pomen bioloÅ¡kih parametrov pri doloÄevanju ekoloÅ¡ko ...

More documents

Recommendations

Info

prof. dr. D. Vrhovšek, mag. N. Smolar - 29- VZDRLEVANJE SONARAVNO UREJENIH VODOTOKOV 4. Pri inventarizaciji vodotoka je potrebno opredeliti tudi posamezne mikro lokacije oziroma posamezne odseke vodotoka, ki jih je potrebno posebej ohraniti ali velja zanje poseben vodni režim . 5. Vsaka sprememba kakovosti in količine vode v vodotoku zahteva novo določitev Qes. 6. Praviloma se Qes določa za obdobja najnižjih pretokov, odvisno od načina in trajanja odvzema pa se Qes določa tudi za druga letna obdobja . 3. BIOLOŠKI PARAMETRI PRI DOL OČANJ U Qes V postopku določanja vrednosti Qes je potrebno vzorčevanje zoobentosa in perifitona na izbranih točkah na profilih odvzemnih mest. Število točk na odvzemnem mestu za visi od širine struge, strukture habitatov in hitrosti vodnega toka . Na osnovi analiz se ugotovi obstoječe stanje. Opravi se inventarizacija organizmov, razmerje vrst, diverziteta organizmov, sprememba v biomasi perifitona , določi se količina klorofila na posameznih točkah . Opravi se ihtiološke raziskave, popis makrofitov, obrežne flore in vegetacije. Glede na velikost odvzema se lahko posamezne raziskave skrči ali razširi . V skladu z Rio de Janeiorsko konvencijo o diverziteti organizmov, se posebno pozornost nameni redkim in ogroženim vrstam. Zaradi sezonske dinamike organizmov ter različnih pretokov preko leta se opravlja analize prek celega leta (najmanj štirikrat letno: pomladi , poleti , jeseni in pozimi) ter se na posameznih vzorčevalnih mestih v povezavi z abiotskimi parametri ugotovi, kateri so kritični oz. še ekološko sprejemljivi pretoki , pri katerih se še ohranja ekološko ravnotežje . Frekvenca vzorčevanja je večja v obdobju , ko so pretoki vode najnižji. 4. POSLEDICE ODVZEMA VODE IZ VODOTOKOV Kompleksnost vplivov med vsemi dejavniki v ekosistemu omogoča , da je ekosistem zmožen prenesti večino počasnih in relativno majhnih sprememb, ki se pojavljajo v naravi. Če to ravnotežje prekinejo velike spremembe, potem sistem ni več stabilen. Zato je pri posegih v okolje nujno poznavanje strukture in funkcije ekosistema. Med najpogostejše posledice odvzema vode iz vodotokov štejemo naslednje: a) Vplivi na biocenozo b) Vplivi na fizikalne in kemijske parametre v vodi c) Vplivi na morfologijo d) Vplivi na hidrološke parametre Soodvisnost in povezave med abitoskimi in biotskimi komponentami ekosistema, narekujejo obravnavanje bioloških parametrov v povezavi z ostalimi. MiŠiČEV VODARSKI DAN '97
prof. dr. D. Vrhov!;ek, mag. N. Smolar - 30- VZDR:LEVANJE SONARAVNO UREJENIH VODOTOKOV 5. PRIMER TRŽIŠ KE BISTRICE 5.1. Potek raziskave V raziskavi smo ocenjevali vpliv odvzema vode za potrebe male hidroelektrarne na kvantiteto in kvaliteto perifitonske združbe v času nizkih pretokov vode na odseku reke Tržiške Bistrice pod Tržičem. Za ocenitev vpliva odvzema vode na perifiton smo prvo območje odvzema (TB1) na Tržiški Bistrici izbrali pred odvzemom vode za MHE, drugo (TB2) na delu struge, kjer je bil odvzem vode za MHE in tretje (TB3) po pritoku uporabljene vode nazaj v strugo. Območja odvzema smo na posamezni reki izbrali tako, da je bila med njimi čim večja podobnost v usedlinah in zasenčenosti in je bila tako možna primerjava med njimi. Na območju odvzema smo število odvzemnih mest izbrali glede na širino struge, strukturo habitatov, globino vode in hitrost vodnega toka . Območje odvzema je obsegalo prečni prerez od levega do desnega brega struge . Perifiton smo v Tržiški Bistrici vzorčevali od leta 1993 do leta 1996 (vrstni sestav, organsko snov, suho težo, klorofil a) v obdobju nizkih pretokov ter merili pretok in povprečno hitrost v merskih vertikalah. Rezultate raziskav smo statistično obdelali. 5. 2. Rezultati raziskave Kot posledica odvzema vode za MHE so bili na območju odvzema TB2 v Tržiški Bistrici izmerjeni nižji pretoki vode ter manjše hitrosti vodnega toka v primerjavi z območjema odvzema TB1 in TB3. Iz Tržiške Bistrice je bila poleti 1993 in 1995 na območju odvzema TB2 odvzeta vsa voda , ter tako prekinjen hidrološki in biološki kontinuum. Tabela 1: Pretoki Tržiške Bistrice v času vzorčevanja . območje Q (m 3 /s) Q (m 3 /s) Q (m 3 /s) Q (m 3 /s) odvzema 25.2.1993 10.8.1993 25.7.1995 27.2.1996 TB1 2,27 1,72 2,54 2,20 TB2 ··.. . " 1., S1 . sUhQ > $tc)j~qiilY()cl$ / (};P~ TB3 2,36 1,61 2,76 2,12 Tabela 2: Hitrosti vodnega toka v Tržiški Bistrici. območje min 11 v (mIs) maks 11 v (mIs) povpr 11 v (mIs) odvzema TB1 0,20 1,06 0,52 T62 .. • TB3 0,09 0,65 0,36 '< Q§ > P,fV ......... . Poleti 1995 je bila vsa voda iz Tržiške Bistrice preusmerjena v kanal MHE in na območju odvzema TB2 so bile le luže. Glede na območji odvzema TB1 in TB3, tu ni prišlo do bistvenega zmanjšanja v številu vrst alg ; opazne pa so bile razlike v vrstnem sestavu . Pojavljala se je alga Stigeoc/onium sp., ki kaže na organsko onesnaženje, ki je bilo zaradi manjše količine vode na tem mestu izrazitejše. Alga Hydrurus foetidus ni bila prisotna pozimi 1996 na območju odvzema TB2, zaradi nizkega pretoka vode (0 ,025 m 3 /s), majhne hitrosti vodnega toka (0,15 mIs) in dejstva, da je voda preko jezu v strugo tekla šele nekaj dni. V tem času je na območju odvzema TB2, zaradi ugodnih razmer za njen razvoj, bila masovno prisotna alga U/otrix zonata . Tudi diverziteta vrst (25vrst) (slika 1) je bila glede na ostala območja odvzema na Tržiški Bistrici znatno zmanjšana. Na osnovi navedenega lahko sklepamo, da je odvzem vode iz Tržiške Bistrice znatno vplival na razširjenost in pogostost vrst Hydrurus foetidus in U/otrix zonata. MiŠiČEV VODARSKI DAN '97
Page 1: prof. dr. D. Vrhovšek, mag . N. Sm
Page 5 and 6: s:: (f)' (J, m < < o o }> ::u (f) A

pomen bioloÅ¡kih parametrov pri doloÄevanju ekoloÅ¡ko ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?

pomen bioloÅ¡kih parametrov pri doloÄevanju ekoloÅ¡ko ...