Socialne neenakosti v zdravju - Zavod za zdravstveno varstvo ...
Socialne neenakosti v zdravju - Zavod za zdravstveno varstvo ...
Socialne neenakosti v zdravju - Zavod za zdravstveno varstvo ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
<strong>Zavod</strong> <strong>za</strong> <strong>zdravstveno</strong> <strong>varstvo</strong> Ljubljana<br />
SOCIALNE NEENAKOSTI V<br />
ZDRAVJU<br />
Nives Letnar Žbogar, dr. med.<br />
mag. Lea Peternel<br />
16. november 2011<br />
TEMA PREDSTAVITVE<br />
Dejavniki, ki vplivajo na zdravje<br />
<strong>Socialne</strong> <strong>neenakosti</strong> v <strong>zdravju</strong><br />
Podatki <strong>za</strong> Slovenijo<br />
Podatki <strong>za</strong> ljubljansko regijo<br />
Kako naprej<br />
2<br />
DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA<br />
ZDRAVJE<br />
3
KAJ JE ZDRAVJE<br />
je stanje popolnega<br />
telesnega in duševnega blagostanja<br />
in ne le<br />
odsotnost bolezni ali onemoglosti<br />
4<br />
GLAVNI DEJAVNIKI ZDRAVJA<br />
5<br />
Avtorja: Dahlgren in Whitehead,<br />
SPLOŠNI SOCIALNO-EKONOMSKI, OKOLJSKI<br />
IN KULTURNI POGOJI<br />
Stopnja <strong>za</strong>poslenosti<br />
Plačne lestvice<br />
Programi socialnega in<br />
zdravstvenega varstva<br />
Družbene norme in običaji<br />
6
ŽIVLJENJSKO IN DELOVNO OKOLJE<br />
Posameznikov položaj v družbi<br />
izobrazba<br />
poklic<br />
dohodek<br />
Kvaliteta stanovanjskih<br />
razmer<br />
Dostop do zdravstvenega<br />
varstva<br />
Delovni pogoji<br />
…<br />
7<br />
SOCIALNE MREŽE<br />
Močne socialne mreže imajo<br />
pozitiven učinek na zdravje<br />
družina<br />
prijatelji<br />
skupine <strong>za</strong> preživljanje<br />
prostega časa<br />
skupine <strong>za</strong> samopomoč<br />
…<br />
8<br />
DEJAVNIKI ŽIVLJENJSKEGA SLOGA<br />
Tvegano vedenje prispeva k<br />
slabšemu <strong>zdravju</strong><br />
kajenje<br />
telesna nedejavnost<br />
nezdrava prehrana<br />
prekomerno uživanje<br />
alkohola<br />
…<br />
9
BIOLOŠKE ZNAČILNOSTI<br />
Spol<br />
Starost<br />
Dedna <strong>za</strong>snova<br />
10<br />
KATEGORIJE DEJAVNIKOV ZDRAVJA<br />
Pozitivni dejavniki<br />
Varovalni dejavniki<br />
Dejavniki tveganja<br />
11<br />
POZITIVNI DEJAVNIKI<br />
Ekonomska varnost<br />
Primerno stanovanje<br />
Dostop do hrane<br />
Nadzor nad življenjskimi<br />
izidi<br />
Dobri odnosi doma in v<br />
drugih skupinah<br />
12
VAROVALNI DEJAVNIKI<br />
Cepljenja proti nalezljivim<br />
boleznim<br />
Podpora socialnih mrež<br />
Zavedanje smisla življenja<br />
“Mediteranska dieta”<br />
13<br />
DEJAVNIKI TVEGANJA<br />
Socialni dejavniki<br />
Ekonomski dejavniki<br />
Okoljski dejavniki<br />
Vedenjski dejavniki<br />
14<br />
SOCIALNE NEENAKOSTI V<br />
ZDRAVJU<br />
15
ZNAČILNOSTI SOCIALNIH NEENAKOSTI V ZDRAVJU<br />
Sistematične – dosleden<br />
vzorec v populaciji<br />
Družbeno ustvarjene –<br />
lahko jih preprečimo<br />
Nepravične<br />
16<br />
SOCIALNI GRADIENT<br />
50<br />
40<br />
38<br />
36<br />
bolezen - izobrazba<br />
30<br />
20<br />
10<br />
0<br />
25<br />
17<br />
14<br />
13<br />
13<br />
8<br />
7 7<br />
3 3<br />
bolezen<br />
visok krvni tlak bolezni srca sladkorna<br />
OŠ in manj poklicna srednja višja/visoka<br />
umrljivost – osnova <strong>za</strong> dohodnino<br />
Zdravje se z nižanjem<br />
socialnega položaja<br />
slabša linearno<br />
Enako velja <strong>za</strong><br />
značilnosti<br />
posameznika<br />
in <strong>za</strong> značilnosti okolja<br />
17<br />
PET KLJUČNIH MEHANIZMOV OZIROMA<br />
POTI ZA NASTANEK SOCIALNIH NEENAKOSTI<br />
porazdelitev moči in dostop<br />
do drugih virov<br />
različna izpostavljenost<br />
dejavnikom tveganja<br />
enaka raven dejavnikov<br />
tveganja vodi do različnih<br />
zdravstvenih posledic<br />
vpliv skozi celo življenje<br />
različne socialno-ekonomske<br />
posledice bolezni<br />
18
PORAZDELITEV MOČI IN<br />
DOSTOP DO DRUGIH VIROV<br />
Boljši socialni položaj pomeni več moči<br />
in priložnosti <strong>za</strong> zdravo življenje<br />
19<br />
Psiho-socialni učinki socialnega<br />
položaja<br />
ljudje z nižjim socialno-ekonomskim<br />
položajem v povprečju doživljajo več<br />
psiho-socialnega stresa<br />
preko bioloških poti – vpliv na endokrini<br />
ali imunski sistem<br />
preko vedenjskih poti – z izbiro tveganih<br />
vedenj<br />
RAZLIČNA IZPOSTAVLJENOST<br />
DEJAVNIKOM TVEGANJA<br />
Večja izpostavljenost med ljudmi z<br />
nižjim socialnim položajem<br />
Dejavniki zdravja ve<strong>za</strong>ni na delovno<br />
okolje v Franciji<br />
20 % rakov (razen pljučnega) med<br />
fizičnimi delavci<br />
5 % rakov med celotno populacijo<br />
20<br />
ENAKA RAVEN DEJAVNIKOV TVEGANJA VODI<br />
DO RAZLIČNIH ZDRAVSTVENIH POSLEDIC<br />
Enaka raven vodi do hujših<br />
posledic pri ljudeh z nižjim<br />
socialnim položajem<br />
Podobna stopnja škodljivega pitja<br />
alkohola na Švedskem<br />
2 do 3 krat več z alkoholom<br />
pove<strong>za</strong>nih bolezni in poškodb<br />
med fizičnimi delavci kot med<br />
javnimi uslužbenci moškega<br />
spola<br />
21
VPLIV SKOZI CELO ŽIVLJENJE<br />
Vplivi se seštevajo in delujejo<br />
v<strong>za</strong>jemno skozi celotno življenjsko<br />
obdobje<br />
Za napoved zdravstvenega statusa<br />
v kasnejšem življenjskem obdobju<br />
so pomembnejši materialni pogoji<br />
v zgodnjem življenjskem obdobju<br />
22<br />
RAZLIČNE SOCIALNO-EKONOMSKE<br />
POSLEDICE BOLEZNI<br />
Slabo zdravje<br />
izguba plače<br />
izguba službe<br />
socialna izključenost<br />
finančno breme<br />
Ljudje z višjim socialnoekonomskim<br />
položajem, ki imajo<br />
zdravstvene težave, imajo pogosto<br />
boljše možnosti <strong>za</strong>držati službo<br />
(Švedska, Velika Britanija)<br />
23<br />
RELATIVNI KOGNITIVNI PREMIK<br />
od 22 mesecev do 120 mesecev<br />
24<br />
Vir: Feinstein, 2003
DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA OTROKOV RAZVOJ<br />
25<br />
Vir: Department for Children, Schools and families (UK, 2003/4)<br />
PODATKI ZA SLOVENIJO<br />
26<br />
Razdelitev slovenskih občin v kvintile glede na<br />
osnovo <strong>za</strong> dohodnino na prebivalca, 2004–2008<br />
27<br />
Vir: Neeenakosti v <strong>zdravju</strong> v Sloveniji, 2011
Razdelitev slovenskih občin v kvintile glede na<br />
stopnjo registrirane brezposelnosti, 2004–2008<br />
28<br />
Vir: Neeenakosti v <strong>zdravju</strong> v Sloveniji, 2011<br />
Umrljivost v skupinah občin glede na osnovo <strong>za</strong><br />
dohodnino na prebivalca, Slovenija 2004–2008<br />
29<br />
Vir: Neeenakosti v <strong>zdravju</strong> v Sloveniji, 2011<br />
Prezgodnja umrljivost (0–64 let) <strong>za</strong>radi jetrne ciroze po<br />
skupinah občin glede na osnovo <strong>za</strong> dohodnino<br />
na prebivalca in spol, Slovenija, 2004–2008<br />
30<br />
Vir: Neeenakosti v <strong>zdravju</strong> v Sloveniji, 2011
Prevalenca prejemnikov antidiabetičnih zdravil v starostni<br />
skupini 40–64 let po kvintilih občin glede na stopnjo<br />
registrirane brezposelnosti in spol, Slovenija, 2008<br />
31<br />
Vir: Neeenakosti v <strong>zdravju</strong> v Sloveniji, 2011<br />
Pričakovano trajanje življenja pri starosti 30 let glede na<br />
izobrazbo in spol, Slovenija, 2008<br />
32<br />
Vir: Neeenakosti v <strong>zdravju</strong> v Sloveniji, 2011<br />
Mrtvorojenost, perinatalna umrljivost in umrljivost<br />
dojenčkov po izobrazbi matere, Slovenija, 2004–2008<br />
33<br />
Vir: Neeenakosti v <strong>zdravju</strong> v Sloveniji, 2011
Pogostost težav s hrbtom v starostni skupini<br />
40–59 let glede na izobrazbo, Slovenija, 2007/08<br />
34<br />
Vir: Neeenakosti v <strong>zdravju</strong> v Sloveniji, 2011<br />
Depresija v starostni skupini 45-64 let glede na<br />
izobrazbo in spol, Slovenija, 2008<br />
35<br />
Vir: Neeenakosti v <strong>zdravju</strong> v Sloveniji, 2011<br />
Delež prebivalcev z dobro ali zelo dobro samooceno<br />
splošnega zdravstvenega stanja po izobrazbi in starosti,<br />
Slovenija, 2007<br />
36<br />
Vir: Neeenakosti v <strong>zdravju</strong> v Sloveniji, 2011
Delež kadilcev v starostni skupini 20–44 let po<br />
izobrazbi in po spolu, Slovenija, 2007<br />
37<br />
Vir: Neeenakosti v <strong>zdravju</strong> v Sloveniji, 2011<br />
Prevalenca bolezni srca in ožilja v starostni skupini 45-64<br />
let glede na samoocenjen družbeni sloj, Slovenija, 2008<br />
38<br />
Vir: Neeenakosti v <strong>zdravju</strong> v Sloveniji, 2011<br />
Delež prekomerno hranjenih in debelih glede na socialnoekonomski<br />
položaj, Slovenija, primerjava 1997 in 2007<br />
39<br />
Vir: Neeenakosti v <strong>zdravju</strong> v Sloveniji, 2011
PODATKI ZA LJUBLJANSKO<br />
ZDRAVSTVENO REGIJO<br />
40<br />
Občine glede na indeks staranja, 2010<br />
(5) 64,0 – 81,1<br />
(4) 81,2 – 91,1<br />
(3) 91,2 – 110,9<br />
(2) 111,0 – 123,1<br />
(1) 123,2 – 278,1<br />
41<br />
Vir: SURS, 01.07.2010<br />
Občine glede na delež delovno aktivnega<br />
prebivalca z VS, VSŠ izobrazbo, 2009<br />
(1) 10,3 % - 18,5 %<br />
(2) 18,6 % - 21,3 %<br />
(3) 21,4 % - 24,3 %<br />
(4) 24,4 % - 27,8 %<br />
(5) 27,9 % - 42,4 %<br />
42<br />
Vir: SURS, 2009
Občine glede na registrirano stopnjo<br />
brezposelnosti, 2010<br />
(5) 4,4 % - 6,3 %<br />
(4) 6,4 % - 7,4 %<br />
(3) 7,5 % - 7,9 %<br />
(2) 8,0 % - 9,6 %<br />
(1) 9,7 % - 18,4 %<br />
43<br />
Vir: SURS, 2010<br />
Prisotnost bolezni glede na stopnjo izobrazbe,<br />
starost 25 – 75 let, ZR LJ<br />
Delež<br />
50<br />
40<br />
38<br />
36<br />
30<br />
25<br />
20<br />
10<br />
17<br />
14<br />
13<br />
13<br />
7<br />
8 7<br />
3 3<br />
0<br />
visok krvni tlak bolezni srca sladkorna bolezen<br />
OŠ in manj poklicna srednja višja/visoka<br />
44<br />
Vir: Raziskava ‘Z zdravjem pove<strong>za</strong>n vedenjski slog’ 2008<br />
Prisotnost bolezni glede na družbeni sloj,<br />
starost 25 – 75 let, ZR LJ<br />
Delež<br />
50<br />
40<br />
35<br />
34<br />
30<br />
20<br />
10<br />
26<br />
18<br />
19<br />
12<br />
10<br />
6 7<br />
5 6<br />
4<br />
0<br />
visok krvni tlak bolezni srca sladkorna bolezen<br />
spodnji delavski srednji višji srednji/zgornji<br />
45<br />
Vir: Raziskava ‘Z zdravjem pove<strong>za</strong>n vedenjski slog’ 2008
Prisotnost dejavnikov tveganja glede na stopnjo<br />
izobrazbe, starost 25 – 75 let, ZR LJ<br />
Delež<br />
60<br />
50<br />
40<br />
30<br />
20<br />
10<br />
30<br />
29<br />
21<br />
22<br />
40 40 40<br />
37<br />
50<br />
39 39<br />
34 33<br />
33<br />
31<br />
26<br />
35<br />
27<br />
21<br />
13<br />
28<br />
24 25 25<br />
0<br />
kajenje<br />
premalo<br />
zelenjave<br />
premalo<br />
sadja<br />
premalo<br />
rekreacije<br />
debelost<br />
stres<br />
OŠ in manj poklicna srednja višja/visoka<br />
46<br />
Vir: Raziskava ‘Z zdravjem pove<strong>za</strong>n vedenjski slog’ 2008<br />
Prisotnost dejavnikov tveganja glede na<br />
družbeni sloj, starost 25 - 75 let, ZR LJ<br />
Delež<br />
60<br />
50<br />
40<br />
30<br />
20<br />
10<br />
0<br />
22 23<br />
17<br />
15<br />
kajenje<br />
43<br />
39 37<br />
32 34 34 33 34 34<br />
31<br />
27<br />
24<br />
premalo<br />
zelenjave<br />
premalo<br />
sadja<br />
premalo<br />
rekreacije<br />
32<br />
19<br />
16<br />
14<br />
debelost<br />
44<br />
26 25 25<br />
stres<br />
spodnji delavski srednji višji srednji/zgornji<br />
47<br />
Vir: Raziskava ‘Z zdravjem pove<strong>za</strong>n vedenjski slog’ 2008<br />
KAKO NAPREJ<br />
48
ENAKOST V ZDRAVJU<br />
pomeni,<br />
da lahko vsak posameznik<br />
doseže svoj zdravstveni potencial,<br />
in da nihče ni v neenakem položaju<br />
<strong>za</strong>radi socialno-ekonomskega položaja ali<br />
drugih socialno-ekonomskih dejavnikov<br />
49<br />
USPEH PRI ZMANJŠEVANJU<br />
NEENAKOSTI V ZDRAVJU<br />
Zadostno razumevanje vzrokov<br />
<strong>neenakosti</strong> v <strong>zdravju</strong><br />
Znanje o politikah in ukrepih, ki<br />
lahko uspešno naslovijo te vzroke<br />
Politična volja <strong>za</strong> investiranje v<br />
zmanjševanje <strong>neenakosti</strong> v<br />
zdravje<br />
50<br />
KAJ JE POMEMBNO PRI UKREPANJU<br />
Vpliv socialno-ekonomskih<br />
dejavnikov zdravja<br />
skozi celo življenje<br />
Sprejemljivo samo<br />
izenačevanje navzgor<br />
Kombinacija univer<strong>za</strong>lnih in<br />
individualnih ukrepov<br />
51
POLITIČNA VOLJA<br />
Tesno sodelovanje in <strong>za</strong>upanje<br />
med strokovnjaki in politiki<br />
jasna opredelitev skupnih<br />
ciljev<br />
jasna opredelitev programov<br />
in ukrepov<br />
jasna opredelitev potrebnih<br />
finančnih sredstev<br />
jasna opredelitev<br />
pričakovanih rezultatov<br />
52<br />
STRATEGIJA ZMANJŠEVANJA NEENAKOSTI<br />
V ZDRAVJU<br />
Postaviti <strong>neenakosti</strong> v <strong>zdravju</strong> v<br />
središče pozornosti skupnosti in<br />
posameznika<br />
Povečati zmožnosti skupnosti<br />
Zmanjšati <strong>neenakosti</strong> v <strong>zdravju</strong><br />
med občinami<br />
Zmanjšati <strong>neenakosti</strong> v <strong>zdravju</strong><br />
ranljivih skupin<br />
Čisto in zdravo okolje<br />
53<br />
HVALA ZA POZORNOST<br />
54
Change language