določitev ekološko sprejemljivega pretoka v strugi drave med ...

mag . S. Juvan, S. Kaligarič, N. Smolar
prof. dr. D. Vrhovšek, mag. C. Krušnik,
mag . G. Kosi, dr. U. Krajnc
mag. Smiljan JUVAN *
Simona KALlGARIČ"
prof dL Dani VRHOVŠEK---
••••
Nataša SMOLAR
•••••
mag. Ciril KRU Š NIK
mag. Gorazd KOSI •••••
·72· STROKOVNE PODLAGE
ZA RABO VODA
DOLOČITEV EKOLOŠKO SPREJEMLJIVEGA PRETOKA V
STRUGI DRAVE MED MARIBOROM IN PTUJEM
POVZETEK
Reka Drava je z energetsko izgradnjo doživela velike sprememebe. PO izgradnji HE
Zlatoličje je bil naravni hidrološki režim v strugi Drave na odseku od Maribora do
Ptuja močno spremenjen zaradi derivacije večjega dela pretokov po energetskih
kanalih.
Na osnovi ekološke in ekonomske analize ter vrednotenja je bil določen minimalni
pretok v strugi ter ostali potrebni ukrepi. Predlagana rešitev predstavlja kompromis
med sedanjo in bodočo rabo vode, ekologijo ter vodnim gospodarstvom.
1. UVOD
Smotrno gospodarjenje z vodo zahteva enakovredno obravnavo ekonomskih in
ekoloških posledic rabe vode za različne namene.
Reka Drava predstavlja izrazit primer, kjer je možnosti rabe vode potrebno prilagoditi
ekološkim pogojem za ohranitev bogatega vodnega in obvodnega ekosistema.
Posledica velikega interesa po rabi vode reke Drave je, da je danes hidroenergetski
potencial Drave v Sloveniji praktično v celoti izkoriščen
Velike potrebe po vodi se pojavljajo tudi s strani kmetijstva, saj Je v Sloveniji
predvideno odvzemanje vode iz Drave za namakanje v velikosti cca 15 m3/s (NPN).
Drava oz. njena podtalnica predstavlja pomemben vodni vir pitne vode celotne
podravske regije.
* mag. Smiljan JUVAN , dipl. ing. gradb. Vodnogospodarsko biro, Glavni trg 19c, Maribor, **Simona
KALIGARiČ , Grin d.o.o. Glavni trg 19c, Maribor, ***prof. dr. Dani VRHOVŠEK, dipl. biol., Limnos
Podlimbarskega 31 Ljubljana, ****Nataša SMOLAR, dipl. biol. , Vodnogospodarski inštitut, Hajdrihova
28, Ljubljana, * ****mag. Ciril KRUŠNIK, dipl. biol. , *****mag. Gorazd KOSI , dipl. hiol , Institut za
biolog ijo Ljubljana, ******dr. Uroš KRAJNC dipl. ing. gradb., Institut za ekološki inžt:r.lring, Maribor,
Jadranska c. 28
MiŠiČEV VODARSKI DAN '95

mag. S. Juvan, S. Kaligarič , N. Smolar
prof. dr. D. Vrhovšek , mag. C. Kru šnik,
mag. G. Kosi , dr. U. Krajnc
. 73 .
STROKOVNE PODLAGE
ZA RABO VODA
Navedeni interesi so rezultirali posege v naravni režim reke, ki so v veliki meri vplivali
tudi na rečni ekosistem. Izrazit primer takega posega je bila izgradnja hidroelektrarne
ZlatOliČje na odseku med Mariborom in Ptujem .
2. OPIS PROBLEMA
Po izgradnji kanala HE Zlatoličje je bil naravni hidrološki režim v strugi Drave na
odseku od Maribora do Ptuja močno spremenjen zaradi derivacije večjega dela
pretoka po energetskem kanalu. (Qi = 450 m3/s).
Za ohranitev minimalnih pogojev življenja v reki je bilo ob energetski izgradnji
dogovorjeno, da je potrebno preko jezu v Melju spuščati po strugi Drave minimalni
pretok katerega vrednost se je do danes večkrat spreminjala od minimalnega pretoka
5 m3/s (v zimskem času) do maksimalnega 30 m3/s (v poletnem obdobju) .
Dogovorjene vrednosti so bile določene brez ustreznih raziskav, ki bi lahko potrdile
pravilnost ocene potrebnega minimalnega pretoka. Razen tega so se razmere v 25
letih po izgradnji tudi nekoliko spremenile (kvaliteta vode, prilagoditev spremenjenim
pogojem itd .), kar je narekovalo potrebo po izdelavi strokovnih podlag za določitev
ekološko sprejemljivega pretoka v strugi Drave z zasnovo potrebnih posegov
(strukturaini ukrepi, zmanjšanje imisij onesnaženja ...)
3. ANALIZA STANJA
V okviru analize stanja so bili obdelani hidrološki podatki za čas obratovanja HE
Zlatoličje, ugotovljene so bile hidravlične razmere pri različnih pretokih visokih vod in
nizkih vod (meritve gladin pri 10, 20 in 30 m3/s) in obdelani obstOječi podatki o
kvaliteti vode s prikazom večjih onesnaževalcev. V okviru analize ekološkega stanja so
bila izvedena vzorčevanja alg in makronevretenčarjev v dveh značilnih profilih pri
Malečniku in Zgornjem Dupleku in opravljene ekološke analize za potrebe določitve
ekološko sprejemljivega pretoka. Izvršene so bile tudi ekološke analize zanimivih in
ogroženih biotopov.
3.1 ANALIZA STANJA PRI RAZLIČNIH MINIMALNIH PRETOKIH
3.1 .1 HidomorfOloška analiza
Morfološka razgibanost rečne struge je eden od pogojev za diverziteto vodnega
biotipa.
Dober pokazatelj morfološkege pestrosti struge je varianca maksimalnih globin in širin
ter hitrosti. Bolj je struga pestra, večje so vrednosti variance. Izračunane vrednosti
variance na osnovi izmerjenih gladin v posameznih profilih za različne minimalne
pretoke so prikazane v naslednjih diagramih:
MiŠiČEV VODAR SKI DAN '95

mag. S. Juvan, S. Kaligarič, N. Smolar
prof. dr. D. Vrhovšek, mag. C. Krušnik,
mag. G. Kosi , dr. U. Krajnc
- 74 -
STROKOVNE PODLAGE
ZA RABO VODA
- VARIANCA GCoslf'J - - -----------,
1,075
1,07
1,065
1,06
1,055
1,05
1,045
Q =10m3/s Q =23m3/s Q =30m3/s
760
740 /'
VARIANCA ŠiRIN
720
700 /
680
660
640
620
600
580
560
540 - '--_..L-".___ L_---""' ___---L_---IIL-~,
--- l
Q= 10m3/s Q=23m3/s Q= 30m3/s
VARIANCA HITROSTI
3
2,5
2
1 ,5
0,5
o
Q= 10m3/s Q= 23m3/s Q= 30m3/s
Primerjave izračunanih vrednosti variance kaže, da nastopa največja morfološka
pestrost pri pretoku 23 m3/s.
MiŠiČEV VODARSKI DAN .'95

mag. S. Juvan , S. Kaligari č, N. Smolar
prof. dr. D. Vrhovšek, mag . C. Krušnik,
mag. G. Kosi , dr. U. Krajnc
. 75 .
STROKOVNE PODLAGE
ZA RABO VODA
3.1.2 Biološka (ekološka) analiza
3.1.2.1. Alge - vrstni sestav in biomasa
Algna združba na preiskovanih odvzemnih mestih kaže dokaj reven vrstni sestav. V
spomladanskem obdobju je prisotnih več vrst: 50 na prvem in 46 vrst na drugem
odvzemnem mestu. V poletnem obdobju je število še nižje, 43 na prvem in le 34 na
drugem odvzemnem mestu. Med posameznimi točkami istega odvzemnega mesta ne
opazimo bistvenih razlik. To je predvsem posledica izenačenosti substrata ter
minimalnih nihanj v hitrostih vodnega toka na celotnem transektu.
V spomladanskem obdobju so prevladovale kremenaste alge in predstavnik skupine
Chrysophyta, alga Hydrurus foetidus, ki se je na prvem odvzem nem mestu masovno
pojavljala. Vrstno revna algna združba na tem odseku Drave je predvsem posledica
onesnaženja, katero je še izrazitejše na drugem odvzemnem mestu v poletnem
obdobju ob povišan ih temperaturah. Prisotne alge so tipični in pogosti predstavniki
manj onesnaženih rek v Sloveniji.
V spomladanskem obdobju so maksimalne vrednosti odraz večjega onesnaženja zaradi
zmanjšanega pretoka cca 10 m3/s.
Sezonska dinamika v večini slovenskih rek kaže maksimalne '"rednosti v količini
biomase v spomladanskem obdobju, vendar so tako visoke vrednosti, kot so bile
izmerjene na reki Dravi, redko prisotne v slovenskih rekah; prav tako jih redko
zasledimo v literaturi, prisotne so le v povezavi z organskim onesnaženjem.
Trdimo lahko, da je ob odsotnosti nihanj vodnega toka, organsko onesnaženje
(povišana količina nutrientov) najpomembnejši faktor, ki omogoča bohoten razvoj
perifitonske združbe. Stopnja onesnaženosti pa pogojuje tudi razmerje med avtotrofnimi
in hterotrofnimi predstavniki v perifitonski združbi, kar lahko pripelje predvsem v
poletnih mesecih do povečane bakterijske biomase in zmanjšanja biomase alg.
3.1.2.2. Večji vodni nevretenčarji - vrstni sestav
V primerjavi s pomladanskim vzorčevanjem je bilo v poletnem prisotnih več skupin, ki
so na izbranih odvzemnih mestih bolj ali manj enakomerno naseljevale rečno dno.
Na odvzemnem mestu D2 so v pomladanskem času bile abundantne skupine
maloščetincev . Najbolj so bili številčni pripadniki družine Naididae, pripadnikov družine
Lumbriculidae je bilo bistveno manj kot na odvzemnem mestu D1, pogosti so bili tudi
pripadniki družine Turbificidae. Za naididi so bili druga najbolj množična skupina
dvokrilci iz družine Chironomidae.
Poleti je bila razporeditev živali na odvzemnem mestu D2 podobna kot na
odvzemnem mestu D1. Večje število skupin živali je bilo bolj ali manj enakomerno
razporejenih po celotni strugi. Najbolj abundantni so bili dvo krilci iz družine
Chironomidae, sledijo jim maloščetinci iz družine Naididae, vodni oslički vrste Asellus
aquaticus, mladoletnice iz družine Hydropsychidare, vodne pršice Hydracarina,
maloščetinci iz družine Lumbriculidae in vrtinčarji iz rodu Dugesia.
MiŠiČEV VODARSKI DAN '95

mag. S. Juvan, S. Kaligarič , N. Smolar
prof. dr. D. Vrhovšek, mag. C. Krušnik ,
mag. G. Kosi, dr. U. Krajnc
- 76 -
STROKOVNE PODLAGE
ZA RABO VODA
3_1_2_3_ Kakovost vode po saprobnem indeksu
Tabela: Kakovost vode v reki Dravi po sapbrobnem indeksu (SI)
Datum Odvzemno Vrednost Kakovost vode
mesto SI po SI
23_3.94 01 1.95 II
02 2.01 II
31 .8.94 01 1.95 II
02 2.19 II
Na osnovi naših meritev uvrscamo reko Dravo v obravnavanem odseku v beta
mezosaprobno stopnjo ali II. kakovostni razred. Opazne so sicer razlike med prvim in
drugim odvzemnim (saprobni indeks), vendar še vedno v okviru II. kakovostnega
razreda. Slabše stanje je prisotno na odvzemnem mestu pri Zgornjem Dupleku, kjer je
spomladi masovneje prisotna bakterija Sphaerotilus natans. Sicer prevladujejo na obeh
odvzemnih mestih beta mezasaprobni indikatorji onesnaženja. Visoko število alfa
mezasaprobnih indikatorjev na obeh profilih kaže na to, da je Drava onesnažena že
tudi na prvem profilu. Podobno stanje kažejo rezultati monitoringa slovenskih rek
(Zupan 1991 , 1992), kjer uvrščajo Dravo na tem odseku v II-III kakovostni razred
(skupna ocena), saprobiološke analize jo uvrščajo v II kakovostni razred, nekoliko
slabša pa je bakteriološka ocena.
Iz primerjave saprobnih indeksov opazimo, da sta vrednosti saprobnih indeksov na
odvzemnem mestu 01 v obeh letnih časih isti. Na odvzemnem mestu 02 sta obe
vrednosti slabši kot na 01, najslabša vrednost pe je bila v poletnem obdobju.
Kakovost vode je bila pri vseh vzorčevanjih v II. kakovostnem razredu.
Tabela: Odstotek izpadlih vrst po Kotheju (1962)
Datum Odvzemno Število vrst Odstotek
mesto oz. taksonov izpadlih vrst
23.3.94 01 32
02 28 14,29 %
31 .8.94 01 41
02 30 36,67 %
Podobne rezultate smo dobili tudi pri izračunu odstotka izpadlih vrst med odvzemnima
mestoma 01 in 02 po Kotheju (1962). Pozimi je bil odstotek izpadlih vrst manjši
(14,3 %) kot poleti (36,67 %). Tudi ta rezultata kažeta, da se je voda med obema
odvzemnima mestoma poslabšala, še bolj očitno pa se je poslabšala v poletnem
času. V primeru, če ne bi bilo onesnaženja med odvzemnima mestoma, bi bil
odstotek izpadlih vrst manjši, saj je bilo rečno dno na obeh odvzemnih mestih
praktično
identično.
3.1 _2.4. Ekološko stanje v strugi Drave pri različnih pretokih
Naši rezultati se nanašajo na pretoke 10 m3/s v spomladanskem obdobju in 23 m3/s
v poletnem obdobju. Pri vzorčevanju v spomladanskem obdobju je bil pretok sicer
MiŠiČEV VODARSKI DAN '95

mag. S. Juvan, S. Kaligarič , N. Smolar
prof. dr. D. Vrhovšek, mag. C. Krušnik,
mag. G. Kosi , dr. U. Krajnc
- 77 -
·STROKOVNE PODLAGE
ZA RABO VODA
višji, vendar le nekaj dni, tako, da so dobljeni biološki rezultati dejansko odraz stanja
pri 10 m3/s.
Iz rezultatov je razvidno, da je ekološko stanje v strugi Drave pogojeno s prisotno
onesnaženost jo. Čim nižji je pretok, večji je negativni vpliv onesnaženja. To se odraža
na obeh odvzemnih mestih z nizko diverziteto vrst in povečano biomaso tako
perifitonske združbe kakor tudi makroinvertebrati. Najmočneje je to stanje izraženo v
spomladanskem obdobju pri pretoku 10 m3/s, ko je prisotna maksimalna biomasa in
masovno pojavljanje nekaterih vrst alg in nekaterih skupin makroinvertebratov (npr.
Naididae, Chironomidae itd).
Zaradi že degradiranega ekosistema na tem odseku (nizke diverzitete) tudi nismo
zasledili redkih ali ogroženih vrst, večina prisotnih organizmov se nahaja v podobno
onesnaženih rekah širom po Sloveniji.
3.1.3. Ekološko vrednotenje nekaterih biotopov
S hidroenergetsko izgradnjo so se spremenile ekološke razmere na nekaterih najbolj
ogroženih biotopih, kot so poplavni gozdovi, mokrišča in prodišča. Del območja Drave
med Mariborom in Ptujem je bil leta 1992 razglašen za krajinski park, dravski rokav
Struga za hidrološki spomenik in naravni rezervat, poplavni gozd v Zlatoličju pa za
naravni in gozdni rezervat.
V okviru naloge so bili zbrani podatki o živalstvu in rastlinstvu treh značilnih
biotopov:
tekočih voda (struge), prodišč in mrtvih rokavov. Evidentirana so bila obstoječa
drstišča ter povzeti podatki ornitoloških opazovanj (Bračko , Gajster) .
Primerjani so bili podatki opazovanj ornitofavne in ihtiofavne v obdobjih, ko je znašal
pretok pozimi 10 m3/s in poleti 30 m3/s (1980 - 1990), z obdobjem, ko je bil pretok
5 oz. 10 m3/s (1991 - 1993). V obdobju nižjih pretokov je z obravnavanega območja
izginilo 5 vrst ptic, ki so indikatorji naravne rečne pokrajine: breguljka (Riparia riparia),
kvakač (Nycticorax nicticorax), velika bobnarica (Botaurus stellaris) , prlivka (Burchinus
oedicnemus) in mala čigra (Sterna albifrons) . Ulov rib je bil po podatkih Zavoda za
ribištvo v obdobju nižjih pretokov manjši za cca 30 % kljub enakemu vlaganju,
obsegu lova itd.
Analizirani so bili vplivi gladin pri različnih variantah režima minimalnega pretoka na
ekološko stanje zanimivih biotopov ter podani predlogi za ohranitev ali izboljšanje
stanja.
Vpliv različnih gladin v strugi je predvsem občuten na drstiščih , ki se pri nižjih
pretokih zmanjšajo ali celo izginejo, na splošno pa se z znižanjem gladine zmanjša
pestrost in obseg ribjih in ptičjih vrst.
Prodišča zaradi spremenjene prodonosnosti skoraj ne nastajajo več . Pri nižjih gladinah
se prodišča hitreje zaraščajo z zelnatimi in lesnimi vrstami, kar pomeni izginjanje
pomembnega habitata, ki ga predstavljajo še redka gola prodišča.
Z znižanjem pretoka se zniža tudi globina v rokavih in mrtvicah, v katerih se zaradi
odpadanja organskega materiala in zamuljevanja dviguje dno in se hitreje zaraščajo .
MiŠiČEV VODARSKI DAN '95

mag. S. Juvan, S. Kaligarič , N. Smolar
prof. dr. D. Vrhovšek, mag. C. Krušnik,
mag. G. Kosi, dr. U. Krajnc
. 78 .
STROKOVNE PODLAGE
ZA RABO VODA
Za ohranitev obstoječega stanja bi bilo potrebno zagotoviti vsaj obstoječi režim
minimalnega pretoka (10 oz. 20 m3/s) .
3.2. STANJE KVALITETE VODE, PRIKAZ VEČJIH ONESNAŽEVALCEV
TER PREDLOG SANACIJE KVALITETE VODE
Ocena kakovosti vode Drave je povzeta po obstoječih podatkih rednega monitoringa,
ki ga izvaja HMZ Slovenije v treh profilih (Mariborski otok, Duplek, Ptuj). V okviru
naloge so bili povzeti tudi rezultati izvršenih raziskav kvalitete vode, ki so bile v
preteklosti izvršene na Dravi in pritokih . Na splošno lahko ocenimo, da je Drava nad
Mariborom v 2. - 3. kakovostnem razredu, pod Mariborom pade v 3. razred in do
Ptuja preide v 2. - 3. kakovostni razred .
Največji onesnaževalec Drave V Sloveniji predstavljajo odpadne vode mesta Maribor in
njegove industrije, (cca 250.000 PE) kar je tudi glavni razlog za drastičen padec
kvalitete pod Mariborom v 3. kakovostni razred. Navedni so bili tudi večji
onesnaževalci na odseku Drave nad Mariborom in med Mariborom in Ptujem.
Izboljšanje kvalitete vode Drave nujno zahteva sanacijo večjih onesnaževalcev. Koncept
čiščenja odpadnih vod Maribora predvideva dograditev kanalizacijskega sistema
(desnobrežni zbiralnik, Hoški zbiralnik, rekonstrukcija črpališča na levobrežnem
zbiralniku v Melju) ter izgradnjo čistilne naprave. Navedeni ukrepi bodo razbremenili
Dravo za cca 200.000 enot onesnaženja, kar bo predvidoma zagotovilo 2. kakovostni
razred Drave pod Mariborom.
Posledica tega bo razen izboljšanja ekoloških pogojev v reki tudi možna uporaba
dravske vode za vodooskrbo s pitno vodo, rekreacijo in namakanje.
3.3 VPLIV PRETOKA V STRUGI DRAVE NA PROIZVODNJO
ELEKTRiČNE ENERGIJE V HE ZLATOLIČJE
Pri odločitvi o zajamčenem pretoku v strugi Drave je potrebno upoštevati, da
predstavlja pri pretokih Drave manjŠih od Oi = 450 m3/s, pretok v strugi Drave, ki se
ga spušča preko jezu v Melju (delno se ga energetsko izkoristi v MHE Melje), ob
izboljšanju ekološkega stanja v reki tudi zmanjšanje prOizvodnje električne energije v
HE Zlatoličje .
Na osnovi analize 24 let obratovanja HE ZlatOliČje smo izračunali za različne režime
minimalnega pretoka v strugi (zimska perioda od 5 - 10 m3/s, letna perioda pa 10,
20 oz. 30 m3/s), za koliko je zmanjšana proizvodnja v HE ZlatOliČje z upoštevanjem,
da se celotni pretok, ki teče po strugi delno izkoristi z dOinštaliranjem MHE v Melju.
Izračunamo zmanjšanje prOizvodnje in njena vrednost so podane v naslednjih tabelah:
MiŠiČEV VODARSKI DAN '95

mag. S. Juvan, S. Kaligarič , N. Smolar
prof. dr. D. Vrhovšek, mag. C. Krušnik ,
mag. G. Kosi, dr. U. Krajnc
- 79 -
STROKOVNE PODLAGE
ZA RABO VODA
ZMANJŠANJE PROIZVODNJE EL. ENERGIJE PRI RAZLIČNIH
OBRATOVALNIH REŽiMIH Z UPOŠTEVANJEM DOINŠTALlRANJA
MHE MELJE ai = amin
l '
LETO
'DEJANSKO IZPADLA PROIZVODNJA
SKUPNA
'PROIZv. amin z=5m3/s amin zi=;·1 Om3/s ' ·, amin z=10m3/s
'_~:.' . .... i. _~,; ,...... ',t •• ~

mag. S. Juvan, S. Kaligari~ , N. Smolar
prof. dr. D. Vrhovšek , mag. C. Krušnik,
mag. G. Kosi , dr. U. Krajnc
. 80 .
STROKOVNE PODLAGE
ZA RABO VODA
povprečnem letu, so bile izračunane naslednje količine porabe premoga in emisije v
atmosfero:
poraba premoga:
24.750 t
emisija S02
658 t
emisija NOx
62 t
emisija C02
24.307 t
emisija pepela
40 t
Navedene podatke o obremenitvi okolja z alternativno proizvodnjo v termoelektrarnah
kot nadomestilo zmanjšani proizvodnji v HE Zlatoličje, je potrebno smatrati kot primer,
da je izboljšanje ekoloških pogojev v strugi Drave povezano razen z finančno
obremenitvijo (manjša proizvodnja) tudi z obremenitvijo okolja in drugem območju , kar
potrjuje odgovornost pri odločitvi o količini nimimalnega pretoka v str:Jgi Drave.
4. OCENA EKONOMSKEGA UČiNKA IN KVALITETE OKOLJA ZA
RAZLIČNE PRETOKE
Določitev ekološko sprejemljivega pretoka predstavlja kompromis med ekološkimi in
ekonomskimi učinki v odvisnosti od velikosti pretoka v rečni strugi. Pri ekonomskih
učinkih smo se omejili na največjega, to je proizvodnjo električne energije, čeprav so
pomembni tudi indirektni učinki (ribištvo, rekreacija, turizem, ...).
Podobno kot pri vseh vodnih ekosistemih se tudi v Dravi sprememba vodnega režima
odraža na vodnem in obvodnem svetu. V principu je tako: večje kot je zmanjševanje
pretoka, večje so spremembe v ekosistemu . Vendar pa procent zmanjšanja količine
vode ni enak procentu ekološke spremembe.
Ekološke učinke je težje eksaktno definirati v odvisnosti od pretoka, zato so bile
ekološke koristi za posamezne variante pretoka primerjalno ovrednotene z
indeksiranjem.
Optimizacija po metodi analitičnega projektnega vrednotenja je pokazala, da nad
določeno vrednostjo pretoka izguba v proizvodnji energije neproporcionalno narašča
glede na ekološke učinke , kot je razvidno iz naslednjega diagrama:
OCENA
El5~lN~~~H
(INDEKS)
•
100 I
90 .
:::-
e
~ ..,.,
:::-
e
~
~
:::-
e
~
~
80 '
70 I
60 .
50 I
40 !
30 I
20 i
10
13L
,'O -1 !
"'13~
'oo
_
I
20
26. 36
I
30
36 _f 91 1ZPADLA PROlZV.
----·~ t ~- _ EL. ENERG. (MWh)
40
2.J.72.
VREDNOS T IZP_ ""OIZV.
1 1_ _ _ _ EL. ENERG. (MIO srn
300
DIAGRAM 4 .3 . 1
ODVISNOST M ED EKOLOSKIMI UCINKI IN IZPADLO
PROIZVODNJO ELEKTRlCNE ENERGIJE V POVPRECNEM LETU
MiŠiČEV VODARSKI DAN '95

mag. S. Juvan , S. Kaligarič , N. Smolar
prof. dr. D. Vrhovšek , mag . C. Krušnik,
mag. G. Kosi, dr. U. Krajnc
- 81 -
STROKOVNE PODLAGE
ZA RABO VODA
5. PREDLOG UKREPOV
Na kvaliteto vodnega ekosistema je možno vplivati razen s količino
drugimi ukrepi (posegi v strugi, kakovost vode itd) .
pretoka, tudi z
Na osnovi izvršenih analiz so bili predlagani naslenji ukrepi:
5.1 Strukturaini posegi v strugi Drave
Na lokacijah 3 obstoječih mrtvic oz. rokavov, kjer je bila na osnovi ekološkega
vrednotenja ugotovljena potreba po vzpostavitvi oz. ohranitvi stalne povezave z rečno
strugo, so predlagani posegi, ki bodo takšno povezavo zagotavljali tudi pri
minimalnem pretoku v strugi Drave (delni prekopi in vtočni objekti v rokave) . V strugi
Drave ni predvidenih večjih posegov, razen delnih odstranitev (odrivov) sipin, predvsem
kot potreba po zagotavljanju ustreznega pretočnega profila na lokacijah, kjer sipine
nimajo večje ekološke vrednosti (drstišča rib, vališča ptic, ...).
5.2 Ocena ekološko sprejemljivega potoka za doseganje
postavljenih ciljev
Pri obstoječi stopnji onesnaženosti predlagamo ekološko sprejemljiv pretok na
obravnavanem odseku struge Drave 20 m3/s poleti in 10 m3/s pozimi.
Obrazložitev:
- Zmanjšanje pretoka pod predlagano vrednostjo bi imelo večje negativne posledice
predvsem v poletnem obdobju.
- Pri višjem pretoku bi obstoječe onesnaženje v manjši meri vplivalo na kvaliteto
vode, Drava bi po saprobioloških analizah ostala v II. kakovostnem razredu. Zato bi
bilo potrebno vse možne viške vode usmeriti v povečanje pretoka.
- Ob povečanem pretoku preko celega leta bi se povečala diverziteta vrst. Zmanjšala
bi se bakterijska biomasa predvsem v poletnem obdobju.
- Predlagan pretok mora omogočiti ohranitev zanimivih in ogroženih biotopov izven
struge, kar bo potrebno zagotoviti z nekaterimi sonaravnimi vodnogospodarskimi
ukrepi.
5.3 Ukrepi za izboljšanje kakovosti vode
Največji učinek za izboljšanje kakovosti vode Drave bo imela izgradnja čistilne naprave
odpadnih vod Maribora, za kar že tečejo konkretne aktivnosti (priprava za podelitev
koncesije za izvedbo in obratovanje) .. Na ta način bo dosežen 2. kakovostni razred
Drave na tem odseku.
5.4 Program potrebnih raziskav in monitoringa za dinamično
določanje ekološko sprejemljivega pretoka
Program potrebnih raziskav v obliki monitoringa se mora usmeriti predvsem v
spremljanje sprememb vodnih in obvodnih ekosistemov v povezavi s spreminjanjem
pretoka. Posebno pozornost je potrebno posvetiti ohranjanju mokrišč in organizmov
živečih na njih.
MiŠiČEV VODAR SKI DAN '95

mag . S. Juvan, S. Kal i ga r i č , N. Smolar
prof. dr. D. Vrhovšek, mag. C. Krušnik,
mag . G. Kosi, dr. U. Krajn c
- 82 -
STROKOVNE PODLAGE
ZA RABO VODA
Potrebna pa bi bila raziskava, ki bi predvidela, kakšno bo stanje po pričetku
obratovanja CČN - Maribor oziroma, ko bo v staro strugo Drave dotekala prečiščena
voda.
6_ ZAKLJUČEK
Določitev minimalnega pretoka v strugi Drave predstavlja eno redkih tovrstnih raziskav
na večjih vodotokih v Sloveniji. Kompleksnost problematike in pomembnost odločitve
glede na ekološke in ekonomske posledice odločitve o minimalnem pretoku, potrjuje
potrebo po takšnih študijah tudi na drugih vodotokih, kjer se križajo različni inter~si
po rabi vode. Koncesijske odločitve o rabi vode bodo morale temeljiti na izdelanih
vodnogospodarskih bilancah z vgrajenim ekološkim vrednotenjem vodnih ekosistemov.
MiŠiČEV VODAR SKI DAN '95