poklici, brezposelni mladi do 

dopolnjenega 25. leta starosti, mladi brez delovnih izkušenj, prejemniki denarno socialne 

pomoči in prejemniki denarnega nadomestila, druge težje zaposljive brezposelne osebe. 

V ukrep 3 in ukrep 4 – Spodbujanje zaposlovanja in samozaposlovanja ter programi za 

povečanje socialne vključenosti so se prednostno vključevale dolgotrajno brezposelne 

osebe, prejemniki denarnega nadomestila in denarno socialne pomoči, brezposelni, 

starejši od 50. let, mladi do dopolnjenega 25. leta starosti in iskalci prve zaposlitve, 

predvsem tisti brez strokovne izobrazbe, delavci v postopku izgubljanja zaposlitve, 

invalidi, Romi in druge brezposelne osebe z ugotovljenimi zaposlitvenimi ovirami. 

Financiranje programov Aktivne politike zaposlovanja 

Programi Aktivne politike zaposlovanja so se v letu 2011 financirali iz integralnega 

proračuna in iz sredstev Evropskega socialnega sklada. 

3.2. Izvajanje posameznih programov Aktivne politike zaposlovanja v letu 2011 na 


3.2.1. Aktivnost 1.2. Pomoč pri iskanju zaposlitve 

Pomoč pri iskanju zaposlitve 

V okviru aktivnosti Pomoč pri iskanju zaposlitve so je izvajalo več programov. Eden od 

teh je Pomoč pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve, ki zajema več 

delavnic: Poti do dela in zaposlitve, Druga možnost, Svetovalnica za uspešen nastop na 

trgu dela, Skupinska oblika svetovanja in Po študiju v zaposlitev in Če hočem biti 

uspešen moram nekaj spremeniti. 

Cilj delavnic je motiviranje in informiranje ter usposabljanje brezposelnih oseb za 

aktivnejši pristop pri iskanju zaposlitve in s tem povečanje njihove lastne odgovornosti za 

nadaljnjo poklicno pot. V delavnice se lahko brezposelne osebe vključijo takoj po prijavi 

na ZRSZ. 

Tako smo v letu 2011 v delavnice vključili 361 brezposelnih oseb, od tega 178 v Koroški 

regiji in 183 v delu Savinjske regije. 60,94% vseh vključenih je bilo žensk. 

34


Program Usposabljanja za življenjsko uspešnost je namenjen zviševanju ravni 

pismenosti odraslih. Cilj je omogočiti, da bi posamezniki: 

‣ pridobili temeljno 

znanje in spretnosti, ki jim omogočajo lažje obvladovanje nove učne snovi; 

‣ 

potencialov ter možnosti za izvajanje dejavnosti v podeželskem okolju, z namenom 

izboljšanja svojega ekonomskega in socialnega položaja; 

‣ , za lažje obvladovanje situacij v vsakdanjem 

življenju, večjo samostojnost in odgovornost v življenju, dvig samozavesti in socialne 

vključenosti ter tudi dvig kakovosti življenja. 

V letu 2011 se je v program UŽU – usposabljanje za življenjsko uspešnost vključilo 30 

oseb, od tega 50,00 % žensk. Polovica vključenih je bila iz Koroške regije polovica iz 

Savinjske regije. 

Program Klub za iskanje zaposlitve se izvaja v dveh delih. Prvi del zajema dvotedenski 

izobraževalni del, v katerem se udeleženci usposobijo za sistematično iskanje zaposlitve 

in pridobijo veščine iskanja zaposlitve. Drugi del pa je namenjen samostojnemu iskanju 

zaposlitve. Udeležencem je v tem času na voljo prostor, opremljen s telefoni, računalniki 

in informativnimi gradivi ter pomoč mentorja. 

Cilj vključitve v klub za iskanje zaposlitve je čim prej dobiti zaposlitev, ki je za iskalca 

glede na trenutne razmere najbolj ustrezna. Namen vključitve in sodelovanja brezposelne 

osebe v aktivnosti je usposobitev udeležencev za sistematično iskanje zaposlitve, kar jim 

omogoča samostojno in aktivnejše delovanje na trgu dela ter hitrejše iskanje zaposlitve. 

Udeleženci se v klubu naučijo veščin iskanja zaposlitev in vzpostavijo stike s 

potencialnimi delodajalci. V klub se lahko vključijo brezposelne osebe in iskalci 

zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena, takoj po prijavi na ZRSZ. 

Klub je v letu 2011 obiskalo 147 brezposelnih oseb, od tega 60 v Koroški regiji in 87 v 

delu Savinjske regije. 54,42% vključenih je bilo žensk. 

3.2.2. Aktivnost 1.3. Razvoj in izvajanje novih oblik pomoči ter predstavitev 

V aktivnosti Razvoj in izvajanje novih oblik pomoči ter predstavitev se je izvajalo več 

programov. Program Zaposlitveni sejmi je namenjen promociji zaposlovanja s 

poudarkom na srečanju delodajalcev in delojemalcev. 

V letu 2011 je Območna služba Velenje izvedla zaposlitveni sejem na Ravnah na 

Koroškem z nazivom Zaposli.se. Na sejmu so bile predstavljene naslednje teme: 

‣ Predstavitev delodajalcev ter predstavitev in ponudba prostih delovnih mest; 

‣ Informiranje na stojnicah (delodajalci, koncesionarji, slovenska vojska, policija, 

EURES, Zavod za zaposlovanje); 

‣ Okrogla miza na temo socialno podjetništvo; 

‣ Okrogla miza na temo javni razpisi; 

‣ Okrogla miza na temo samozaposlovanje; 

‣ Delovni in življenjski pogoji v Avstriji. 

35


Sejem je obiskalo približno 1200 oseb. 

Program Vključitev brezposelnih oseb v nove in razvojne projekte je namenjen 

vključitvi brezposelnih oseb v projekte sofinancirane iz drugih virov sredstev in se izvaja 

na podlagi ponudbe izvajalca. Cilj vključitve je izboljšanje zaposlitvenih možnosti, 

odpravljanja ovir pri iskanju zaposlitve, pridobivanju dodatnih znanj, veščin, spretnosti ali 

delovnih izkušenj. V razvojne programe se lahko vključijo brezposelne osebe takoj po 

prijavi na ZRSZ. 

V nove in razvojne projekte se je v letu 2011 vključilo 58 brezposelnih oseb, od tega 41 

ali 70,69 % žensk. Iz Koroške regije je bilo vključenih 10 oseb, iz Savinjske regija pa 48 

oseb. 

3.2.3. Aktivnost 2.1. programi institucionalnega usposabljanja in nacionalne poklicne 

kvalifikacije 

Cilj vključitve v program Programi institucionalnega usposabljanje je pridobitev 

spretnosti in znanj, ki bodo povečale zaposljivost brezposelne osebe. Namen vključitve in 

sodelovanja v programu je brezposelnim osebam povečati zaposlitvene možnosti. V 

program se lahko vključijo brezposelne osebe, predvsem tiste brez ustrezne izobrazbe, 

brez delovnih izkušenj in tiste s suficitarnimi poklici. 

V letu 2011 se je program izvajala preko zunanjih izvajalcev, ki so izbrani v skladu s 

predpisi o javnih naročilih, s katerimi bomo sodelovali vse do leta 2015. 

V letu 2011 se je v programe institucionalnega usposabljanja vključilo 372 oseb, od tega 

200 v Koroški regiji in 172 v delu Savinjske regije. 67,74% vseh vključenih je bilo žensk. 

Program Nacionalne poklicne kvalifikacije – Priprave na postopke ugotavljanja in 

potrjevanja NPK, udeležencem zagotavlja pridobitev javne listine o nacionalni poklicni 

kvalifikaciji, ki izkazuje pridobljena strokovna znanja in spretnosti, ki so potrebna za 

opravljanje poklica ali posameznih zadolžitev v okviru poklica. Cilji programa so 

povečanje zaposljivosti brezposelnih oseb, dvig kvalifikacijske ravni ter zmanjšanje 

strukturnega neskladja na trgu. V program se lahko vključijo brezposelne osebe. 

V letu 2011 se je program izvajala preko zunanjih izvajalcev, ki so izbrani v skladu s 

predpisi o javnih naročilih in bomo z njimi sodelovali vse do leta 2015. 

V program Nacionalne poklicne kvalifikacije – Priprave na postopke ugotavljanja in 

potrjevanja NPK, se je v letu 2011 vključilo 70 oseb, od tega 38 v Koroški regiji in 32 v 

delu Savinjske regije. 55,71% vključenih je bilo žensk. 

Program, Nacionalne poklicne kvalifikacije – Preverjanje in potrjevanje NPK 

udeležencem zagotavlja pridobitev javne listine o nacionalni poklicni kvalifikaciji ali 

spričevala o temeljni poklicni kvalifikaciji, ki izkazuje pridobljena strokovna znanja in 

spretnosti, ki so potrebna za opravljanje poklica ali posameznih zadolžitev v okviru 

poklica. Cilji programa so povečanje zaposljivosti brezposelnih oseb, dvig kvalifikacijske 

36


ravni ter zmanjšanje strukturnega neskladja na trgu dela. V program se lahko vključijo 

brezposelne osebe. 

V letu 2011 se je program izvajala preko zunanjih izvajalcev, ki so vpisani v razvid 

Državnega izpitnega centra. 

V program Preverjanje in potrjevanje NPK se je v letu 2011 vključilo 47 oseb, od tega 22 

v Koroški regiji in 25 v delu Savinjske regije. 38,30% vključenih je bilo žensk. 

3.2.4. Aktivnost 2.2. Programi praktičnega usposabljanja 

Program Usposabljanje na delovnem mestu je namenjen pospeševanju zaposlovanja 

in ponovni delovni integraciji oseb, katerih znanja in delovne izkušnje ne omogočajo 

neposredne zaposlitve ali ohranitve zaposlitve. Program poteka pri delodajalcu, brez 

sklenitve delovnega razmerja. Program vključuje osebe v konkretne delovne procese z 

namenom pridobitve znanj, veščin in spretnosti, potrebnih za opravljanje določenega 

poklica ali konkretnega dela pri delodajalcu, pospešuje zaposlitev na konkretnem 

delovnem mestu ali delovnem področju. Program usposabljanja z delom sklenjenega 

brez delovnega razmerja predstavlja tako pomoč osebam s pomanjkljivimi ali ustreznimi 

veščinami in spretnostmi za opravljanje konkretnega dela pri delodajalcu, kot tudi pomoč 

delodajalcem pri zaposlovanju novih sodelavcev. 

Dodana vrednost programa se kaže v njegovem prispevku k pozitivni naravnanosti 

vključenih oseb do odgovornega reševanja svoje zaposlitvene situacije, in sicer s 

pomočjo na novo pridobljenih spretnosti in znanj na konkretnih delovnih področjih, 

pridobljenih veščin za aktivno iskanje zaposlitve, širjenja socialne mreže ipd., ki 

vključenim osebam povečujejo zaposlitvene možnosti. 

V program usposabljanja na delovnem mestu je bilo v letu 2011 vključenih 647 

brezposelnih oseb, od tega 355 žensk, kar predstavlja 54,9 % vseh vključenih. 228 

vključenih je bilo iz Savinjske regije, 419 pa iz Koroške regije. 

3.2.5. Aktivnost 2.3. Programi izobraževanja 

Program Formalno izobraževanje 2011/2012 je vladni program, ki se izvaja kot ukrep 

programa aktivne politike zaposlovanja 2007–2013 in ga v skladu s 53.b členom Zakona 

o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB) za vsako šolsko leto v 

sodelovanju s socialnimi partnerji, odgovornimi za razvoj človeških virov v državi, 

pripravita Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Ministrstvo za šolstvo in 

šport, sprejme pa Vlada Republike Slovenije. Formalno izobraževanje zajema javno 

veljavne izobraževalne programe, ki potekajo po celotni vertikali od osnovne šole do 

dodiplomskega izobraževanja. Udeleženci po uspešno zaključenem programu pridobijo 

javno veljavno formalno izobrazbo. 

V program so se vključevale brezposelne osebe, ki so se na podlagi zaposlitvenega 

načrta po 53. b členu ZZZPB izobraževale že v šolskem letu 2010/2011; brezposelne 

osebe brez poklicne oz. strokovne izobrazbe; brezposelne osebe z zdravstvenimi 

omejitvami; osebe, ki jim je delovno razmerje prenehalo kot presežnim delavcem zaradi 

37


poslovnih razlogov, stečaja, likvidacije delodajalca ali prisilne poravnave in so imele z 

delodajalcem sklenjeno pogodbo o izobraževanju; brezposelne osebe s poklicno oz. 

strokovno izobrazbo, na področju katere ne morejo dobiti zaposlitve in so na ZRSZ 

prijavljene več kot 1 mesec, brezposelne osebe nad 45 let. 

Izvajalci programa so izobraževalne organizacije registrirane v registru pri ministrstvu za 

šolstvo. Program izobraževanja za brezposelne osebe je sofinanciran na podlagi 

finančnega načrta Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter Ministrstva za 

šolstvo in šport v okviru Proračuna RS za leto 2010 in 2011. 

V letu 2011 se je v program izobraževanja za brezposelne osebe vključilo 276 oseb od 

tega 165 žensk, kar predstavlja 59,78% vseh vključenih. Iz Koroške regije je bilo 

vključenih123 oseb, iz Savinjske regije pa 153 oseb. V šolskem letu 20010/2011 je bilo 

vseh vključenih v program formalnega izobraževanja 360 oseb od tega 217 ali 60,20% 

žensk. 

PUM - projektno učenje za mlajše odrasle 2011/2012 vključuje aktivnosti, ki 

udeležencem pomagajo izboljšati splošno razgledanost in prožnost mišljenja ter pridobiti 

funkcionalna znanja, potrebna za uspešno reintegracijo v šolsko okolje in vsakdanje 

življenje. Namen te aktivnosti je vključevanje v dokončanje formalnega izobraževanja ali 

zaposlitev. 

Ciljna skupina za vključevanje so bile brezposelne osebe, mlajše od 26 let, ki so opustile 

šolanje. Izvajalke programa so bile izobraževalne organizacije izbrane na razpisu 

Ministrstva za šolstvo. 

V letu 2011 se je na OS Velenje v program Projektnega učenja za mlade vključilo 27 

oseb, od tega 8 ali 29,62% žensk. 

3.2.6. Aktivnost 3.1. Spodbujanje samozaposlovanja 

V okviru aktivnosti Spodbujanje samozaposlovanja smo izvajali program Pomoč pri 

samozaposlitvi in program Subvencije za samozaposlitev 2010 - 2013. 

Cilj in namen programa Pomoč pri samozaposlitvi je priprava oseb iz ciljne skupine na 

samozaposlitev v okviru individualnega svetovanja in delavnic usposabljanja za 

podjetništvo. V program so se lahko vključile osebe iz ciljnih skupin. 

Program Pomoč pri samozaposlitvi se je izvajala v dveh delih: 

‣ V prvem delu opravi svetovalni intervju z osebo iz ciljne skupine, svetovalec 

zaposlitve, nato pa opravi Svetovalni intervju z osebo še zunanji podjetniški 

svetovalec z namenom pridobitve mnenja o možnosti realizacije poslovne ideje in 

ugotovitve smiselnosti vključitve v delavnico. 

‣ V drugem delu se osebe iz ciljne skupine, za katere je bila ugotovljena smiselnost 

vključitve v delavnico, vključijo v 3-dnevno (24 ur) delavnico Priprava na 

samozaposlitev. 

38


V program Priprava na samozaposlitev je bilo v letu 2011 vključenih 569 oseb, od tega 

333 v Koroški regiji in 236 v delu Savinjske regije. Vključenih je bilo 219 ali 38,49% 

žensk. 

Brezposelne osebe, ki so se po pripravi odločile za samozaposlitev so bile vključene v 

program Subvencije za samozaposlitev. 

Namen programa je ustvarjanje novih zaposlitvenih možnosti s spodbujanjem 

podjetništva v obliki subvencij za samozaposlitev osebam iz ciljnih skupin. Cilj programa 

je ohraniti neprekinjeno samozaposlitev za obdobje najmanj enega leta. 

V letu 2011 se je v Območni službi Velenje samozaposlilo 244 brezposelnih oseb na 

različnih stopnjah strokovne izobrazbe od tega 147 v Koroški regiji in 97 v delu Savinjske 

regije 43,85% samozaposlenih je bilo žensk. 

Samozaposlitve so bile v večini realizirane v storitvenih dejavnostih, manj je 

samozaposlitev v proizvodnih dejavnostih. Brezposelne osebe, ki so se samozaposlile in 

so oddale vlogo za pridobitev subvencije, so pridobile sredstva v višini 4.500 EUR. 

3.2.7. Aktivnost 3.2. Subvencije za zaposlitev težje zaposljivih skupin brezposelnih oseb 

Program Spodbujanje novega zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb – 

prejemnikov denarne socialne pomoči za leto 2010 se izvaja na osnovi javnega 

razpisa in se je v letu 2011 samo nadaljeval. Namen javnega razpisa je spodbujanje 

novega zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb – prejemnikov denarne socialne 

pomoči. Ciljna skupina so dolgotrajno brezposelne osebe, ki so v zadnjih 16 mesecih 

prejemale denarno socialno pomoč najmanj 12 mesecev. Izpolnitev tega pogoja se 

preverja na podlagi izmenjave podatkov iz uradnih evidenc. 

Izvajalci so lahko uveljavljali subvencijo za zaposlitev za nedoločen čas ali za zaposlitev 

za obdobje enega leta. V primeru zaposlitve za določen čas Zavod spremlja trajanje 

zaposlitve osebe pri delodajalcu eno leto, v primeru zaposlitve za nedoločen čas Zavod 

spremlja trajanje zaposlitve osebe pri delodajalcu dve leti. 

Subvencija se izplačuje v mesečnih obrokih in sicer: 

‣ za prvih 6 mesecev zaposlitve osebe, zaposlene za določen čas 1 leta oziroma 

(višina subvencije 4.500,00 €) 

‣ za prvih 12 mesecev zaposlitve osebe, zaposlene za nedoločen čas (višina 

subvencije 9.000,00 €). 

Na Območni službi Velenje smo v letu 2011 sklenili pogodbe za subvencioniranje 2 

zaposlitev. 

Program Zaposli.me / spodbujanje zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb 

je namenjen povečanju zaposlenosti brezposelnih oseb iz ciljnih skupin. Program se 

izvaja s subvencijo pri delodajalcih, izbranih na podlagi javnega razpisa oziroma v drugi 

polovici leta 2011 na podlagi javnega povabila. Na javni razpis oziroma javno povabilo so 

39


se lahko prijavili tržni delodajalci registrirani kot samostojni poslovni subjekti s svojo 

matično številko. Namen javnega povabila je spodbujanje zaposlovanja in pomoč pri 

ohranjanju zaposlitve težje zaposljivih brezposelnih oseb. Dodana vrednost programa je 

prispevek k doseganju čim hitrejše in stabilne zaposljivosti ciljne skupine kot tudi 

zmanjševanje neskladij med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela. 

V prvi polovici leta 2011 so bili do subvencije v višini 4.000 € upravičeni delodajalci 

izbrani na javnem razpisu, ki so zaposlili brezposelno osebo, ki je izpolnjevala enega od 

naslednjih kriterijev: 

‣ starejši od 50 let, 

‣ mlajši od 25 let in v zadnjih 6 mesecih niso imeli redno plačane zaposlitve, 

‣ iskalci prve zaposlitve in so pridobili strokovno ali poklicno izobrazbo pred manj kot 

dvema letoma ter so vsaj 6 mesecev prijavljeni v evidencah Zavoda, 

‣ mlajši od 30 let z dokončano vsaj univerzitetno izobrazbo (VII. stopnjo) in imajo poklic, 

ki se uvršča med suficitarne v pregledu suficitarnih in deficitarnih poklicev in poklicnih 

področij ter v zadnji 6 mesecih niso imeli redno plačane zaposlitve, 

‣ niso dosegli stopnje srednjega strokovnega izobraževanja, srednjega poklicnega 

tehniškega izobraževanja oz. splošnega srednjega izobraževanja, 

‣ so prijavljeni v evidencah Zavoda 12 mesecev v zadnjih 16 mesecih, razen oseb 

vključenih v javna dela Izjema se ne nanaša na osebe, ki so program javnih del 

zaključile pred več kot šestimi meseci. 

V drugi polovici leta 2011 pa so bili do subvencije upravičeni delodajalci izbrani na 

javnem povabilu, ki so zaposlili brezposelno osebo, ki je izpolnjevala enega od naslednjih 

kriterijev: 

‣ invalidi oz. osebe katerih invalidnost je priznana po nacionalni zakonodaji, 

‣ iskalci prve zaposlitve in so vsaj 6 mesecev prijavljeni v evidenci brezposelnih oseb, 

‣ starejši od 50 let in so vsaj 6 mesecev prijavljene v evidenci brezposelnih oseb, 

‣ dolgotrajno brezposelne osebe, kar pomeni, da so prijavljene v evidenci brezposelnih 

oseb vsaj 12 mesecev v zadnjih 16 mesecih, ali če gre za osebe mlajše od 25 let, da 

so prijavljene v evidenci brezposelnih oseb vsaj 6 mesecev v zadnjih 8 mesecih, 

‣ osebe, ki so bile pred zadnjim prenehanjem vodenja v evidenci brezposelnih oseb 

zaradi uveljavitve pravice do starševskega nadomestila ali starševskega dodatka po 

Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Ur. l. RS, št. 110/06 - uradno 

prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 10/08 in 62/10 - ZUPJS) ter po uveljavitvi te 

pravice, prijavljene v evidenci brezposelnih oseb skupaj vsaj 12 mesecev, 

‣ osebe prijavljene v evidenci brezposelnih oseb vsaj 6 mesecev in imajo na dan 

objave javnega povabila stalno prebivališče v Pokolpju, tj. v občinah Kočevje, Loški 

potok, Osilnica, Kostel, Črnomelj, Semič in Metlika. 

S subvencijo programa Zaposli.me se je v letu 2011 zaposlilo 271 oseb, od tega v 

Koroški regiji 151 oseb v Savinjski regiji pa 120 oseb. V 53,14% subvencioniranih 

zaposlitev so bile vključene ženske. 

40


3.2.8. Aktivnost 3.3. Povračilo stroškov dela 

Cilj programa Povračila prispevkov delodajalcem je spodbujanje novega zaposlovanja, 

predvsem težje zaposljivih brezposelnih oseb. Ciljne skupine so delodajalci, ki zaposlijo: 

‣ brezposelno osebo, mlajšo od 26 let, ki je iskalec prve zaposlitve in je več kot 6 

mesecev prijavljena pri Zavodu ter ima suficitarni poklic, 

‣ brezposelno osebo, mlajšo od 28 let, ki je 24 mesecev prijavljena pri Zavodu, 

‣ brezposelno osebo, prijavljeno pri Zavodu, namesto delavca na porodniškem 

dopustu in na dopustu za nego in varstvo otroka, 

‣ brezposelno osebo, ki je starejša od 55 let in je več kot 12 mesecev prijavljena pri 

Zavodu, 

‣ brezposelno osebo, prijavljeno na Zavodu, ki je starejša od 55 let in ima suficitarni 

poklic 

Delodajalcem, ki oddajo vlogo, se povrnejo prispevki na izplačane plače. V večini 

primerov gre za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu in dopustu za nego in 

varstvo otroka. Nekaj vlog je bilo zavrnjenih zaradi zamude roka za oddajo vloge. V letu 

2011 je bilo delodajalcem odobrenih 10 vlog. 

Skladno s prehodnimi in končnimi določbami ZUTD (tretja alinea 2. odstavka 192. člena) 

se je določba 48. a čl. ZZZPB uporabljala do izteka roka za vložitev vloge za povračilo 

prispevkov za vse primere, v katerih se je zaposlitev realizirala do 31.12.2010. 

3.2.9. Aktivnost 4.1. Spodbujanje socialnega vključevanja in delovne aktivnosti 

Najobsežnejši program v okviru aktivnosti Spodbujanje socialnega vključevanja in 

delovne aktivnosti so Javna dela, ki so lokalni ali državni zaposlitveni program. 

Namenjena so ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti brezposelnih oseb, povečanju 

delovne in socialne vključenosti brezposelnih oseb, kakor tudi spodbujanju razvoja novih 

delovnih mest. Organizirajo se zaradi izvajanja socialno-varstvenih, izobraževalnih, 

kulturnih, naravovarstvenih, komunalnih, kmetijskih in drugih programov. 

Namen Programa za javna dela je: aktiviranje brezposelnih oseb, njihova socialna 

vključenost, ohranitev ali razvoj delovnih sposobnosti ter spodbujanju razvoja novih 

delovnih mest. 

Javna dela organizirajo delodajalci ali druge organizacije za tiste dejavnosti, katerih cilj ni 

pridobivanje dobička in kadar z dejavnostjo, ki se izvaja v okviru javnih del, ne povzročajo 

nelojalne konkurence na trgu dela. Izvajalci javnih del so lahko le neprofitni delodajalci. 

Zato lahko vloge za programe predložijo samo tisti delodajalci ali druge organizacije, ki 

opravljajo samo tiste dejavnosti, katerih cilj ni pridobivanje dobička in kadar z dejavnostjo, 

ki se izvaja v okviru javnih del, na trgu ne povzročajo nelojalne konkurence. Za neprofitne 

delodajalce se za potrebe razpisa štejejo vsi tisti delodajalci, ki imajo v ustanovitvenem 

aktu določen nepridobitni značaj oziroma imajo v svojem ustanovitvenem aktu določilo, da 

vračajo dobiček v osnovno dejavnost in ga ne delijo. 

V lokalne in nacionalne programe javnih del se lahko vključujejo naslednje skupine 

brezposelnih oseb: 

41


‣ brez čakalne dobe: 

- invalidi 1 in starši invalidnih in dolgotrajno bolnih otrok 

- Romi, 

- osebe po prestani zaporni kazni; 

‣ po 3 mesecih prijave na zavodu: 

- starejši od 50 let, 

- prejemniki denarnega nadomestila in denarne socialne pomoči, 

- samohranilci in osebe, katerih zakonec je tudi brezposeln; 

‣ po 6 mesecih prijave na zavodu: 

- iskalci prve zaposlitve, 

- osebe s I. in II. stopnjo strokovne izobrazbe, 

- osebe z upadom delovnih sposobnosti, 

- zaposlitveno ovirane osebe, 

- brezposelne osebe, mlajše od 30 let, 

‣ dolgotrajno brezposelne osebe, prijavljene na zavodu 12 mesecev v zadnjih 16 

mesecih, razen zakonsko določenih skupin, pri katerih se ta gostota zahteva samo 

ob prvi vključitvi v program javnega dela (ženske, starejše od 53 let, in moški, 

starejši od 55 let). 

Ciljna skupina so tudi udeleženci programov javnih del, ki so bili vključeni v programe 

javnih del v letu 2010 manj kot eno leto. 

Področja javnih del v letu 2011 

Kmetijstvo 

Z javnimi deli se lahko izvajajo dela, ki predstavljajo pomoč organizacijam, institucijam, 

društvom, kmetijskim gospodarstvom ter občinskim programom v smislu ohranjanja in 

varovanja kulturne krajine, gozdov, obnove vasi ter pri razvoju podeželja. 

Izobraževanje 

Za potrebe udeležencev (otroci, mladostniki in odrasle osebe) vzgojno-izobraževalnih 

dejavnosti in za potrebe delovanja vzgojno izobraževalnih zavodov, se v programih javnih 

del lahko izvajajo tista opravila, ki pomenijo podporo in dopolnjevanje programom 

osnovnih dejavnosti. Programi se lahko izvajajo v vseh vzgojno izobraževalnih zavodih: 

‣ Programi, ki se lahko izvajajo v vrtcih; 

‣ Programi, ki se lahko izvajajo v osnovnih šolah, šolah s prilagojenim programom, 

srednjih šolah, domovih za učence, dijaških domovih, ljudskih univerzah in drugih 

izobraževalnih organizacijah; 

‣ Programi, ki se lahko izvajajo na področju znanosti, raziskav in razvoja; 

‣ Programi, ki se lahko izvajajo na področju športa. 

42


Naravovarstvo in komunala 

Programi javnih del s področij komunale in varstva narave zajemajo izvajanje enostavnih 

in pomožnih del pri urejanju okolja, vključno z odpravljanjem posledic naravnih nesreč in 

ujm ter dela, ki spodbujajo odgovorno ravnanje z okoljem. 

Kultura 

Programi javnih del s področja kulture pomenijo pomoč kulturnim organizacijam in 

društvom zaradi evidentiranja, ohranjanja in vzdrževanja kulturne dediščine, povečanja 

javne dostopnosti kulturno – umetniških programov in prireditev ter podpiranja kulturnega 

razvoja: 

‣ knjižnice: dejavnosti za otroke in mladino ter druge dodatne dejavnosti knjižnic; 

‣ gledališča, kulturni zavodi: pomoč pri organizacijski in promocijski dejavnosti; 

‣ muzeji, galerije in arhivi: pomoč pri pripravi občasnih razstav in drugih prireditev, 

urejanju gradiva, informiranje obiskovalcev in nadzor, pomoč pri razvoju muzejev na 

prostem v uvajalnem obdobju. 

Socialno varstvo 

Programi javnih del s področja socialnega in invalidskega varstva predstavljajo pomoč 

društvom, institucijam in drugim izvajalcem s tega področja pri razvoju in izvajanju 

programov namenjenih ciljnim skupinam uporabnikov (invalidi, starejši, onemogli, 

odvisniki, ljudje v stiski, bolni,…) s ciljem večje dostopnosti in kvalitete storitev, ki morajo 

biti za uporabnike brezplačne, oziroma se vrednost del, ki je opravljeno preko javnih del, 

odšteje od celotnih stroškov storitve. 

Drugi programi 

Kot programi javnih del se lahko izvajajo tudi drugi programi, ki niso uvrščeni v 

posameznih področjih: 

‣ Lahko se izvajajo javna dela kot pomoč pri urejanju evidenc, računalniških baz 

podatkov in arhivskega gradiva ter lokalnem informiranju občanov in so časovno 

omejena; 

‣ Za razvoj in pospeševanje turizma se lahko izvajajo programi pomoči pri delu 

lokalnih turističnih organizacij - informacijska služba, promocija, analize in zbiranje 

podatkov; 

‣ Pomoč pri prostovoljnem gasilstvu, vzdrževanje opreme v lasti društev; 

‣ Programi za mlade (otroke in mladostnike) z različnimi prosto-časnimi in 

izobraževalnimi dejavnostmi. 

Razvojni programi 

Se lahko izvajajo največ 2 leti, so namenjeni spodbujanju razvoja novih delovnih mest. 

Razvojni programi so programi, ki: 

‣ uvajajo nove tehnologije, vsebine in metode dela, 

‣ uvajajo nove dejavnosti (storitve) v lokalnem okolju. 

43


Brezposelne osebe so lahko vključene v program javnega dela največ eno leto, razen 

invalidov, katerih invalidnost je ugotovljena z odločbo pristojnega organa in ki se jim 

vključitev lahko podaljša, če jim ni mogoče zagotoviti ustrezne ali primerne zaposlitve, ter 

žensk, starejših od 53 let in moških, starejših od 55 let, ki so v program javnih del lahko 

vključeni do izpolnitve pogojev za upokojitev. Za udeležence javnih del se, kot polni 

delovni čas šteje 30 - urna tedenska delovna obveznost. 

Na javnem razpisu za izbor programov javnih del v RS za leto 2011 so bila Območni 

službi Velenje dodeljena sredstva v višini 1.410.000,00 €. Za leto 2011 je bilo za območje 

Območne službe Velenje odobrenih 127 lokalnih programov javnih del za 147 delovnih 

mest in 9 nacionalnih programov javnih del za 21 delovnih mest. V lokalne in nacionalne 

programe javnih del je bilo na območju območne službe Velenje vključenih 232 

brezposelnih oseb, od tega 143 žensk. Iz Koroške regije je bilo vključenih 128 oseb, iz 

dela Savinjske regije pa 104 osebe. 

Namen javnega povabila Priložnost zame je spodbujanje zaposlovanja in pomoč pri 

ohranjanju zaposlitev dolgotrajno brezposelnih oseb in brezposelnih oseb, ki so bile na 

dan 31. 12. 2010 vključene v programe javnih del na celovit način, ki brezposelnim 

osebam iz ciljne skupine omogoči intenzivno in celovito podporo pri delovni in socialni 

reintegraciji ter s pomočjo ukrepov informiranja, motiviranja ter spremljanja hkrati vpliva 

na ozaveščanje delodajalcev in širše javnosti ter pripomore k odpravljanju predsodkov, 

povezanih z zaposlovanjem ranljivih skupin na trgu dela. 

Ponudbo za izvedbo projekta v okviru programa »Priložnost zame« je lahko oddal 

delodajalec, registriran kot samostojni poslovni subjekt s svojo matično številko, ki je 

nevladna organizacija in je po uspešno zaključenem delovnem preizkusu s pomočjo 

subvencije zaposlil dolgotrajno brezposelno osebo, ali brezposelno osebo, ki je bila na 

dan 31. 12. 2010 vključena v programe javnih del za določen čas najmanj 18 mesecev za 

polni delovni čas oz. sorazmerno manj v skladu z odločbo o invalidnosti. 

Ciljne skupine: 

V projekte v okviru programa so se vključevale brezposelne osebe, t.j. osebe, vodene v 

evidenci brezposelnih oseb ali v evidenci aktivne politike zaposlovanja zaradi vključitve v 

program Usposabljanja na delovnem mestu, ki so: 

a) bile na dan 31.12. 2010 vključene v programe javnih del, in sicer: 

‣ invalidi ali 

‣ osebe, starejše od 50 let ali 

‣ dolgotrajno brezposelni. 

b) dolgotrajno brezposelne osebe: 

‣ prijavljene 24 mesecev ali več, 

‣ invalidi, prijavljeni 12 mesecev ali več. 

Na Območni službi Velenje sta se s subvencijo po programu Priložnost zame zaposlili 2 

osebi. Razlog za tako nizko število vključitev je v ozkih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati 

ponudniki. 

44


Program Subvencioniranje zaposlitev pri izvajanju pomoči na domu in osebna 

asistenca se je izvajal na osnovi javnega razpisa in sicer kot nadaljevanje programa iz 

leta 2010. Vse pogodbe so se iztekle do 31.12.2011. Predmet programa je bil 

subvencioniranje zaposlitev težje zaposljivih oseb za obdobje največ dveh let pri 

izvajanju pomoči na domu ter osebne asistence. Namen je spodbujanje zaposlovanja 

težje zaposljivih oseb pri izvajanju pomoči na domu v okviru mreže javne službe ter pri 

izvajanju osebne asistence. 

Cilj je bil izboljšati pogoje vstopa na trg dela in povečati odliv brezposelnih oseb v 

zaposlitev ter nadaljevanje zaposlitve oseb, ki so že vključene v program 

Subvencioniranje zaposlitev pri izvajanju pomoči na domu ter osebne asistence in 

oskrbovanja invalidnih oseb – program »INVALIDI INVALIDOM« s subvencioniranjem 

zaposlitve pri izvajanju pomoči na domu ter osebne asistence. 

Program je zagotavljal: 

‣ trajnejše oblike zaposlovanja brezposelnim osebam in osebam, ki so bile pred 

zaposlitvijo vključene v programe javnih del ali vključene v program Subvencioniranje 

zaposlitev pri izvajanju pomoči na domu ter osebne asistence in oskrbovanja 

invalidnih oseb – programa »INVALIDI INVALIDOM« na delih osebne asistence in 

pomoči invalidnim osebam oziroma pomoči starejšim osebam na domu ter 

‣ izenačevanje možnosti zaposlovanja brezposelnih oseb na področju nepridobitnih 

dejavnosti in z ocenjeno nadomestitvijo plače izenačiti zaposlitvene možnosti težje 

zaposljivim osebam. 

Predmet javnega povabila Asistentka/Asistent bom je omogočal subvencioniranje 

delovnih mest pri izvajanju osebne asistence, na katerih so se zaposlile osebe iz ciljnih 

skupin javnega povabila v obdobju od 01.07.2011 do 31.12.2012, z zaposlitvijo s polnim 

delovnim časom oziroma v skladu z odločbo o invalidnosti vključene osebe. 

Ponudbo za izvedbo projekta v okviru programa »Asistentka/Asistent bom« je lahko 

oddal delodajalec, registriran kot samostojen poslovni subjekt s svojo matično številko, ki 

ima status invalidske ali humanitarne organizacije oziroma društvo, ki je v skladu z 

Zakonom o društvih ustanovljeno in organizirano kot prostovoljno, samostojno in 

nepridobitno združenje in je na dan objave tega javnega povabila izvajal program osebne 

asistence na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje zaposlitev pri izvajanju pomoči na 

domu ter osebne asistence, ki ne izvaja tržne dejavnosti in ki je na subvencioniranih 

delovnih mestih zaposlil osebo iz ciljne skupine za določen čas najmanj 12 mesecev 

oziroma največ 18 mesecev s polnim delovnim časom oziroma v skladu z odločbo o 

invalidnosti. 

Namen javnega povabila je ohranitev delovnih mest za izvajanje osebne asistence, 

izbranih preko javnega razpisa za subvencioniranje zaposlitev pri izvajanju pomoči na 

domu ter osebne asistence za leto 2009 (sklop A) in odpiranje novih delovnih mest na 

področju osebne asistence za brezposelne osebe (sklop B). 

45


Ciljne skupine: 

Na subvencioniranih delovnih mestih se lahko zaposlijo osebne/i asistentke oziroma 

asistenti, ki so vključene/i v programe osebne asistence na podlagi javnega razpisa za 

sofinanciranje zaposlitev pri izvajanju pomoči na domu ter osebne asistence za leto 2009 

in osebe, prijavljene v evidenci brezposelnih oseb pri Zavodu RS za zaposlovanje. 

Upravičen strošek za posamezno subvencionirano delovno mesto osebne/ga asistentke 

oziroma asistenta lahko znaša največ 800,00 EUR mesečno za polni delovni čas 40-ur 

tedensko. V primeru zaposlitve osebne/ga asistentke oziroma asistenta s krajšim 

delovnim časom od polnega (40-ur tedensko) se subvencija izplača v sorazmerni višini. 

Na Območni službi Velenje je bil izbran samo en izvajalec za vključitev ene brezposelne 

osebe, 6 oseb se je s pomočjo subvencije tega programa zaposlilo pri delodajalcih, ki 

imajo sedež na drugih območnih službah. 

46


4. USPOSABLJANJE IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV 

V Območni službi Velenje je bilo v decembru 2011 prijavljenih 1.605 brezposelnih 

invalidov, kar je za 7% več kot v letu 2010. Od tega je bilo prijavljenih v Koroški regiji 

992 invalidov in v delu Savinjske regije 613 invalidov. 

Invalidi prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje so imeli status priznan s pravnomočno 

odločbo pristojnega organa: 

- delovni invalidi po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. 

- kategorizirani mladostniki po Zakonu o izobraževanju otrok in mladostnikov z 

motnjami v telesnem in duševnem razvoju. 

- invalidne osebe po Zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb (ZUZIO). 

- invalidne osebe po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. 

- invalidne osebe s priznano telesno okvaro po Zakonu o pokojninskem in 

invalidskem zavarovanju. 

V strukturi brezposelnih invalidnih oseb imajo največji delež delovni invalidi (90 %). 

Starostna struktura je bila neugodna, več kot polovica (56%) je bilo starejših od 50 let. 

V skladu z novim Zakonom o urejanju trga dela (ZUTD), ki je pričel veljati s 1.1.2011 je 

Zavod izvajal storitve in aktivnosti za brezposelne invalidne osebe z namenom 

opolnomočenja vsakega posameznika za aktivnejšo vlogo na trgu dela in hitrejše 

prehajanje v zaposlitve. Te storitve so bile , vse življenjska karierna orientacija in 

posredovanje zaposlitve. Invalidom je posebej namenjeno poglobljeno karierno 

svetovanje, kamor sodi rehabilitacijsko svetovanje in zdravstveno zaposlitveno 

svetovanje. 

4.1. Usposabljanje, izobraževanje in zaposlovanje invalidov 

Za povečanje zaposlitvenih možnosti in pospeševanje zaposlovanja invalidov smo 

invalide kot posebno ciljno skupino napotovali v programe Aktivne politike zaposlovanja, 

ki so namenjeni vsem brezposelnim osebam. 

Brezposelni invalidi so se vključevali v naslednje programe : 

‣ v programe pomoči pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve, 

‣ v programe za pridobitev javno veljavne izobrazbe, 

‣ v usposabljanje na delu brez delovnega razmerja, 

‣ v programe izpopolnjevanja in usposabljanja – funkcionalno izobraževanje, 

‣ v programe javnih del, 

47


‣ v ukrep nadomestitve plače težje zaposljivi osebi – subvencija v enkratnem znesku. 

Delodajalci, ki so zaposlili invalide v letu 2011 so lahko izkoristili spodbude, ki so veljale 

za brezposelne osebe v okviru programa Zaposli.me. Invalidi, ki so se samozaposlili so 

bili v enakem položaju kot ostale brezposelne osebe, in tako pridobili subvencijo v višini 

4.500,00 evrov. Poleg tega pa so invalidi lahko izkoristili še spodbude Sklada za 

spodbujanje in zaposlovanje invalidov (nagrada za zaposlitev ter oprostitev prispevkov 

za pokojninsko zavarovanje). 

V letu 2011 se je s pomočjo Zavoda zaposlilo 221 invalidnih oseb , od tega v Koroški 

regiji 124 oseb ter v delu Savinjske regije 97 oseb. 

4.2. Zaposlitvena rehabilitacija invalidov 

Invalidne osebe, ki jim je bila priznana pravica do zaposlitvene rehabilitacije v skladu z 

Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI) smo vključevali v 

storitve zaposlitvene rehabilitacije h koncesionarjem izbranim s strani MDDSZ. 

Zaposlitvena rehabilitacija je vrsta storitev, ki je namenjena kot pomoč invalidom in tistim 

osebam, ki imajo zaradi posledic telesne ali duševne okvare ali bolezni ovire pri 

vključevanju v delo. Gre za individualni pristop, saj se za vsako osebo pripravi 

rehabilitacijski načrt, kjer se določijo storitve zaposlitvene rehabilitacije glede na potrebe 

posameznika. Cilj je, da se osebi svetuje, se oceni njena delazmožnost in zaposljivost, ji 

pomaga z usposabljanjem in spremljanjem, da se zaposli ter obdrži zaposlitev. 

Rehabilitacija je celostni proces, ki vsebuje komponente poklicne orientacije in podpornih 

mehanizmov pri vključevanju v izobraževanje, usposabljanje in zaposlitev. 

Brezposelne invalide smo vključevali v naslednje storitve zaposlitvene rehabilitacije: 

‣ svetovanje in motiviranje, 

‣ priprava mnenj o ravni rehabilitantovih sposobnosti, znanj, navad in interesov 

oseb, 

‣ usposabljanje na delovnem mestu, 

‣ pomoč pri sprejemanju lastne invalidnosti in vključitvi v življenje in delo 

(psihosocialna rehabilitacija), 

‣ razvijanje socialnih veščin in spretnosti. 

‣ Ocena zaposlitvenih možnosti 

Storitve zaposlitvene rehabilitacije so izvajali naslednji koncesionarji: za področje 

Koroške regije ZIP Center d.o.o. iz Raven na Koroškem, kjer je bilo v letu 2011 vključenih 

v zaposlitveno rehabilitacijo 96 oseb. Za področje dela Savinjske regije (Velenje in 

Mozirje ) pa smo vključevali osebe v Inštitut Integra Velenje (58 oseb ) ter Zavod RUJ 

Nazarje (44 oseb). Poleg tega so bili posamezni invalidi napoteni k drugim izvajalcem, 

izbranim za posebne ciljne skupine, to so Racio Celje za gluhe in naglušne osebe (10 

oseb) ter URI Soča Ljubljana za slepe in slabovidne osebe (11oseb) ter Šentprima 

Celje za duševno obolele (1 oseba ). 

48


V novembru 2011 je bilo izvajanje in napotovanje v storitve zaposlitvene rehabilitacije 

začasno prekinjeno iz razloga pomanjkanja sredstev, kar je pomenilo velik »stres« za že 

vključene invalidne osebe. Samo za nekatere od njih, ki so bili vključeni v storitev 

usposabljanja na delovnem mestu je bil dosežen dogovor med izvajalci zaposlitvene 

rehabilitacije in delodajalci, o njihovem sofinanciranju usposabljanja. Dejavnost se je 

nemoteno nadaljevala s 1.12.2011. 

V letu 2011 je bilo skupno število vključenih v storitve zaposlitvene rehabilitacije 220 

oseb iz OS Velenje, (Koroška regija 109, del Savinjske regije 111 oseb ). 

Ob koncu zaposlitvene rehabilitacije smo pripravili ocene zaposlitvenih možnosti, na 

osnovi katerih smo izdali odločbe o tem, da je invalid zaposljiv v podporni zaposlitvi, 

zaposljiv v zaščitni zaposlitvi ali nezaposljiv. 

Nezaposljive osebe, smo napotili k izvajalcem programov socialne vključenosti; in sicer 

Zavod Ruj Nazarje, ZIP Center d.o.o. Ravne na Koroškem, Integra inštitut Velenje in 

Ozara Slovenj Gradec. 

V letu 2011 je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlitveni 

rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Ur. List RS št. 87/2011 z dne 2.11.2011), ki je 

prinesel novost na področju kvotnega sistema, na področju zaposlovanja invalidov ter 

oprostitev in olajšav. Invalidom vključenim v zaposlitveno rehabilitacijo se je po tem 

zakonu povišal denarni prejemek iz 30 % minimalne plače na 40 % minimalne plače. 

Največ ugodnosti pa je za brezposelne invalide prinesla sprememba 74. člena, ki določa, 

da so invalidska podjetja oproščena plačila prispevkov za vse zaposlene v primeru, da 

imajo najmanj 50 % zaposlenih invalidov (prej 40 %). Tudi iz tega razloga je konec leta 

prišlo do povečanja zaposlovanja invalidov. 

4.3. Zdravstveno zaposlitveno svetovanje 

V letu 2011 smo v okviru zdravstveno zaposlitvenega svetovanja, ki ga opravljajo trije 

zdravniki svetovalci (eden na Koroškem in dve zdravnici za Savinjsko – Šaleško regijo) 

opravili 178 obravnav. Zdravnik svetovalec na Koroškem je obravnaval 113 oseb, 

zdravnici v Velenju pa 65 oseb. Napotovanje je potekalo v skladu s pogodbo od 

1.1.2011 do 30.11.2011. 

Namen zdravstveno zaposlitvenega svetovanja je izbira ustrezne zaposlitve ali napotitve 

v ukrep/aktivnost APZ, ugotavljanje zaposlitvenih ovir, ugotavljanje možnosti za 

zaposlovanje glede na zdravstvene omejitve napotenih brezposelnih oseb, ali potrebe po 

ocenitvi delovnih sposobnosti na ustrezni komisiji. 

4.4. Obravnavani na rehabilitacijski komisiji 

V smislu izvajanja ZZRZI je bilo v letu 2011 obravnavanih na rehabilitacijski komisiji 115 

oseb. Na Koroškem je rehabilitacijska komisija v 5 zasedanjih obravnavala 50 oseb. V 

Velenju pa je bilo na 7 zasedanjih rehabilitacijske komisije obravnavanih 65 oseb. 

49


5. POKLICNA ORIENTACIJA IN ŠTIPENDIRANJE 

5.1. Poklicna – karierna orientacija 

Poklicna oziroma karierna orientacija je skupni izraz za aktivnosti, ki jih izvajajo poklicni 

oziroma karierni svetovalci kot pomoč posamezniku pri spoznavanju njegovih lastnosti, 

možnosti v okolju ter pri odločanju za nadaljnjo karierno pot. Področje zajema aktivnosti 

informiranja, poglobljenega kariernega svetovanja mladini in odraslim pri izbiri ter 

uresničevanju poklicnega cilja. Pravočasno informiranje in svetovanje predstavlja 

pomembno dejavnost vodenja kariere posameznika in prispeva k realizaciji osnovnega 

cilja Zavoda – povečanje zaposljivosti in zaposlenosti. 

5.1.1. Poklicna – karierna orientacija za odrasle 

Glavno področje dela poklicnih oziroma kariernih svetovalcev v Območni službi Velenje 

je poglobljeno karierno svetovanje brezposelnim osebam in iskalcem zaposlitve, katerih 

zaposlitev je ogrožena, ki se soočajo z večjimi težavami pri oblikovanju zaposlitvenih in 

kariernih ciljev, pridobivanju veščin iskanja zaposlitve, aktiviranju ter premagovanju 

motivacijskih in situacijskih ovir pri iskanju zaposlitve. 

Napotovanje v obravnavo poteka na osnovi dogovora v zaposlitvenem načrtu, 

neposredno s strani osebnih svetovalcev. Namen izvedenega svetovanja lahko 

opredelimo kot iskanje možnosti in ukrepov za povečanje zaposljivosti ter odpravo ovir 

na poti do zaposlitve. Cilj predhodnega postopka je zagotoviti osebam dovolj informacij 

za kvalitetno odločitev. 

V obravnave je bilo v letu 2011 vključenih 717 oseb, kar je za 39% manj kot v letu 2010. 

Manjše število obravnav je posledica ustavitve ukrepa Aktivne politike zaposlovanja – 

vključevanje v Ukrep 2: Formalno izobraževanje. 

Največ vključenih brezposelnih oseb je bilo v starosti do 40 let (54%) ter mladih 

brezposelnih oseb, starih do 26 let (32%). V starosti nad 40 let je bilo v obravnave 

vključenih 14% oseb. Starostna struktura je enaka kot v letu 2010. 

Med obravnavanimi brezposelnimi osebami je bilo 61% žensk in 39% moških. 

Svetovalni proces praviloma poteka v daljšem časovnem obdobju z več zaporednimi 

svetovanji. V letu 2011 je bilo v obravnavo prvič vključenih 425 oseb. 

Zaradi negotovosti in strahu pred izgubo zaposlitve se je v iskanju novih kariernih 

možnosti na karierne svetovalce obrnilo manj zaposlenih oseb kot leto poprej (2010 – 

0,4% - 2011 – 0,3%). 

Karierno svetovanje smo za prijavljene, neprijavljene in zaposlene osebe izvajali na vseh 

uradih za delo Območne službe Velenje. 

50


Tabela 14: Individualno delo na področju kariernega svetovanja odraslim v Območni službi Velenje v letu 2011 

2011 Skupaj M Ž 

Število 

prvič 

obravn 

avanih 

oseb 

PRIJAVLJENI NA ZRSZ NEPRIJAVLJENI NA ZRSZ zaposleni 

do 

26 

let 

do 40 

let 

nad 40 

let 

do 25 

let 

nad 25 

let 

nad 40 

let 

SKUPAJ 717 281 436 425 227 386 99 2 0 1 2 

Tabela 15: Obravnave brezposelnih oseb pri kariernih svetovalcih po uradih za delo v Območni službi Velenje 

v letu 2011 

Število 

obravnav 

Brezposelne 

osebe – 

povprečno v letu 

2011 

% obravnav glede na 

povprečno število 

brezposelnih 

Dravograd 80 501 16 

Radlje ob Dravi 59 1.074 6 

Ravne na Koroškem 171 1.379 12 

Slovenj Gradec 95 1.224 8 

Koroška regija 405 4.178 10 

Mozirje 64 813 8 

Velenje 248 3.074 8 

del Savinjske regije 312 3.887 8 

Območna služba 


717 8.065 9 

Tabela prikazuje število obravnavanih brezposelnih oseb pri kariernemu svetovalcu v 

letu 2011. Po deležu obravnav brezposelnih oseb na posameznih uradih za delo je bilo 

največ obravnav na uradih za delo Dravograd in Ravne na Koroškem. 

Povprečni delež obravnav pri kariernih svetovalcih glede na število prijavljenih 

brezposelnih oseb predstavlja 9 %. 

Tabela 16: Načini dela z brezposelnimi osebami v Območni službi Velenje v letu 2011 

NAČIN DELA Z ODRASLIMI 

informiranje diagnostika svetovanje 

Skupaj 703 276 717 

V načinu dela z brezposelnimi osebami izstopa poglobljeno individualno svetovalno delo, 

saj smo v 717 obravnavah svetovancem nudili pomoč v procesu sprejemanja odločitev o 

njihovi nadaljnji karierni poti. 

51


Za kvalitetnejše nudenje pomoči smo v 276 primerih strank uporabili tudi različne 

psihodiagnostične pripomočke – interesni in osebnostni vprašalniki, testi intelektualnih 

sposobnosti in drugo. 

V 703 primerih smo strankam v procesu informiranja podali informacije o želeni vsebini 

ter jih seznanili z ustreznimi gradivi in materiali v obliki pomoči pri odločanju o nadaljnji 

karierni poti. 

5.1.2. Skupinsko delo z brezposelnimi osebami 

V letu 2011 smo vse večji poudarek namenili skupinskim oblikam dela tako pri informiranju 

kot pri svetovanju brezposelnim osebam. 

Karierni svetovalci so izvajali Informativno motivacijske seminarje ter delavnici eStoritve in 

Po študiju v zaposlitev. 

Tabela 17: Skupinske oblike dela na OS Velenje v letu 2011 

Število skupin 

Število 

udeležencev 

IMS z izdelavo ZN 3 44 

IMS 15 195 

eStoritve 31 216 

Po študiju v zaposlitev 3 38 

5.1.3. Poklicna orientacija za šolsko mladino 

Sestavni del dela kariernih svetovalcev je karierna orientacija mladine. Mladini smo v letu 

2011 zagotavljali: 

‣ delo z mladino na uradih za delo skupaj s CIPS – Informativno mesto Velenje in 

Slovenj Gradec, 

‣ storitve, ki jih mladini nudimo preko šol, ki jih obiskujejo, 

‣ storitve, ki jih zagotavljamo preko izbranih zunanjih institucij. 

Delo na uradu za delo: 

‣ individualno informiranje in svetovanje vsem, ki so prišli po pomoč na urad za delo, 

‣ delo, opravljeno v CIPS – Informativnem mestu Velenje in Slovenj Gradec. 

Tabela 18: Delo z mladino na Območni službi Velenje v letu 2011 

2011 Skupaj M Ž Osnovna šola Srednja šola Študenti 

Svetovalne 

obravnave 

mladine 

Informiranje 

mladine 

56 34 22 30 20 6 

31 31 

52


V tabeli je prikazano število obravnav učencev, dijakov in študentov, ki so po svetovalno 

pomoč s področja kariernega svetovanja prišli na urade za delo. Število teh obravnav je 

glede na celoten obseg kariernega svetovanja manjše, saj je poklicna vzgoja in 

načrtovanje izobraževalne poti prenesena na šolske svetovalne službe. Število obravnav 

nam kaže, da je zanimanje mladih in njihovih staršev za svetovalno pomoč na Zavodu še 

vedno prisotno. 

Storitve, ki jih mladini nudimo preko šol, ki jih obiskujejo: 

‣ Timski posveti na osnovnih šolah znotraj OS Velenje: poklicna svetovalca sta 

skupaj s šolskimi svetovalnimi delavci v 26 timskih obravnavah sooblikovala poklicne 

nasvete za 512 devetošolcev. Timske posvete smo izvajali na osnovnih šolah, kjer 

nimajo zaposlenega psihologa. 

‣ Predavanja za starše in učence v osnovnih šolah: izvedli smo 6 predavanj za 

starše in njihove otroke na tistih osnovnih šolah, ki so želele predstavitev s strani 

Zavoda. Na predavanjih smo predstavili trg delovne sile, zaposlitvene možnosti, 

dejavnike poklicne orientacije ter možnosti štipendiranja. 

‣ Za potrebe diplomantov Srednješolskega centra Slovenj Gradec, Višja strokovna 

šola, smo izvedli 2 predavanja s področja veščin iskanja zaposlitve: 

Viri informacij ter pisanje prijavne dokumentacije, 

Zaposlitveni razgovor. 

Storitve, ki smo jih zagotavljali preko zunanjih institucij, izbranih na javnih 

razpisih: 

‣ Generacijsko testiranje sposobnosti osmošolcev z multifaktorsko baterijo testov 

(MFBT) je opravil, na javnem razpisu izbran, zunanji izvajalec. Rezultati nam služijo 

kot eden od dejavnikov v procesu kariernega svetovanja na osnovnih šolah oziroma 

pri obravnavi kandidatov, ki se zglasijo na svetovanju pri kariernemu svetovalcu. 

Za izvajanje projekta Drugače o poklicih je bilo za območje Območne službe Velenje 

na javnem razpisu izbrano podjetje INVEL d.o.o. iz Velenja. Spoznavanje poklicev v 

njihovem delovnem okolju dopolnjuje druge oblike dela na področju kariernega 

informiranja. Namenjen je predvsem osnovnošolcem v zadnjih razredih osnovne šole. 

Osnovne šole so prijavile skupine zainteresiranih učencev za določene poklice, izvajalec 

pa je organiziral različne oblike spoznavanja poklica. Delo v majhnih skupinah zagotavlja 

učinkovit in discipliniran ogled na delovnih mestih ter pristen kontakt z delodajalci, ki so 

oglede omogočili. 

V letu 2011 se je zaradi porabe sredstev program izvajal samo v prvih dveh mesecih leta. 

Izvedene so bile predstavitve in predavanja za poklice: farmacevt, inženir strojništva, 

natakar, orodjar, računovodja, strokovnjaki z zdravstveno nego, zdravnik in še nekaj 

drugih poklicev. Predavanj in ogledov se je udeležilo 612 osnovnošolcev iz OS Velenje. 

53


5.1.4. Center za informiranje in poklicno svetovanje- CIPS 

Tabela 19: Delo v CIPS- Informativno mesto Velenje v Območni službi Velenje v letu 2011 

CIPS Informativno 

mesto Velenje 

CIPS Informativno 

mesto Slovenj Gradec 

Telefonsko informiranje 0 131 

Individualno informiranje 1432 824 

Individualno svetovanje 110 203 

Skupine 3 0 

Udeleženci v skupinah 41 0 

CIPS-Informativno mesto je namenjeno tako samopostrežnemu načinu dela, kot tudi 

opravljanju individualnega svetovanja in informiranja. Uporabniki lahko pridobijo 

informacijo ali nasvet s področja izobraževanja, usposabljanja, štipendiranja in trga dela. 

V okviru OS Velenje delujeta dva informativna mesta – Informativno mesto na OS 

Velenje in Informativno mesto v Mladinskem kulturnem centru v Slovenj Gradcu. 

V preteklem letu je bilo opravljenih 2.610 storitev, katere zajemajo tako individualno 

informiranje, svetovanje kot skupinske oblike dela. V individualno informiranje in 

svetovanje se je vključilo največ osnovnošolske in srednješolske mladine, med odraslimi 

pa je največ brezposelnih oseb. 

54


5.2. Štipendiranje 

V letu 2008 je v veljavo stopil Zakon o štipendiranju (Ur.l. RS št. 59/07 in 63/07), ki 

določa, da se pristojnost odločanja o državnih (prej republiških) štipendijah prenese na 

Centre za socialno delo, pristojnost odločanja o novih Zoisovih štipendijah pa na Javni 

sklad RS za razvoj kadrov in štipendije v Ljubljani. Zakon določa, da se na območnih 

službah Zavoda RS za zaposlovanje še nadalje sprejema in obravnava vloge »starih« 

Zoisovih štipendistov, ki so pridobili pravico do Zoisove štipendije v obdobju pred 

sprejetjem novega zakona in se jim štipendija izplačuje po starem zakonu, vendar le do 

zaključka izobraževalnega programa, za katerega so dobili Zoisovo štipendijo. 

5.2.1. Zoisove štipendije 

Zoisove štipendije so oblika finančne podpore tistemu delu mladih, ki kažejo izrazito 

intelektualno in umetniško nadarjenost in da v polni meri razvijejo svoje potenciale. 

Tabela 20: Prejemniki Zoisove štipendije v okviru OS Velenje – stanje december 2011 

Urad za delo Dijaki Študenti Skupaj 

Dravograd 0 4 4 

Radlje ob Dravi 0 12 12 

Ravne na Koroškem 0 21 21 

Slovenj Gradec 0 20 20 

Mozirje 1 16 17 

Velenje 0 46 46 



1 119 120 

V šolskem letu 2011/2012 smo odobrili 120 Zoisovih štipendij dijakom in študentom. 

Pravica do izplačila štipendije je zaradi nedoseganja uspeha oziroma ponavljanja letnika 

prešla v mirovanje 13 štipendistom, 5 štipendistom pa smo prenehali izplačevati Zoisovo 

štipendijo. 

55


6. PRAVICE IZ ZAVAROVANJA ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI 

6.1. Denarno nadomestilo 

V Območni službi Velenje je v decembru 2011 prejelo 2.403 brezposelnih oseb denarno 

nadomestilo. Število prejemnikov denarnega nadomestila se je v primerjavi z decembrom 

2010 povečalo za 11,0 %. Delež brezposelnih oseb, ki so prejemniki denarnega 

nadomestila in denarne pomoči, je znašal v decembru 2011 30,0 %. 

V povprečju leta 2011 je prejemalo denarno nadomestilo 2.662 upravičencev, največ 

prejemnikov je prejemalo denarno nadomestilo od dvanajst do osemnajst mesecev ali 

30,7 %, kar je odraz stečajev in odpuščanja predvsem starejših delavcev. Največ 

prejemnikov denarnega nadomestila, to je 54,8 %, je starih nad 50 do 60 let. 

33,4 % prejemnikov denarnega nadomestila je s I. in II. strokovno izobrazbo, z III. in IV. 

strokovno izobrazbo jih je 33,0%, 24,0% s V. stopnjo strokovne izobrazbe, 5,5% s VII. in 

VIII. stopnjo strokovne izobrazbe, 4,0% s VI. stopnjo strokovne izobrazbe in 0,2% s 

končanim bolonjskim programom študija. 

Prejemnikov denarnega nadomestila s 30 let delovne dobe in več je bilo 51,9% in 18,0% 

z delovno dobo nad 20 - 30 let. Med prejemniki denarnega nadomestila je bilo v 

decembru 2011 47,3% brezposelnih žensk. 

Tabela 21: Število prejemnikov denarnega nadomestila v letu 2011 v Območni službi Velenje 

Povprečje 

leta 2011 

Jan. Feb. Mar. Apr. Maj Jun. Jul. Avg. Sep. Okt. Nov. Dec. 

2.662 3.386 3.269 3.024 2.830 2.696 2.576 2.502 2.379 2.331 2.292 2.261 2.403 

56


TABELARNI PREGLED 

Metodološka pojasnila 

Če pod tabelami viri niso navedeni, gre za podatke Zavoda RS za zaposlovanje. 

Od 1. januarja 1995 objavljamo podatke po teritorialnem načelu za upravne enote in ne 

več za občine. Pri tem izhajamo iz Uredbe o teritorialnem obsegu upravnih enot v 

Republiki Sloveniji (Uradni list Republike Slovenije, št. 75/1994). Območja upravnih enot 

so enaka območjem uradov za delo Zavoda RS za zaposlovanje. 

Območna služba Velenje teritorialno obsega naslednje urade za delo: Dravograd, 

Mozirje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Velenje. 

Statistična znamenja 

– ni pojava 

... ni podatka 

0 podatek je manjši od 0,5 dane merske enote 

0,0 podatek je manjši od 0,05 dane merske enote 

* oznaka za opombo pod tabelo 

Uporaba in objava podatkov je dovoljena le z navedbo vira! 

57


SEZNAM TABEL 

Tabela 1 Aktivno prebivalstvo v decembru 2011 v Območni službi Velenje 

Tabela 2 Delovno aktivno prebivalstvo po dejavnostih in upravnih enotah delovnega mesta, december 2011 

Tabela 3 Prijavljena prosta delovna mesta v letu 2011 v Območni službi Velenje 

Tabela 4 Zaposlitve v letu 2011 v Območni službi Velenje 

Tabela 5 Gibanje registrirane brezposelnosti v letih od 1991-2011 v Območni službi Velenje 

Tabela 6 Registrirano brezposelne osebe v decembru 2011 v Območni službi Velenje 

Tabela 7 Novoprijavljene in odjavljene brezposelne osebe v letu 2010 v Območni službi Velenje 

Tabela 8 Kategorije registrirano brezposelnih oseb v decembru 2011 v Območni službi Velenje 

Tabela 9 Primerjava strukture brezposelnih oseb v letih od 2002 do 2011 v Območni službi Velenje 

Tabela 10 Registrirane brezposelne osebe po izobrazbi v decembru 2011 v Območni službi Velenje 

Tabela 11 Registrirane brezposelne osebe po starosti v decembru 2011 v Območni službi Velenje 

Tabela 12 Struktura registrirano brezposelnih oseb po trajanju brezposelnosti v decembru 2011 v Območni 

službi Velenje 

Tabela 13 Struktura registrirano brezposelnih oseb po delovni dobi v decembru 2011 v Območni službi Velenje 

Tabela 14 Prejemniki denarnega nadomestila in denarne pomoči v decembru 2011 v Območni službi Velenje 

Tabela 15 Število in delež brezposelnih invalidov v letih 2001 - 2011 

Tabela 16 Kategorije registrirano brezposelnih invalidov, december 2011 

Tabela 17 Število novosklenjenih pogodb z osebo v letu 2011 v Območni službi Velenje 

Tabela 18 Število aktivnih pogodb z osebo v letu 2011 v Območni službi Velenje 

Tabela 19 Število aktivnih pogodb z osebo konec meseca - december 2011 v Območni službi Velenje 

Tabela 20 Delovna dovoljenja, izdana v letu 2011 v Območni službi Velenje 

Tabela 21 Prejemniki Zoisovih štipendij v decembru 2011 v Območni službi Velenje 

Tabela 22 Število registrirano brezposelnih oseb po občinah v Območni službi Velenje, december 2011 

Tabela 23 Število registrirano brezposelnih oseb in stopnje registrirane brezposelnosti po občinah v Območni 

službi Velenje, v obdobju januar - december 2011 

58


Tabela 1: Aktivno prebivalstvo v decembru 2011 

Upravna enota 

Skupaj 

Zaposlene osebe 

pri 

pravnih 

osebah 

pri 

fizičnih Skupaj 

osebah 

Samozaposlene osebe 

Samostojni 

podjetniki 

posamezniki 

Osebe, ki 

opravljajo 

Kmetje 

poklicno 

dejavnost 

Delovno 

aktivno 

prebivalstvo 

Aktivno 

prebivalstvo 

Stopnja 

registrirane 


(v %) 

Dravograd 2.453 2.196 257 446 232 6 208 2.899 3.413 12,6 

Radlje ob Dravi 3.410 2.876 534 797 458 32 307 4.207 5.279 15,2 

Ravne na Koroškem 7.887 7.283 604 890 551 38 301 8.777 10.097 12,0 

Slovenj Gradec 7.299 6.629 670 1.139 652 42 445 8.438 9.667 12,3 

Koroška regija 21.049 18.984 2.065 3.272 1.893 118 1.261 24.321 28.456 12,9 

Mozirje 4.424 3.755 669 1.083 486 44 553 5.507 6.334 11,3 

Velenje 18.208 17.153 1.055 1.403 865 99 439 19.611 22.728 14,6 

del Savinjske regije 

22.632 20.908 1.724 2.486 1.351 143 992 25.118 29.062 … 


Velenje 43.681 39.892 3.789 5.758 3.244 261 2.253 49.439 57.518 13,3 

Slovenija 723.042 667.560 55.482 94.269 54.497 6.638 33.134 817.311 930.065 12,1 

zaposleni pri fizičnih 

osebah 

6,6% 

Aktivno prebivalstvo v Območni službi Velenje - december 2011 

registrirano 

brezposelne osebe 

14,0% 

samostojni podjetniki 

5,6% 



0,5% 

zaposleni pri pravnih 

osebah 

69,4% 

kmetje 

3,9% 

59

Delovno aktivno 

prebivalstvo - SKUPAJ 

Zaposlene osebe - 

SKUPAJ 

Zaposlene osebe pri 

pravnih osebah 


fizičnih osebah 

Samozaposlene osebe - 

SKUPAJ 



posamezniki 





kmetje 


Tabela 2: Delovno aktivno prebivalstvo po dejavnostih in upravnih enotah delovnega mesta, december 2011 

UE DRAVOGRAD 2.899 2.453 2.196 257 446 232 6 208 

A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 220 8 3 5 212 4 0 208 

B Rudarstvo 3 3 3 0 0 0 0 0 

C Predelovalne dejavnosti 1.080 1.041 976 65 39 39 0 0 

D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 11 11 11 0 0 0 0 0 

Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, 

E saniranje okolja 36 36 36 0 0 0 0 0 

F Gradbeništvo 195 154 109 45 41 41 0 0 

G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 219 183 136 47 36 36 0 0 

H Promet in skladiščenje 186 154 123 31 32 32 0 0 

I Gostinstvo 66 49 29 20 17 17 0 0 

J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 30 24 22 2 6 6 0 0 

K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 32 25 25 0 7 7 0 0 

L Poslovanje z nepremičninami 0 0 0 0 0 0 0 0 

M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 124 105 96 9 19 19 0 0 

N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 48 42 39 3 6 6 0 0 

Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost 

O obvezne socialne varnosti 175 175 175 0 0 0 0 0 

P Izobraževanje 175 170 170 0 5 2 3 0 

Q Zdravstvo in socialno varstvo 231 227 225 2 4 2 2 0 

R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 18 12 12 0 6 5 1 0 

S Druge dejavnosti 31 15 6 9 16 16 0 0 

Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim 

T osebjem, proizvodnja za lastno rabo 19 19 0 19 0 0 0 0 

UE RADLJE OB DRAVI 4.207 3.410 2.876 534 797 458 32 307 


B Rudarstvo 7 7 7 0 0 0 0 0 

C Predelovalne dejavnosti 1.763 1.682 1.542 140 81 77 4 0 







I Gostinstvo 98 63 13 50 35 35 0 0 














60




SKUPAJ 






SKUPAJ 



posamezniki 





kmetje 


UE RAVNE NA KOROŠKEM 8.777 7.887 7.283 604 890 551 38 301 


B Rudarstvo 21 21 21 0 0 0 0 0 








I Gostinstvo 256 198 99 99 58 58 0 0 














UE SLOVENJ GRADEC 8.438 7.299 6.629 670 1.139 652 42 445 


B Rudarstvo 7 6 6 0 1 1 0 0 






G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.115 996 864 132 119 118 1 0 


I Gostinstvo 199 153 97 56 46 45 0 1 














61




SKUPAJ 






SKUPAJ 



posamezniki 





kmetje 


UE MOZIRJE 5.507 4.424 3.755 669 1.083 486 44 553 


B Rudarstvo 4 1 0 1 3 3 0 0 








I Gostinstvo 165 103 47 56 62 62 0 0 














UE VELENJE 19.611 18.208 17.153 1.055 1.403 865 99 439 


B Rudarstvo 1.250 1.250 1.250 0 0 0 0 0 





F Gradbeništvo 1.445 1.272 929 343 173 173 0 0 

G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.577 1.456 1.323 133 121 121 0 0 


I Gostinstvo 729 654 540 114 75 75 0 0 








P Izobraževanje 1.232 1.204 1.198 6 28 23 5 0 






62




SKUPAJ 






SKUPAJ 



posamezniki 





kmetje 


KOROŠKA REGIJA 24.321 21.049 18.984 2.065 3.272 1.893 118 1.261 

A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.473 188 155 33 1.285 30 0 1.255 

B Rudarstvo 38 37 37 0 1 1 0 0 





F Gradbeništvo 1.572 1.208 841 367 364 364 0 0 


H Promet in skladiščenje 1.117 939 704 235 178 178 0 0 

I Gostinstvo 619 463 238 225 156 155 0 1 




M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1.022 785 699 86 237 169 24 0 





Q Zdravstvo in socialno varstvo 1.939 1.892 1.853 39 47 13 34 0 





DEL SAVINJSKE REGIJE 25.118 22.632 20.908 1.724 2.486 1.351 143 992 

A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.022 18 6 12 1.004 12 0 992 

B Rudarstvo 1.254 1.251 1.250 1 3 3 0 0 





F Gradbeništvo 1.735 1.480 1.087 393 255 255 0 0 



I Gostinstvo 894 757 587 170 137 137 0 0 




M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1.056 830 746 84 226 203 23 0 





Q Zdravstvo in socialno varstvo 1.049 1.004 952 52 45 11 34 0 





63




SKUPAJ 






SKUPAJ 



posamezniki 





kmetje 


OBMOČNA SLUŽBA VELENJE 49.439 43.681 39.892 3.789 5.758 3.244 261 2.253 

A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 2.495 206 161 45 2.289 42 0 2.247 

B Rudarstvo 1.292 1.288 1.287 1 4 4 0 0 



Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in 

E odpadki, saniranje okolja 756 753 753 0 3 3 0 0 

F Gradbeništvo 3.307 2.688 1.928 760 619 619 0 0 

Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih 

G vozil 4.703 4.197 3.599 598 506 502 4 0 

H Promet in skladiščenje 2.048 1.768 1.227 541 280 280 0 0 

I Gostinstvo 1.513 1.220 825 395 293 292 0 1 




Strokovne, znanstvene in tehnične 

M dejavnosti 2.078 1.615 1.445 170 463 372 47 0 


Dejavnost javne uprave in obrambe, 

O dejavnost obvezne socialne varnosti 1.569 1.569 1.569 0 0 0 0 0 


Q Zdravstvo in socialno varstvo 2.988 2.896 2.805 91 92 24 68 0 

Kulturne, razvedrilne in rekreacijske 

R dejavnosti 445 323 316 7 122 49 73 0 


Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim 

T hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo 108 108 0 108 0 0 0 0 

SLOVENIJA 817.311 723.042 667.560 55.482 94.269 54.497 6.638 33.134 

64


Tabela 3: Prijavljena prosta delovna mesta v letu 2011 

Urad za delo 

št. % št. % št. % št. % abs. % abs. % 

Dravograd 78 11,9 572 5,9 53 7,8 846 7,8 -25 -32,1 274 47,9 

Radlje ob Dravi 41 6,3 654 6,7 74 10,9 1.010 9,3 33 80,5 356 54,4 

Ravne na 

Koroškem 

151 23,1 1.369 14,0 93 13,7 1.556 14,3 -58 -38,4 187 13,7 

Slovenj Gradec 114 17,4 1.894 19,4 113 16,6 1.966 18,1 -1 -0,9 72 3,8 

Koroška regija 384 58,6 4.489 46,0 333 49,0 5.378 49,4 -51 -13,3 889 19,8 

Mozirje 47 7,2 1.065 10,9 62 9,1 985 9,1 15 31,9 -80 -7,5 

Velenje 224 34,2 4.209 43,1 285 41,9 4.520 41,5 61 27,2 311 7,4 

del Savinjske 

regije 



2010 2011 RAZLIKA 2011- 2010 

december januar - december december januar - december december januar - december 

271 41,4 5.274 54,0 347 51,0 5.505 50,6 76 28,0 231 4,4 

655 100,0 9.763 100,0 680 100,0 10.883 100,0 25 3,8 1.120 11,5 

Slovenija 

14.328 100,0 174.613 100,0 13.635 100,0 194.468 100,0 -693 -4,8 19.855 11,4 

1200 

1000 

800 

NEDOLOČEN 

ČAS 

600 

400 

200 

DOLOČEN 

ČAS 

0 

jan.11 feb.11 mar.11 apr.11 maj.11 jun.11 jul.11 avg.11 sep.11 okt.11 nov.11 dec.11 

65


Tabela 4: Zaposlitve* v letu 2011 

Urad za delo 

št. % št. % št. % št. % abs. % abs. % 

Dravograd 31 8,7 355 6,8 52 6,4 543 8,4 21 67,7 188 53,0 

Radlje ob Dravi 23 6,4 371 7,1 39 4,8 476 7,4 16 69,6 105 28,3 

Ravne na Koroškem 57 16,0 867 16,5 82 10,1 1.157 18,0 25 43,9 290 33,4 

Slovenj Gradec 73 20,4 1.234 23,5 105 12,9 1.294 20,1 32 43,8 60 4,9 

Koroška regija 184 51,5 2.827 53,9 278 34,2 3.470 54,0 94 51,1 643 22,7 

Mozirje 37 10,4 692 13,2 61 7,5 634 9,9 24 64,9 -58 -8,4 

Velenje 136 38,1 1.723 32,9 474 58,3 2.327 36,2 338 248,5 604 35,1 

del Savinjske regije 173 48,5 2.415 46,1 535 65,8 2.961 46,0 362 209,2 546 22,6 



2010 2011 RAZLIKA 2011- 2010 

december januar - december december januar - december december januar - december 

357 100,0 5.242 100,0 813 100,0 6.431 100,0 456 127,7 1.189 22,7 

Slovenija 7.830 100,0 104.134 100,0 12.802 100,0 118.298 100,0 4.972 63,5 14.164 13,6 

* Prikazane so zaposlitve, ki jih je v navedenem obdobju na osnovi obrazca M-1 (Prijava podatkov o pokojninskem in 

invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju) registriral ZZZS, ZRSZ pa je zanje pred tem prejel prijavo prostega delovnega mesta. 

900 

800 

700 

600 

500 

400 

300 

200 

100 

NEDOLOČEN 

ČAS 

DOLOČEN ČAS 

0 

jan.11 feb.11 mar.11 apr.11 maj.11 jun.11 jul.11 avg.11 sep.11 okt.11 nov.11 dec.11 

1200 

1000 

800 

600 

400 

200 

0 

jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 

Zaposlitve 2010 Zaposlitve 2011 

66


Tabela 5: Gibanje registrirane brezposelnosti v letih 1991 - 2011 

67


Tabela 6: Registrirano brezposelne osebe v decembru 2011 

68


Tabela 7: Novoprijavljene in odjavljene brezposelne osebe v letu 2011 

69


Tabela 8: Kategorije registrirano brezposelnih oseb v decembru 2011 

dec.11 

dec.10 

Invalidi 

Trajno presežni delavci in stečajniki 

Dolgotrajno brezposelni 

Stari 50 let in več 

Stari do 26 let 

Iščejo prvo zaposlitev 

ženske 

0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000 

70


Tabela 9: Primerjava strukture brezposelnih oseb v letih od 2002 do 2011 v Območni službi Velenje 

71


72


Tabela 10: Registrirane brezposelne osebe po izobrazbi, december 2011 

delež brezposelnih december 2011 delež brezposelnih december 2010 

B.Š. 

0,5 

0,1 

VII.-VIII. 

7,8 

6,2 

VI. 

3,9 

3,6 

V. 

III.-IV. 

27,4 

27,3 

27,3 

29,3 

I.-II. 

33,1 

33,4 

0 5 10 15 20 25 30 35 40 

73


Tabela 11: Registrirane brezposelne osebe po starosti v decembru 2011 

74


Tabela 12: Struktura registrirano brezposelnih oseb po trajanju brezposelnosti v decembru 2011 

75


Tabela 13: Struktura registrirano brezposelnih oseb po delovni dobi v decembru 2011 

76


Tabela 14: Prejemniki denarnega nadomestila in denarne pomoči v decembru 2011 

77


Tabela 15: Število in delež brezposelnih invalidov v letih 2001 - 2011 

78


Tabela 16: Kategorije registrirano brezposelnih invalidov, december 2011 

79


Tabela 17: Število novosklenjenih pogodb z osebo v letu 2011 

80


Tabela 18: Število aktivnih pogodb z osebo v letu 2011 

81


Tabela 19: Število aktivnih pogodb z osebo konec meseca, december 2011 

82


Tabela 20: Delovna dovoljenja, izdana v letu 2011 v Območni službi Velenje 

83


Tabela 21: Prejemniki Zoisovih štipendij v decembru 2011 

84


Tabela 22: Število registrirano brezposelnih oseb po občinah v decembru 2011 

85


Tabela 23: Število registrirano brezposelnih oseb in stopnje registrirane brezposelnosti po občinah v 

Območni službi Velenje, v obdobju januar – december 2011 

86

Velenje - Zavod RS za zaposlovanje

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?