ELBRUS 03 Od 31. julija do 20. avgusta 2003 je potekala ...
ELBRUS 03 Od 31. julija do 20. avgusta 2003 je potekala ...
ELBRUS 03 Od 31. julija do 20. avgusta 2003 je potekala ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
<strong>ELBRUS</strong> <strong>03</strong><br />
<strong>Od</strong> <strong>31.</strong> <strong>julija</strong> <strong>do</strong> <strong>20.</strong> <strong>avgusta</strong> 20<strong>03</strong> <strong>je</strong> <strong>potekala</strong> meddruštvena odprava Elbrus <strong>03</strong>. Ekipo<br />
smo sestavljali Peter Bevk (AO Cerkno), Žiga Rangus, Tadej Dobravc-Verbič, Gregor<br />
Marinkov, Jure Klemenčič (vsi AO Črnuče), Gregor Ivančič, Borut Gruden (prosta<br />
strelca) in Aleš Šef (AO Železničar). <strong>Od</strong>prava <strong>je</strong> bila zelo uspešna, saj <strong>je</strong> šest članov<br />
osvojilo vrh, nekateri pa smo z n<strong>je</strong>ga tudi smučali in deskali. In nenazadn<strong>je</strong>, vsi smo se<br />
srečno tudi vrnili <strong>do</strong>mov.<br />
Elbrus (5642m) <strong>je</strong> najvišja evropska gora. Leži v Kavkazu med Črnim in Kaspijskim mor<strong>je</strong>m<br />
na ozemlju Rusi<strong>je</strong>, kakih 10 km od me<strong>je</strong> z Gruzijo. Normalni pristop na goro poteka iz<br />
jugovzhodne strani in <strong>je</strong> tehnično nezahteven. Kljub temu, da <strong>je</strong> območ<strong>je</strong> Kavkaza politično<br />
precej nestabilno, <strong>je</strong> turistično razmeroma varno, upornikov tam ni ali pa so <strong>do</strong>bro skriti.<br />
Slika 1: Skica poti<br />
<strong>31.</strong> <strong>julija</strong> popoldne smo se vsi razen Miškota (Gregorja Marinkova), ki <strong>je</strong> zaradi bolezni ostal<br />
<strong>do</strong>ma in skrbel za spletno stran ter spremljal vreme, s kombi<strong>je</strong>m odpeljali proti Rusiji. S seboj<br />
smo peljali tudi dve študentki iz Ukrajine, ki sta šli na obisk <strong>do</strong>mov in nam pomagali ob prvem<br />
stiku z bivšo Sov<strong>je</strong>tsko zvezo. Pot nas <strong>je</strong> vodila prek Madžarske in Ukrajine v Rusijo. Po<br />
štirih dneh vožn<strong>je</strong> (4. <strong>avgusta</strong>) smo prispeli v Terskol, vas na koncu <strong>do</strong>line, ki vodi <strong>do</strong><br />
Elbrusa.<br />
Vožnja v Ukrajini in Rusiji se razliku<strong>je</strong> od tiste v recimo Sloveniji. Naloga voznika <strong>je</strong>, da pazi,<br />
da ne zapel<strong>je</strong> v kakšno luknjo na cesti ali bognedaj izven ceste ter da gleda prometne znake<br />
in jih upošteva s ca 30 % toleranco.
Naloga sovoznika pa <strong>je</strong>, da igra stezosledca. Igrati se mora igrico »Najdi in preberi<br />
smerokaz«. Imena kra<strong>je</strong>v so pogosto napisana na različne načine, seveda izključno v cirilici.<br />
Nazaj glede <strong>je</strong> laž<strong>je</strong>, saj se lahko orientira po kakšni tračnici, ki <strong>je</strong> medtem zrasla iz vijaka, ki<br />
<strong>je</strong> odpadel od kombija tja grede. Stranski efekt takega opazovanja <strong>je</strong> tudi opozarjan<strong>je</strong><br />
voznika na prometne znake, ki jih <strong>je</strong> spregledal med lovl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>m koščkov ceste med luknjami<br />
in na policijske patrul<strong>je</strong>.<br />
V Rusiji so največji problem lažni policaji. Z njimi imamo predvsem opravka na t.i. »risk<br />
area«, ki se začne pri Pjatigorsku. In vsi nas strašijo, kako nas bo<strong>do</strong> Balkari v okolici<br />
Baksana spekli in po<strong>je</strong>dli za malico. No, pa se ne zgodi nič takega, prav prijazni so kot tudi<br />
večina drugih naro<strong>do</strong>v in fajn se jim zdi, če se jim zahvališ z »ojduj« namesto s »spasiba«<br />
Sonce Kaj <strong>je</strong> to Sedežnica <strong>do</strong> Garabashija (Barrels Camp) ni delala, zato <strong>je</strong> bilo treba<br />
peš… (foto: Jure Klemenčič)<br />
Prvo aklimatizacijo smo dan po prihodu opravili na grebenu nad Terskolom ca 3000 m<br />
visoko. Kljub slabemu vremenu smo se takoj naslednji dan odpravili na hrib. Po vožnji z<br />
žičnico na 3500 m smo postavili šotore malo nad Barrels Campom na 3800 m in se brez<br />
nahrbtnikov povzpeli še <strong>do</strong> 4300 m. Naslednji dan, 6. <strong>avgusta</strong>, se <strong>je</strong> prvič po 14 dneh<br />
zjasnilo, mi pa smo prestavili tabor k bivaku Prijut 11 na 4100 m in nadal<strong>je</strong>vali aklimatizacijo<br />
<strong>do</strong> Paštukovih skal na 4700 m.<br />
Prvi in edini lep dan po 14 dneh in pred naslednjim sedemdnevnim ob<strong>do</strong>b<strong>je</strong>m slabega<br />
vremena. (Foto: Jure Klemenčič)
Borut in Žiga sta se nasledn<strong>je</strong>ga dne zbudila z močnim glavobolom in sestopila v <strong>do</strong>lino, pa<br />
tudi vreme se <strong>je</strong> skvarilo. Kljub temu smo šli popoldne spet <strong>do</strong> Paštukovih skal, viš<strong>je</strong> pa <strong>je</strong><br />
bila vidljivost preslaba.<br />
Zaradi precejšn<strong>je</strong>ga vetra <strong>je</strong> bilo potrebno <strong>do</strong>bro vkopati šotore (foto: Jure Klemenčič)<br />
Vreme še zmeraj ni hotelo sodelovati in 11. <strong>avgusta</strong> lahko preberemo naslednji zapis, ki ga<br />
<strong>je</strong> v SMSjih poslal Žiga: "Vreme nam ni naklon<strong>je</strong>no. Včeraj nam <strong>je</strong> močan veter polomil in<br />
podrl šotor, tako da smo morali v <strong>do</strong>lino po novega. Danes ob 3.00 smo polni upanja<br />
ponovno vzeli pot pod noge in se podali proti vrhu. Močan veter in zelo gosta megla sta nas<br />
ustavila na 4700m k<strong>je</strong>r smo se tri<strong>je</strong> obrnili, štir<strong>je</strong> pa so čakali na boljše razmere, se podali <strong>do</strong><br />
5200m in zaradi velikega sranja obrnili. <strong>Od</strong>ločili so se, da še eno noč prespijo na Prijutu 11,<br />
mi pa se bomo ver<strong>je</strong>tno še enkrat iz <strong>do</strong>line poskušali podati na goro. Vse <strong>je</strong> odvisno od<br />
vremena, ki resnično ne <strong>do</strong>pušča vzpona na vrh." Smo pa ta dan u<strong>je</strong>li celo nekaj pršiča, ki <strong>je</strong><br />
zapadel čez noč.<br />
<strong>Od</strong>šli smo v megli…<br />
… in med čakan<strong>je</strong>m na boljše razmere kopali<br />
bivak Pri Paštukovih skalah, da nas ni preveč zeblo. (foto: Jure Klemenčič)<br />
12. <strong>avgusta</strong> smo zaradi slabe napovedi vsi člani pospravili in zapustili tabor pri Prijut 11 in se<br />
odpravili v <strong>do</strong>lino. Za naslednji dan smo že načrtovali odhod <strong>do</strong>mov, ker <strong>je</strong> zmanjkovalo<br />
časa. Vendar smo se 13. <strong>avgusta</strong> zbudili v kristalno čistem vremenu in se spet odpravili <strong>do</strong><br />
že <strong>do</strong>bro znanega tabora pri Prijut 11.
Na spodnji gon<strong>do</strong>li se <strong>je</strong> utrgala vlečna vrv, pa vseeno ni bilo treba iti peš (foto: Jure<br />
Klemenčič)<br />
14. <strong>avgusta</strong> smo poslali SMS: "Danes smo osvojili vrh Elbrusa!!!!!! Rabili smo 10 <strong>do</strong> 11 ur.<br />
Smučali in bordali smo z vrha. Bilo <strong>je</strong> malo bolj mraz kot prejšn<strong>je</strong> dni, vendar nič posebnega,<br />
po mo<strong>je</strong> okoli -5. Veter tudi na vrhu ni bil premočan, sonce pa močno, brez oblakov. Malo<br />
nas <strong>je</strong> vseeno zeblo, ker z migan<strong>je</strong>m se ne moreš pogret, ker ne moreš zelo migat zaradi<br />
višine. Nismo bli spočiti, ker smo pri -1 v šotoru prejšnjo noč slabo spali. Spodnja gon<strong>do</strong>la te<br />
dni ne dela, zato smo se gor in <strong>do</strong>l peljali z goseničar<strong>je</strong>m."<br />
Vstali smo ob dveh zjutraj… (foto: Jure Klemenčič) … nek<strong>je</strong> pri Paštukovih skalah <strong>do</strong>čakali<br />
sončni vzhod… (foto: Tadej Dobravc-Verbič)
… in počasi napre<strong>do</strong>vali proti vrhu (foto: Jure Klemenčič)<br />
Vrh so <strong>do</strong>segli Tadej, Borut in Grega peš, Peter in Jure sta z n<strong>je</strong>ga deskala, Aleš pa <strong>je</strong><br />
smučal. Žiga <strong>je</strong> zaradi slabega počutja obrnil na ca 4900 m, preden pot zavi<strong>je</strong> levo v<br />
prečnico. Smučan<strong>je</strong> in deskan<strong>je</strong> z vrha so nad sedlom oteževali <strong>do</strong> pol metra globoki<br />
zastrugi, ki jih <strong>je</strong> izoblikoval veter, niž<strong>je</strong> pa ledena površina snega. Šele pod 4600 m <strong>je</strong> bil<br />
sneg toliko zmehčan, da <strong>je</strong> bilo smučan<strong>je</strong> zares užitek.<br />
Tadej, Borut, Peter in Grega… (Foto Tadej Dobravc-Verbič) … ter Jure in Aleš na vrhu<br />
Elbrusa (foto: Jure Klemenčič)<br />
Naslednji dan smo tako čiste vesti in za<strong>do</strong>voljni lahko pospravili tabor in odšli v <strong>do</strong>lino.<br />
Zvečer smo v lokalni gostilni spoznali še nekaj kandidatov za vrh iz cele Rusi<strong>je</strong> in zabava <strong>je</strong><br />
bila neizbežna… Zjutraj pa zgodn<strong>je</strong> vstajan<strong>je</strong> in vožnja proti <strong>do</strong>mu, kamor smo se vrnili <strong>20.</strong><br />
<strong>avgusta</strong> zvečer.
Z Rusi(njami) se ga da kar fajn žurati… (foto: Tadej Dobravc-Verbič)<br />
… ampak ko prideš <strong>do</strong>mov, te pa čaka torta (foto: Jure Klemenčič)<br />
<strong>Od</strong>prave skoraj zagotovo ne bi bilo brez sponzor<strong>je</strong>v Guinness Pub<br />
(http://www.guinnesspub.net), Računovodstva Marinkov, Premik Plus (http://www.premikplus.si),<br />
ki nam <strong>je</strong> posodil kombi, zavarovalnice Slovenica (http://www.slovenica.si) , občine<br />
Cerkno (http://www.arctur.si/obcina_cerkno), Planine Lom, ki <strong>je</strong> prispevala velik hlebec sira,<br />
Papisporta (http://www.papisport.com), in foto trgovine Ringfoto (http://www.infoto.si), ki nas<br />
<strong>je</strong> oskrbela s fotografskim materialom.
Change language