Učenje in ustvarjanje znanja v podjetju - First page

Učenje
gajanja (Richey, 2000). Seveda pa vsi ljudje ne dosegajo enakih končnih stopenj
spoznavno-vedênjskega razvoja. To pomeni, da tudi njihove zmožnosti
za učenje in razumevanje konceptov niso enake (Jarvis idr., 2006).
Vygotsky (1978) poudarja pomen posameznikove potencialnosti in ne
samo njegovih obstoječih spoznavnih zmožnosti. Posameznika in njegove
zmožnosti velja po njegovem soditi predvsem po razvojni potencialnosti in
ne toliko po njegovih preteklih dosežkih oziroma trenutni stopnji spoznavno-vedênjskega
razvoja. Vygotsky meni, da je eden od najpomembnejših
načinov učenja posnemanje. Ljudje se lahko s posnemanjem naučijo tistega,
kar je znotraj njihovega »področja proksimalnega razvoja«, torej v področju
med aktualno razvojno stopnjo, opredeljeno z zmožnostmi samostojnega
reševanja problemov, ter potencialno dosegljivo razvojno stopnjo, ki jo opredeljujejo
zmožnosti reševanja problema pod vodstvom učitelja ali v sodelovanju
z bolj zmožnim kolegom (Jarvis idr., 2006). Vygotsky poudarja družbeno
oziroma mentorsko naravo učenja in dokazuje prednost sodelovanja
v primerjavi s posameznikovo neodvisnostjo pri učenju. Seveda pa so področja
proksimalnega razvoja od človeka do človeka različna, kar pomeni, da
je različen tudi njihov razvojni potencial (Jarvis idr., 2006).
Na intelektualne zmožnosti posameznika torej ne moremo sklepati le na
osnovi njegovega samostojnega delovanja in njegovih preteklih intelektualnih
dosežkov. Spoznati je potrebno tudi njegov razvojni potencial. Kot ugotavljajo
Jarvis idr. (2006), se ta razkriva predvsem pri timskem delu ter skozi
odzive na vodenje, usmerjanje, inštruiranje, mentoriranje ipd. Sklepamo torej
lahko na velik pomen razmerij in interakcije zaposlenih z njihovimi neposredno
nadrejenimi, managerji pa tudi drugimi sodelavci oziroma kolegi.
1.3 Učenje za izgrajevanje struktur znanja
Spoznavne teorije se osredotočajo na notranje, umske aktivnosti, saj menijo,
da je odpiranje »črne škatle« človekovega uma ključno za razumevanje
učenja. Poleg tega, da raziskujejo procese, kot so razmišljanje, pomnjenje,
védenje in reševanje problemov, se usmerjajo tudi v raziskovanje spominskih
struktur, obdelavo informacij, organiziranosti znanja ter na iskanje in zajemanje
informacij za reševanje problemov (Shrivastava, 1983). Spoznavne teorije
človekov um prepoznavajo kot neke vrste računalnik, v katerega je potrebno
vnesti informacije, ki jih um obdela, obdelane informacije pa vodijo v določene
učne izide. Spoznavni teoretiki znanje prepoznavajo kot simbolične umske
konstrukte oziroma t. i. sheme, učenje pa opredeljujejo kot spremembe v
teh shemah (Kelly, 1991; Piaget, 1985; Sternberg, 2003).
Vidik obdelave informacij in pristopov k reševanju problemov je v spoznavno
psihologijo prispeval nove ideje glede učenja. Na učenje spoznavni
psihologi gledajo kot na spremembo v stanjih znanja in ne več verjetnostih
pojava določenega vedênja. Na spoznavni teoriji utemeljen konstruktivistični
12