c4 smernice s pojasnili glede njihovega upoštevanja - Občina Krško

PRILOGE 

državnega prostorskega načrta za območje hidroelektrarne Brežice 

C4 SMERNICE S POJASNILI GLEDE NJIHOVEGA UPOŠTEVANJA 

____________________________________________________________________________________________________________ 

DPN za območje hidroelektrarne Brežice, osnutek, december 2010 

1

PRILOGE 


KAZALO 

1 UVOD ............................................................................................................................3 

1.1 MINISTRSTVO ZA OBRAMBO, INŠPEKTORAT REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARSTVO PRED 

NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, URAD GLAVNEGA INŠPEKTORJA ....................................6 

1.2 MINISTRSTVO ZA OBRAMBO, DIREKTORAT ZA OBRAMBNE ZADEVE, SEKTOR ZA CIVILNO 

OBRAMBO, ŠT. 350-945/2006-15 Z DNE 13.5.2008 ................................................................6 

1.3 MINISTRSTVO ZA OBRAMBO, UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAŠČITO IN 

REŠEVANJE; ELEKTRONSKO SPOROČILO Z DNE 18.6. 2008 .....................................................6 

1.4 MINISTRSTVO ZA PROMET, DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE; ŠT. 347-06- 

29/2005 Z DNE 23.5.2008 .....................................................................................................6 

1.5 MINISTRSTVO ZA PROMET, DIREKTORAT ZA POMORSTVO; ŠT. 350 – 8/ 2008/11 - 

0005157 Z DNE 4.6.2008 ......................................................................................................7 

1.6 MINISTRSTVO ZA PROMET, DIREKTORAT ZA CIVILNO LETALSTVO; ŠT. 350-53/2008/« Z 

DNE 2.6. 2008 ......................................................................................................................9 

1.7 MINISTRSTVO ZA PROMET, DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VODENJE INVESTICIJ 

V JAVNO ŽELEZNIŠKO INFRASTRUKTURO ............................................................................. 10 

1.8 MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR, AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE, 

URAD ZA UPRAVLJANJE Z VODAMI; ŠT. 35001-246/2008-2 Z DNE 29.5.2008 ........................ 10 

1.9 MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR, AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE, 

URAD ZA METEOROLOGIJO; ŠT. 35004 - 35/2008 – 2 Z DNE 9. 7. 2008 .................................. 19 

1.10 MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR, UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JEDRSKO 

VARNOST; ŠT. 381-1/2006/51 Z DNE 13.6.2008 ................................................................... 19 

1.11 MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO, DIREKTORAT ZA ENERGIJO, SEKTOR ZA 

RUDARSTVO, LJUBLJANA; ŠT.3590-2/2008-36 Z DNE 20.5. 2008 .......................................... 36 

1.12 MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO, DIREKTORAT ZA 

KMETIJSTVO, LJUBLJANA; 350-125/2006/3 Z DNE 13.5.2008 (PREJETO 20.6. 2008) .............. 36 

1.13 MINISTRSTVO ZA KULTURO, DIREKTORAT ZA KULTURNO DEDIŠČINO; ŠT. 35002- 

58/2007/2 Z DNE 09.06.2008 .............................................................................................. 39 

1.14 ZAVOD RS ZA VARSTVO NARAVE, LJUBLJANA; ŠT. 6-III-144/2-O-08/KR Z DNE 

09.06.2008 ........................................................................................................................ 44 

KONKRETNE USMERITVE ZA VARSTVO NARAVNIH VREDNOT: ............................................... 44 

VARSTVENA PRIPOROČILA ZA VARSTVO HABITATNIH TIPOV IN HABITATOV VRST IZVEN 

OBMOČIJ Z NARAVOVARSTVENIM STATUSOM: ..................................................................... 51 

1.15 ZAVOD ZA RIBIŠTVO SLOVENIJE; ŠT. 220-136/2008/3 Z DNE 06.06.2008................... 52 

PREHODNOST STRUGE: ....................................................................................................... 53 

1.16 ZAVOD ZA GOZDOVE REPUBLIKE SLOVENIJE, OBMOČNA ENOTA BREŽICE, BREŽICE; ŠT. 

281-6/08Z DNE 03.06.2008 ................................................................................................ 56 

1.17 SLOVENSKE ŽELEZNICE D.D., LJUBLJANA; ŠT. 836/1-1.6/08-JB Z DNE 10.6.2008 ....... 56 

1.18 DIREKCIJA ZA AVTOCESTE REPUBLIKE SLOVENIJE D.D., LJUBLJANA; 351/AC-1373/08 Z 

DNE 18.7.2008 ................................................................................................................... 58 

1.19 ELES D.O.O LJUBLJANA; ŠT. 532/VK Z DNE 5.6.2008 ................................................ 58 

1.20 ELEKTRO CELJE D.D., CELJE; ŠT. RA K/6385/2008-BM Z DNE 6.6.2008 ................... 63 

1.21 GEOPLIN PLINOVODI, D.O.O., LJUBLJANA; ŠT. S08-296/R-ZM/RKP Z DNE 6.6.200866 

1.22 OBČINA BREŽICE, BREŽICE; ŠT. 3507-9/06 Z DNE 6.6. 2008 ...................................... 68 

1.23 OBČINA KRŠKO, KRŠKO; ŠT. 3505-31/2006-0503, Z DNE 5.6. 2008 ............................... 101 

____________________________________________________________________________________________________________ 


2

PRILOGE 


1 UVOD 

Zakon o prostorskem načrtovanju (Ur.l. RS, št. 33/07 - v nadaljevanju ZPNačrt) v svojem 30. 

členu nalaga nosilcem urejanja prostora, da skladno s sklepom o začetku priprave državnega 

prostorskega načrta zagotavljajo strokovne podlage in podajo smernice za načrtovane 

prostorske ureditve v postopku priprave državnega prostorskega načrta. 

Sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta za hidroelektrarno Brežice (v 

nadaljevanju: DPN HE Brežice) je sprejela Vlada Republike Slovenije 19.7.2007 pod točko 

1.44, Ministrstvo za okolje in prostor pa objavilo dne 23.7.2008 na spletnih straneh 

ministrstva. 

Osnutek DPN HE Brežice je bil nosilcem urejanja prostora dostopen na strežniku Ministrstva 

za okolje in prostor, hkrati pa so bili nosilci urejanja prostora z dopisom št. 35009-1/2206-TG 

z dne 5.5. 2008 pozvani, da svoje smernice v analogni in digitalni obliki pošljejo Ministrstvu 

za okolje in prostor, Direktoratu za prostor v zakonsko predpisanem roku. 

Pozvani so bili naslednji nosilci urejanja prostora: 

1. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in 

drugimi nesrečami, Urad glavnega inšpektorja, 

2. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo, 

3. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, 

4. Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, 

5. Ministrstvo za promet, Direktorat za pomorstvo, 

6. Ministrstvo za promet, Direktorat za civilno letalstvo, 

7. Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za vodenje investicij v javno 

železniško infrastrukturo, 

8. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za 

upravljanje z vodami, 

9. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za 

meteorologijo, 

10. Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost, 

11. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Sektor za rudarstvo, 

12. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo, 

13. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, 

14. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, 

15. Zavod za ribištvo Slovenije, 

16. Zavod za gozdove Slovenije, 

17. Slovenske železnice d.d., Ljubljana, 

18. DARS d.d., Ljubljana, 

19. ELES d.o.o., Ljubljana, 

20. Elektro Celje d.d., 

21. Geoplin plinovodi d.o.o., Ljubljana, 

22. Občina Brežice in njene gospodarske javne službe v delih, kjer so upravljavci komunalne 

in druge infrastrukture, 

23. Občina Krško in njene gospodarske javne službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in 

druge infrastrukture. 

____________________________________________________________________________________________________________ 


3

PRILOGE 


Do vključno 20.07. 2008 so prispele smernice naslednjih nosilcev urejanja: 

Nosilci urejanja prostora 

1. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred 

naravnimi in drugimi nesrečami, Urad glavnega 

inšpektorja 

2. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne 

zadeve, Sektor za civilno obrambo 

3. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in 

reševanje 

št. in datum prejete 

smernice 

Opombe 

- Ni več NUP 

št. 350-945/2006-15 z dne 

13.5.2008 

E pošta z dne 18.6.2008 

4. Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste 

št. 347-06-29/2005 z dne 

23.5.2008 

5. Ministrstvo za promet, Direktorat za pomorstvo 

št. 350 – 8 / 2008 / 11 – 

0005157 z dne 4.6.2008 

6. Ministrstvo za promet, Direktorat za civilno letalstvo 

350-53/2008/2 z dne 2.6. 

2008 

7. Ministrstvo za promet, Direkcija RS za vodenje 

- 

investicij v javno železniško infrastrukturo 

8. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, št. 35001-246/2008-2 z dne 

Urad za upravljanje z vodami 

29.5.2008 

9. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, 

Urad za meteorologijo 

št. 35004 - 35/2008 – 2 z 

dne 9. 7. 2008 

10. Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za jedrsko 381-1/2006/51 z dne 13.6. 

varnost 

2008 

11. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, št. 3590-2/2008-36 z dne 

Sektor za rudarstvo 

20.5.2008 

12. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Št 350-125/2006/3 z dne 13. 

Direktorat za kmetijstvo 

5. 2008 (prejeto 20.6. 2008) 

13. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno št. 35002-58/2007/2 5 z dne 

dediščino 

9.6.2008 

14. Zavod RS za varstvo narave 

št. 6-III-144/2-O-08/KR, 

DK, z dne 9.6.2008 

15. Zavod za ribištvo Slovenije 

št. 220-136/2008/3 z dne 

6.6.2008 

16. Zavod za gozdove Slovenije, OE Brežice št. 281-6/08 z dne 3.6.2008 

17. Slovenske železnice d.o.o., Ljubljana 

št. 836/1-1.6/08-JB z dne 

10.6.2008 

18. DARS d.d., Ljubljana 

351/AC-1373/08 z dne 

18.7.2008 

19. ELES d.o.o., Ljubljana 

št. 3650/532/vk z dne 

5.6.2008 

20. Elektro Celje d.d., 

št. RA k/63857/2008-BM z 

dne 6.6.2008 

21. Geoplin plinovodi d.o.o., Ljubljana 

št. S08-296/R-ZM/RKP z 

dne 6.6.2008 

22. Občina Brežice in njene gospodarske javne službe v 

delih, kjer so upravljavci komunalne in druge 3507-9/06 z dne 6.6.2008 

infrastrukture 

Nima smernic 

Obvestilo, da molk 

organa pomeni, da 

nimajo dodatnih 

smernic 

Obvestilo, da molk 

organa pomeni, da 

nimajo smernic 

____________________________________________________________________________________________________________ 


4

PRILOGE 


23. Občina Krško in njene gospodarske javne službe v 

delih, kjer so upravljavci komunalne in druge 

infrastrukture 

št. 3505-31/2006-O503 z 

dne 6.6.2008 

Z originali smernic razpolaga Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor. 

V nadaljevanju so povzete prejete smernice po posameznih nosilcih urejanja prostora. Pri 

vsaki od smernic je navedeno pojasnilo o upoštevanju, po potrebi pa so dodane utemeljitve. 

V postopku priprave in sprejema DPN bodo nosilci urejanja prostora zaprošeni, da podajo 

projektne pogoje z dnem izdaje mnenja. Tako bodo projektni pogoji posebej elaborirani v 

fazi predloga DPN in bodo morali biti upoštevani pri izdelavi projektov za pridobitev 

gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov. 

Pojasnilo uporabljenih kratic: 

DPN HE Brežice - državni prostorski načrt za območje hidroelektrarne Brežice 

SP – strokovne podlage urejanja prostora in varstva okolja za državni prostorski načrt 

MOP DzP – Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor 

MOP DO - Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje 

PRS – Uredba o prostorskem redu Slovenije (Ur.l. RS št. 122/04) 

ZPNačrt – Zakon o prostorskem načrtovanju (Ur.l. RS, št. 33/07) 

KOP – Komunalno stanovanjsko podjetje Brežice d.d., gospodarska javna služba Občine 

Brežice na področju upravljanja občinskih cest, vodovoda in kanalizacije. 

PGD - projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja 

____________________________________________________________________________________________________________ 


5

PRILOGE 


1.1 MINISTRSTVO ZA OBRAMBO, INŠPEKTORAT REPUBLIKE SLOVENIJE ZA 

VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, URAD 

GLAVNEGA INŠPEKTORJA 

Ni smernic, ker niso več nosilec urejanja prostora. 

1.2 MINISTRSTVO ZA OBRAMBO, DIREKTORAT ZA OBRAMBNE ZADEVE, 

SEKTOR ZA CIVILNO OBRAMBO, ŠT. 350-945/2006-15 Z DNE 13.5.2008 

Nima smernic. 

1.3 MINISTRSTVO ZA OBRAMBO, UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA 

ZAŠČITO IN REŠEVANJE; ELEKTRONSKO SPOROČILO Z DNE 18.6. 2008 

Smernice niso bile posredovane. 

1.4 MINISTRSTVO ZA PROMET, DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA 

CESTE; ŠT. 347-06-29/2005 Z DNE 23.5.2008 

1.4.1 Ugotavljamo, da DPN posega v varovalno območje državnih cest: 

regionalne ceste RI-220/1242 Brežice-Čatež 

regionalne ceste R2-419/1206 Križaj-Čatež ob Savi 

Obveznosti investitorja, ki posegajo v varovalno območje državnih cest so 

natančno opredeljene v Zakonu o javnih cestah (ZJC,IL 29/96) in sicer: 

37. člen: Če je treba obstoječo državno cesto prestaviti zaradi graditve 

drugega objekta ali naprave, morajo biti prestavljeni deli ceste zgrajeni z 

elementi, ki ustrezajo namenu ceste in drugim zahtevam predpisov o 

cestah. Stroške prestavitve državne ceste krije investitor objekta ali 

naprave. 

47. člen: Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje 

kakršnih koli objektov in naprav v varovalnem pasu državne ceste so 

dovoljeni le s soglasjem direkcije RS za ceste. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v DPN. Regionalna cesta RI-220/1242 Brežice- 

Čatež in regionalna cesta R2-419/1206 Križaj-Čatež ob Savi nista v območju DPN za HE 

Brežice. Glede tangiranja ostalih državnih cest pa je predvidena protierozijska zaščita 

nasipnih brežin avtoceste ter ureditev podvozov pod avtocesto. Projektne rešitve v fazi PGD 

za vsa križanja in tangence se izvedejo v skladu z veljavno zakonodajo in usmeritvami 

pristojnih upravljavcev. 

1.4.2 Treba je upoštevati DPN za cestno povezavo Krško-Brežice, ki se izdeluje v 

ločenem postopku. Postopek vodi MOP-DP. 

Pojasnilo glede upoštevanja: ni upoštevano. Za cestno povezavo Krško – Brežice je v 

izdelavi DPN v ločenem postopku. MOP DP je organiziral koordinacijski sestanek za 

uskladitev vseh ureditev državnega pomena na tem območju. Zaradi različne faze postopkov 

____________________________________________________________________________________________________________ 


6

PRILOGE 


dopolnjen osnutek DPN za območje HE Brežice ne upošteva regionalne ceste Krško Brežice, 

saj za to ureditev projektne rešitve še niso pripravljene. Upoštevane pa so rešitve iz DPN za 

odlagališče NSRAO na lokaciji Vrbina v občini Krško, ki v območju načrtuje izvedbo ceste v 

profilu in na lokaciji cestne povezave Krško Brežice. Ureditev je usklajena s protipoplavno 

zaščito naselja Spodnji Stari Grad. 

1.4.3 Gradbeni ukrepi v sklopu DPN za HE Brežice zajemajo tudi ureditev brežine 

regionalne ceste R2-419/1206 Križaj – Čatež ob Savi. Treba je izvesti utrditev 

brežin in odvodnjavanje v skladu s predpisi. 

Pojasnilo glede upoštevanja: brežine regionalne ceste R2-419/1206 KRIŽAJ – ČATEŽ OB 

SAVI niso zajete v območje DPN za HE Brežice, saj ureditve hidroelektrarne ne vplivajo na 

to cesto ali brežine ceste. 

1.4.4 Treba je izvesti monitoring stanja državnih cest pred izgradnjo HE Brežice ter 

po izgradnji HE Brežice. Poškodbe vozišč državnih cest, ki bodo nastale zaradi 

tovornega gradbiščnega prometa krije investitor izgradnje HE Brežice. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v DPN. 

1.4.5 Izvedba daljinskih kolesarskih povezav ter glavnih kolesarskih povezav je 

odvisna od zagotovljenih finančnih sredstev v proračunu RS. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v DPN, načrtovane so kolesarske poti v skladu s 

Strokovno podlago - Izdelava strokovnih podlag za prostorsko umestitev kolesarskih povezav 

na območju hidroelektrarn Brežice in Mokrice ter na območju celotne občine Brežice, 

(končno poročilo), Omega consult, Ljubljana, maj 2008. Državna kolesarska povezava je 

predvidena ob regionalni cesti Krško-Brežice (Vrbinska cesta), za katero je v pripravi ločen 

DPN in zato ni predmet tega DPN. 

1.5 MINISTRSTVO ZA PROMET, DIREKTORAT ZA POMORSTVO; ŠT. 350 – 8/ 

2008/11 - 0005157 Z DNE 4.6.2008 

1.5.1 Izdelovalec DPN za HE Brežice mora pri načrtovanju prostorskih ureditev 

upoštevati namero države izraženo z ratifikacijo mednarodne pogodbe o 

Savskem bazenu, ki predvideva ponovno vzpostavitev in razvoj plovnosti reke 

Save za potrebe mednarodne plovbe po celinskih plovnih poteh. V okviru 

aktivnosti Savske komisije je v preučevanju možnost vzpostavitve pogojev za 

mednarodno plovnosti reke Save na odseku od Krškega do državne meje z 

Republiko Hrvaško pri Obrežju. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano; Izdelana je strokovna podlaga Strateška študija 

prometnega koncepta širšega območja DPN za HE Brežice in HE Mokrice ter Idejna zasnova 

Ladijska splavnica ob HE Brežice, ki jo je oktobra 2009 izdelalo podjetje GEATEH. Rezultati 

študije se upoštevani v DPN. V območju pregrade je na desnem bregu Save predvidena 

splavnica. 

1.5.2 Na načrtovanem akumulacijskem jezeru HE Brežice je treba doseči pogoje za 

uvedbo vsaj najnižje, IV. mednarodne kategorije plovne poti, kar pomeni 

____________________________________________________________________________________________________________ 


7

PRILOGE 


zagotoviti globino vode od 2,5 do 2,8 m in s tem omogočiti plovbo vsaj 80-85 

m dolgim in do 9,5 m širokim ter 1000 – 1500 ton težkim plovilom. 

Pojasnilo glede upoštevanja: smiselno upoštevano. Po izdaji smernic je bila izdelana 

strokovna podlaga Strateška študija prometnega koncepta širšega območja DPN za HE 

Brežice in HE Mokrice ter Idejna zasnova Ladijska splavnica ob HE Brežice, ki jo je oktobra 

2009 izdelalo podjetje GEATEH. Rezultati študije se upoštevani v DPN. V območju pregrade 

se na desnem bregu Save uredi splavnica. 

1.5.3 Izdelovalec naj predvidi tudi možnost izgradnje manjšega rečnega tovornega 

pristanišča z vsaj 300 m operativne obale ob eventualnem prehodu železniške 

povezave bodočega gospodarskega središča Feniks ob območju Nuklearne 

elektrarne Krško. 

Pojasnilo glede upoštevanja: ni upoštevano. Po izdaji smernic je bila izdelana strokovna 

podlaga Strateška študija prometnega koncepta širšega območja DPN za HE Brežice in HE 

Mokrice, ki predvideva lokacijo tovornega pristanišča na Obrežju, takoj za državno mejo z R 

HR. V območju je načrtovanih več manjših pristanišč in privezov za čolne za turistično 

plovbo. 

1.5.4 Predvideti je treba izgradnjo splavnice – posebnega izravnalnega bazena ob 

jezovni zgradbi z dolžino vsaj 90 m in širino 11 – 15 m, ki bo omogočala 

plovilom prehod v bodoče niže ležeče mokriško akumulacijsko jezero in 

nadalje na savsko plovno pot. Projektant DPN za HE Brežice naj 

najracionalneje umesti splavnico ob jezovno zgradbo v čelno strukturo 

energetskega nasipa ter predvidi fazno izgradnjo tako, da bo v prvi fazi sočasno 

z jezovno zgradbo urejen le nujni temeljni čelni in bočni zidovi splavnice, 

katerih gradnja je v neposredni povezavi s konstrukcijo zajezitve. Ostala 

gradnja in plovna infrastruktura (zapornice) splavnice se izvede, ko bo 

zagotovljena mednarodna plovna pot do državne meje pri Obrežju in bo za to 

izkazana zadostna upravičenost investicije; 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Izdelana je strokovna podlaga Strateška študija 



študije se upoštevani v DPN. Na območju pregrade se na desnem bregu Save uredi splavnica. 

1.5.5 Upoštevati je treba namere lokalne skupnosti, da želi na zajezitvenem jezeru 

HE Brežice vzpostaviti in urejati plovbo turističnih in rekreativnih plovil tudi 

na motorni pogon ter za te namene urediti lokalna pristanišča, vstopno-izstopna 

mesta in drugo pripadajočo infrastrukturo za katere gradnjo potrebuje, skladno 

z 10. členom ZCPV (Ur. list: 30/02), soglasje Uprave RS za pomorstvo – 

URSP. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano, predvideni so dostopi do vode ter ureditev 

privezov za čolne – manjše pristanišče ta turistične namene. Pri tem je upošteva strokovna 

podlaga Obvodni prostor ob HE Brežice na območju Vrbine, št. projekta: 325/09, IDZ, 

Geateh d.o.o., Ljubljana, december 2009. Uprava RS za pomorstvo – URSP poda mnenje na 

predlog DPN. Zakon o vodah (66. člen) prepoveduje vožnjo s plovili na motorni pogon po 

celinskih vodah, zato bo potrebna uredba, ki jo sprejme Vlada RS, kar pa ni predmet tega 

DPN. 

____________________________________________________________________________________________________________ 


8

PRILOGE 


1.5.6 Strokovne podlage v analogni in digitalni obliki k navedenim smernicam bo 

Ministrstvo za promet, Direktorat za pomorstvo, poslalo Ministrstvu za okolje 

in prostor, ko bo s strani izdelovalca Strateške študije prometnega koncepta na 

širšem območju HE Brežice in HE Mokrice prejelo strokovne izsledke 

prometnih preveritev, ki bodo predvidoma na voljo v naslednjih dveh mesecih 

oziroma najkasneje do 15. septembra 2008. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Izdelana je strokovna podlaga Strateška študija 



študije so upoštevani v DPN. 

1.6 MINISTRSTVO ZA PROMET, DIREKTORAT ZA CIVILNO LETALSTVO; ŠT. 

350-53/2008/« Z DNE 2.6. 2008 

1.6.1 Načrtovana prostorska ureditev posega v območje kontroliranega dela zračnega 

prostora nad letališčem in okrog njega, namenjena varovanju letališkega 

prometa letališča Cerklje: Letališče Cerklje: 

-Letališče Ljubljana je referenčne kode »4E« ICAO. 

-Nadmorska višina: 152m 

-Smer in oznaka vzletno-pristajalne steze: 88e - 268°, {09 - 27). 

-Dolžina vzletno-pristajalne steze 3000m. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. 

1.6.2 Pri načrtovanju posega v prostor je treba v skladu z ICAO referenčno kodo 

letališča upoštevati vzletno priletne in druge omejitvene ravnine letališča, kot 

so opisane v Zakonu o letalstvu (Uradni list RS, št. 18/01), Pravilniku o 

letališčih (Ur.l. RS, št. 42/2008)in prilogi 14 Čikaški konvenciji. 


1.6.3 Območje HE Brežice leži pod omejitvenimi ravninami letališča Cerklje, zato je 

pri gradnji objektov treba upoštevati največje dovoljene višine objektov kot so 

navedene v poglavju IV. Pravilnika o letališčih. Pri pripravi Državne 

prostorskega načrta za HE Brežice je treba upoštevati prostorske potrebe, 

omejitve in določila Državnega prostorskega načrta z letališče Cerklje ob Krki 

s katerim mora biti prostorski načrt za HE Brežice usklajen. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v DPN. Na območju niso načrtovane ureditve, ki bi 

presegale najvišje dovoljene višine objektov v omejitveni ravnini letališča Cerklje. 

____________________________________________________________________________________________________________ 


9

PRILOGE 


1.6.4 Na območju HE Brežice štejejo za ovire tudi: 

- objekti, instalacije in naprave, ki so višje kot 100 metrov ali višje kot 30 

metrov, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 metrov višji od 

referenčne točke letališča; 

- objekti, instalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga iz prejšnje točke, 

in so višji od 30 metrov in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se 

vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 metrov; 

- vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 metrov od tal, ter 

daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in 

soteskami po dolžini več kot 75 metrov. 

- Preko območja načrtovane prostorske ureditve potekajo tudi zračne poti pod 

katerimi za ovire štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od 

okoliškega terena za najmanj 25 metrov, Če se nahajajo znotraj varovalnih 

pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in 

podobno. 



1.6.5 Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino 

vplivati na varnost zračnega prometa, je treba predhodno pridobiti ustrezno 

soglasje Ministrstva za promet k lokaciji oziroma k izgradnji takega objekta, 

objekt pa je treba označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi. 



1.7 MINISTRSTVO ZA PROMET, DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA 

VODENJE INVESTICIJ V JAVNO ŽELEZNIŠKO INFRASTRUKTURO 

Smernice niso bile posredovane. 

1.8 MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR, AGENCIJA REPUBLIKE 

SLOVENIJE ZA OKOLJE, URAD ZA UPRAVLJANJE Z VODAMI; ŠT. 35001- 

246/2008-2 Z DNE 29.5.2008 

1.8.1 Projektne rešitve morajo biti prikazane celovito, katere izhodišča so v 

zasledovanju ciljev večnamenske rabe obsavskega prostora. Izkoriščanje 

energetskega potenciala je le ena izmed načrtovalskih vsebin, ki je podrejena 

ostalim vidikom. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. V sklopu DPN za območje HE Brežice so 

načrtovane ureditve na podlagi različnih pobud, ki zagotavljajo večnamensko rabo prostora in 

so medsebojno usklajene. 

1.8.2 Pri urejanju vodne infrastrukture je treba upoštevati korekcijo hidroloških 

podatkov in določitve novega Q100 za reko Savo. Agencija RS za okolje je z 

dopisom št. 35921-194/2007-1 z dne 31.03.2008 na MOP, Direktorat za okolje 

____________________________________________________________________________________________________________ 


10

PRILOGE 


posredovala korekcijo arhivskih hidroloških podatkov za vodomerno postajo 

Radeče na Savi. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Uradno veljavni hidrološki podatki ter rezultati že 

opravljenih študij se upoštevajo pri izdelavi strokovnih podlag. Vse ureditve se v skladu z 

dopustnimi tolerancami korigirajo v primeru naknadno spremenjenih uradnih hidroloških 

podatkov. 

1.8.3 S predvideno zajezitvijo Spodnje Save z energetskimi stopnjami se bodo bolj 

ali manj spremenile sedanje odtočne razmere (količina in kakovost vode) 

vzdolž celotnega odseka, v določeni meri pa nedvomno tudi na zaključku tega 

odseka v mejnem prerezu z R Hrvaško. Prikazati je treba vpliv gorvodno 

zgrajenih hidroelektrarn na spodnji Savi in predvidene HE Brežice na 

transformacijo visokovodnega vala tako v pogledu povečanja konice kakor tudi 

njegove hitrosti na odseku od izliva Savinje do meje z R Hrvaško, v času 

gradnje in po izgradnji objekta. Analiza mora biti izvedena na osnovi vseh 

razpoložljivih hidroloških podatkov. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v študiji »Model Save – Visokovodni valovi«; 

ugotovitve oz. rešitve iz študije so povzete v tem DPN. 

1.8.4 V skladu z veljavnimi predpisi je treba definirati potek visokovodnega vala, ki 

bi nastal ob morebitnem rušenju predvidenega objekta. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v študiji »Model Save – Porušitveni valovi«; 

ugotovitve oz. rešitve iz študije so povzete v tem DPN. 

1.8.5 Prikazati je treba, kako predviden način obratovanja hidroelektrarn zagotavlja 

ohranjanje pretočnega režima malih in visokih voda v mejnem prerezu z R 

Hrvaško v skladu s sprejetimi medrepubliškimi obvezami (Zakon o ratifikaciji 

pogodbe med Vlado R Slovenije in Vlado R Hrvaške o urejanju 

vodnogospodarskih razmerij, Uradni list RS št. 23/1997). 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Do morebitnega dogovora z R Hrvaško o delitvi 

mejnega energetskega potenciala (optimiziranje spodnje vode HE Mokrice in kote zgornje 

vode HE Podsused) in opredelitvi energetskih pretokov v mejnem profilu, so pri načrtovanju 

HE Brežice upoštevane vse veljavne medrepubliške obveze. Upoštevana sta tudi Zakon o 

pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save in Koncesijska 

pogodba za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save s prilogo 1 (Pogoji v zvezi s 

koncesijsko pravico za rabo energetskega potenciala vode spodnje Save), ki je sestavni del 

koncesijske pogodbe. 

1.8.6 Pri načrtovanju območja hidroelektrarne Brežice je treba upoštevati 

Koncesijsko pogodbo za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save s 

Pogoji v zvezi s koncesijsko pravico za rabo energetskega potenciala vode 

spodnje Save, Priloga 1. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Upoštevana sta Zakon o pogojih koncesije za 

izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save in Koncesijska pogodba za izkoriščanje 

energetskega potenciala spodnje Save s prilogo 1 (Pogoji v zvezi s koncesijsko pravico za 

rabo energetskega potenciala vode spodnje Save), ki je sestavni del koncesijske pogodbe. 

____________________________________________________________________________________________________________ 


11

PRILOGE 


1.8.7 V skladu s koncesijsko pogodbo je treba z R Hrvaško uskladiti velikost 

spuščanja gladine v odnosu na normirano koto zajezitve (denivelacija). 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Do morebitnega dogovora z R Hrvaško o delitvi 

mejnega energetskega potenciala (optimiziranje spodnje vode HE Mokrice in kote zgornje 

vode HE Podsused) in opredelitvi energetskih pretokov v mejnem profilu, so pri načrtovanju 

HE Brežice upoštevane vse veljavne medrepubliške obveze. Upoštevana sta tudi Zakon o 

pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save in Koncesijska 

pogodba za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save s prilogo 1 (Pogoji v zvezi s 

koncesijsko pravico za rabo energetskega potenciala vode spodnje Save), ki je sestavni del 

koncesijske pogodbe. 

1.8.8 Pri oblikovanju in zavarovanju pretočnega profila Save je treba prikazati na 

katere visoke vode je predvideno zavarovanje brežine. Pri tesnjenju 

visokovodnega nasipa, kjer je bentonitna folija položena pod zavarovanjem 

brežine na vodni strani, je treba obrazložiti kako bo s stabilnostjo nasipa ob 

poškodbi zavarovanja brežine. Prav tako je treba opisati način vzdrževanja 

brežine visokovodnega ali energetskega nasipa večjo od 10m brez vmesne 

berme. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v kasnejših fazah po sprejetju DPN, pri pripravi 

PGD ter v času uporabe objekta.. 

1.8.9 Prikazane rešitve krajinske arhitekture na delu Vrbine morajo biti usklajene z 

rešitvami energetske rabe vode, predvsem gorvodno nad predvideno lokacijo 

pregradnega objekta. Podati je treba kolikšen vpliv na retenzijske površine ima 

umestitev turistično rekreacijskega območja na obstoječe poplavne površine, 

ker je predvideno nadvišanje obstoječega terena na zaledni strani energetskega 

nasipa nad koto 100-letne visoke vode. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v strokovni podlagi Obvodni prostor ob HE 

Brežice na območju Vrbine, št. projekta: 325/09, IDZ, Geateh d.o.o., Ljubljana, december 

2009. V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse rešitve 

prilagodijo ugotovitvam dodatnih hidroloških študij. V projektni dokumentaciji za pridobitev 

gradbenega dovoljenja se rešitve iz strokovnih podlag prilogodijo rezultatom strokovne 

podlage »Izdelava hibridnih hidravličnih modelov za območje spodnje vode HE Krško, 

območje HE Brežice in območje HE Mokrice«. 

1.8.10 Prikazati je treba, kako je pri ureditvi pretočnega profila reke Save 

zagotovljena plovnost. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v DPN. Na območju pregrade je na desnem bregu 

Save predvidena splavnica. Splavnica se izvede v skladu z izdelano Idejno zasnovo Ladijska 

splavnica ob HE Brežice, ki jo je oktobra 2009 izdelalo podjetje GEATEH. Zakon o vodah 

(66. člen) prepoveduje vožnjo s plovili na motorni pogon po celinskih vodah, zato bo glede 

vrste dovoljenih plovil potrebna uredba, ki jo sprejme Vlada RS, kar pa ni predmet tega DPN. 

____________________________________________________________________________________________________________ 


12

PRILOGE 


1.8.11 Po visokovodnem in energetskem nasipu naj ne potekajo komunalni vodi in 

kolesarska steza. Kolesarska steza se lahko spelje po delu nasipa, kjer ne bo 

ogrožena kolesarjeva varnost in zato ni treba postavljati varnostnih ograj. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v DPN. Ob nasipu je predvidena večnamenska pot, 

ki se lahko uredi tudi kot kolesarsko pot. 

1.8.12 Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, 

ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča 

ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni 

varstvu pred škodljivim delovanjem voda (86, člen ZV-1). 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v DPN na podlagi rezultatov strokovne podlage 

»Izdelava hibridnih hidravličnih modelov za območje spodnje vode HE Krško, območje HE 

Brežice in območje HE Mokrice«. Uskladitev dejavnosti bo potekala v postopku pridobivanja 

mnenj. 

1.8.13 Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za 

izjeme, ki jih določa 37. člen ZV-1: 

gradnjo objektov javne infrastrukture; 

gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih; 

ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in 

bioloških lastnosti površinskih voda; 

ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave; 

gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in 

zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih; 

gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem; 

gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, 

živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. 

Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem 

zemljišču velja, da je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija, 

adaptacija ali obnova, ki bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti 

objekta (201. člen ZV-1). 

Pojasnilo glede upoštevanja: pravna podlaga; se upošteva v IDZ in DPN. 

upoštevano v DPN na podlagi rezultatov strokovne podlage »Izdelava hibridnih hidravličnih 

modelov za območje spodnje vode HE Krško, območje HE Brežice in območje HE Mokrice«. 

Uskladitev dejavnosti bo potekala v postopku pridobivanja mnenj. 

1.8.14 Vrbinska cesta na levi brežini reke Save poteka po poplavnem območju, ki ga 

preplavi 20 in več letna visoka voda. Niveleto ceste ni dopustno nadviševati 

nad obstoječi teren zaradi ohranjanja volumna poplavnega prostora, oz. je treba 

predvideti njeno prestavitev izven poplavnega območja. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v DPN. Vrbinska cesta ob levi brežini Save se 

prestavi v vzdrževalno pot, ki poteka ob akumulacijskem bazenu in se ne nadviša nad 

obstoječim terenom. Regionalna cesta Krško-Brežice, tudi včasih imenovana Vrbinska cesta, 

pa ni predmet tega DPN. 

1.8.15 V primeru, da je zaradi gradnje akumulacijskega bazena, jezovne zgradbe ali 

spremljajočih ureditev predvidena prestavitev oz. regulacija potoka, gradnja 

____________________________________________________________________________________________________________ 


13

PRILOGE 


premostitve ali poseg v vodno ali priobalno zemljišče, mora biti vlogi za 

pridobitev mnenja k predlogu državnega prostorskega načrta priložen idejni 

projekt regulacije potoka, premostitve ali posega na vodno ali priobalno 

zemljišče. Posegi morajo biti načrtovani na osnovi hidrološko-hidravlične 

analize, tako, da se prevodnost struge vodotoka ne bo zmanjšala. Pri posegih v 

vodotoke je treba načrtovati odprt sonaraven profil in predvideti (tako po 

načinu kot obsegu) ustrezno protierozijsko zavarovanje. Pri premostitvah je 

treba dimenzionirati pretočni profil z varnostno višino, obseg in način 

zavarovanja, ki zagotavlja varnost premostitvenega objekta in struge vodotoka. 

Pri vseh ureditvah struge vodotokov je treba načrtovati oblikovanje dna 

pretočnega profila tudi za pretok nizkih voda. S prečnimi objekti je treba 

zagotavljati vodnatost struge tudi ob nizkih pretokih. V idejnem projektu mora 

biti tudi prikazana razmejitev obveznosti med ostalimi upravljavci in 

upravljavci vodotokov glede poznejšega vzdrževanja zgrajenih objektov. Tako 

izdelan idejni projekt, ki je strokovna podloga za izdelavo DPN, mora biti 

sestavni del vloge za pridobitev mnenja k predlogu DPN. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v DPN. Za ureditve, ki so predmet DPN, so 

izdelane strokovne podlage, ki bodo javno razgrnjene in priložene v fazi pridobivanja mnenj. 

1.8.16 Sestavni del idejnega načrta novih cestnih povezav mora biti hidrološko 

hidravlična analiza vodnega režima, iz katere bo razvidna poplavna varnost 

območja pred izgradnjo ceste in po njej. V načrtu morajo biti ustrezno obdelani 

in prikazani vsi ukrepi (na nivoju idejnega projekta), s katerimi bodo 

preprečeni škodljivi vplivi na vode in vodni režim, na poplavno varnost 

območja, na predvidene objekte in okolje nasploh (tako v fazi gradnje kot fazi 

obratovanja objektov). Razvidno mora biti, da je zagotovljena ustrezna stopnja 

poplavne varnosti ceste. Vse, v državnem prostorskem načrtu načrtovane 

gradnje, morajo biti usklajene z rezultati iz analize, kar mora biti razvidno iz 

dokumentacije, priložene k vlogi za izdajo mnenja. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v strokovni podlagi »Izdelava hibridnih 

hidravličnih modelov za območje spodnje vode HE Krško, območje HE Brežice in območje 

HE Mokrice«. 

1.8.17 Vse predvidene premostitve vodotokov (državna cesta in deviacije ostalih cest) 

morajo biti izvedene tako, da bodo mostovi ali prepusti premostili struge v 

celoti, da ne bodo povzročali lokalnih zožitev v strugi vodotoka, svetla 

odprtina pa mora zagotoviti prevodnost 100-letnih visokih voda z varnostno 

višino, ki praviloma ne sme biti manjša kot 50 cm nad koto gladine Q 100 , kar 

mora biti v projektni dokumentaciji računsko dokazano in prikazano v 

grafičnih prilogah. Energijska črta ob nastopu 100-letne visoke vode mora 

potekati pod spodnjim robom premostitvene konstrukcije. Pri dimenzijah 

pretočnega profila premostitve so možna odstopanja zaradi danih terenskih 

razmer (kote obstoječih objektov) kar mora biti v načrtu jasno obrazloženo in 

razvidno iz grafičnih prilog. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v DPN, upošteva pa se tudi v pripravi PGD po 

sprejetju DPN. 

____________________________________________________________________________________________________________ 


14

PRILOGE 


1.8.18 V območju premostitvenih objektov (mostovi, prepusti) je treba predvideti 

ustrezno obrežno in talno zavarovanje, ki naj bo dimenzionirano glede na 

vlečne sile v strugi, navezava na obstoječe brežine pa naj bo postopna, brez 

lokalnih zožitev ali razširitev. Po potrebi je ob zaključku obrežnih zavarovanj 

predvideti stabilizacijo dna struge s talnimi pragovi. Uvajalni objekt v cevni 

prepust naj bo načrtovan tako, da bo preprečeno odlaganje materiala v cevnem 

prepustu. 


sprejetju DPN 

1.8.19 Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest 

mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z 

javnih cest (Ur. 1. RS, št. 47/05) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri 

odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur. 1. RS, št. 47/05 in 

45/07). 



1.8.20 Pri načrtovanju poteka tras javne infrastrukture je treba predvideti čim manjše 

število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z 

vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od 

zakonsko določenih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so 

prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana 

obstoječa stabilnost brežin vodotokov. Gradnja jaškov v strugi in v brežinah 

vodotoka ni dovoljena. 


1.8.21 Prečkanja vodov javne infrastrukture pod strugo vodotoka morajo biti 

načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge vodotoka. 

Prečkanje pritokov reke Save in ostalih potokov je treba izvesti tako, da bo: 

teme zaščitne cevi najmanj 1,5 m pod obstoječim dnom nereguliranega 

potoka, oziroma l,2 m pod dnom reguliranega potoka ali projektirane 

nivelete dna potoka. 

na tej globini mora cev potekati še na razdalji 3 do 5 m na vsako stran 

merjeno od zgornjega roba brežine, 

če pa se cev pritrdi na dolvodni stani premostitve, se izvede tako, da ne 

zmanjšuje svetle odprtine pretočnega profila prepusta, 

na območju križanja morajo biti dno struge in brežine vodotoka ustrezno 

zavarovane. 

Brežini in dno prečkanega potoka je treba urediti tako, da je ob nastopu visokih 

voda preprečeno rušenje, spodjedanje brežine ali poglabljanja dna. Za utrditev 

dna in brežin se morajo uporabljati naravni materiali. 


1.8.22 Odvajanje padavinskih voda iz ureditvenih območij je treba predvideti v skladu 

z 92. členom ZV-1, in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri 

zmanjšan hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti 

____________________________________________________________________________________________________________ 


15

PRILOGE 


zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike 

(zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki...). Število načrtovanih 

iztokov v vodotok naj bo optimalno. 


1.8.23 Padavinske vode iz ureditvenih območij je treba, če ne obstaja možnost 

priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati. Pri tem morajo biti 

ponikalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin znotraj 

gradbenih parcel. Če ponikanje ni možno, je treba padavinske vode speljati v 

bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu. Pri tem mora biti ureditev 

odvodnje načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega 

in erozijsko ogroženega območja. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v DPN in v pripravi PGD po sprejetju DPN. 

1.8.24 Pri načrtovanju odvajanja in čiščenja komunalnih, odpadnih in padavinskih 

voda na stanovanjskih, proizvodnih in območjih družbene infrastrukture je 

treba upoštevati ZV-1 in. veljavne predpise s področja varstva okolja (Uredba o 

emisiji snovi in-toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno 

kanalizacijo (Ur. 1. RS, št. 47/05 in 45/07), Uredba o emisiji snovi pri 

odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Ur. I. RS, št. 45/07), 

Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih 

čistilnih naprav (Ur. 1. RS, št. 98/07), Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v 

okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja 

komunalne in padavinske odpadne vode (Ur. 1. RS, št. 109/07) in Pravilnik o 

odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Ur. I RS, št. 

105/02, 50/04). 

Pojasnilo glede upoštevanja: upošteva se v pripravi PGD po sprejetju DPN. 

1.8.25 V primeru, da bodo očiščene padavinske odpadne vode speljane v vodotok, 

morajo biti iztočni objekti detajlno projektno obdelani, ne smejo segati v 

pretočni profil vodotoka in morajo biti oblikovan v naklonu brežine (po potrebi 

z vgrajeno povratno zaklopko). Kota dna iztoka naj bo na spodnjem delu 

brežine. Obvezno je treba predvideti ustrezno (tako po obsegu, kakor tudi po 

načinu) protierozijsko zaščito struge vodotoka v območju izpustov. 


1.8.26 Tehnološke odpadne vode iz objektov in naprav morajo biti pred iztokom 

očiščene do predpisane stopnje. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v DPN, upošteva pa se tudi pri izdelavi PGD po 


1.8.27 Vodovarstvena območja so določena z namenom, da se zavaruje vodno telo, ki 

se uporablja za odvzem za javno oskrbo s pitno vodo, pred onesnaževanjem ali 

drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno 

ustreznost voda ali njeno količino (74, člen ZV-1). Za vse posege, ki se 

predvidevajo na vodovarstvenem območju zajetij pitne vode je treba pri 

načrtovanju dosledno upoštevati Pravilnik o kriterijih za določitev 

____________________________________________________________________________________________________________ 


16

PRILOGE 


vodovarstvenega območja (Ur. 1. RS, št 64/04, 5/06) ter omejitve in pogoje iz 

veljavnega predpisa (odlok o zavarovanju vodnega vira). Podatki o obsegu 

vodovarstvenih območjih so razvidni na GIS pregledovalniku Agencije R 

Slovenije za okolje » Atlas okolja« . 



1.8.28 Na območju, za katerega je v pripravi državni prostorski načrt, se nahajajo 

objekti merske mreže za monitoring podzemnih voda, podatki so razvidni na 

GIS pregledovalniku Agencije R Slovenije za okolje » Atlas okolja«. 

Obstoječa objekta in z njima povezane omejitve je treba upoštevati pri 

načrtovanju in umeščanju rabe v prostor. S projektnimi rešitvami je potrebno 

zagotoviti, da: 

ni predvidena kakršnakoli gradnja v minimalno 5 m radiju od objekta 

merske mreže; 

s predvideno gradnjo ne bodo povzročeni vplivi na gladino in kakovost 

podzemnih voda; 

se v bližini merskega objekta ne spremenijo infiltracijske lastnosti tal z 

asfaltiranjem, polaganjem betonskih plošč ali drugače; 

bo odvodnjavanje v bližini objekta merske mreže urejeno tako, da ni možno 

zatekanje; 

je zagotovljen neoviran dostop do objekta merske mreže. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v IDZ, upošteva pa se tudi v pripravi PGD po 

sprejetju DPN. Vse tangence morajo biti projektno obdelane. V primeru porušitve obstoječih 

objektov merske mreže se v okviru projekta in na podlagi načrta monitoringa določijo lokacije 

za nove. 

____________________________________________________________________________________________________________ 


17

PRILOGE 


1.8.29 V času gradnje je prepovedano odlaganje izkopanega materiala v pretočni 

profil vodotoka ali na poplavna območja. Morebitne začasne deponije viškov 

zemeljskega materiala je v času gradnje treba urediti tako, da se ne pojavlja 

erozija in da ni oviran odtok zalednih voda. Po končani gradnji je treba 

odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je 

treba krajinsko ustrezno urediti. 

V površinskih vodah ter na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano 

pranje vseh vozil in drugih strojev ali naprav (67. člen ZV-1). 

Na vodno in priobalno zemljišče je prepovedano: izlivati, odlagati in 

pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki ter odlagati ali 

pretovarjati odkopan ali odpadni material (68, člen ZV-1). 

V času gradnje je stranka dolžna uvesti stroge varstvene ukrepe in nadzor in 

tako organizacijo na gradbišču, da bo nemoten pretok ob pojavu visokih voda 

in preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in 

uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi. Skladišča in pretakališča 

tekočih goriv in snovi naj bodo predvidena izven vodovarstvenih pasov. V 

primeru nezgod je zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. 

Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih 

snovi mora biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotoke. 

Pojasnilo glede upoštevanja: smiselno upoštevano v DPN in okoljskem poročilu, upošteva 

pa se tudi v pripravi PGD po sprejetju DPN. 

1.8.30 V skladu s 150. členom Zakona o vodah (ZV-1, Ur. 1. RS, št. 67/02) se lahko 

poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vode in vodni režim, 

izvede samo na podlagi vodnega soglasja. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upošteva se pri izdelavi projektne dokumentacije po sprejetju 

DPN. 

1.8.31 Investitor mora skleniti služnost po določilih Stvarno pravnega zakonika (Ur. 

1. RS, št. 87/02-SPZ) za dovoljene gradnje preko vodnega in priobalnega 

zemljišča, če je lastnik zemljišča RS. Služnost služi kot dokazilo o pravici 

graditi na vodnem in priobalnem zemljišču, ki je v lasti države, v skladu z ZV- 

1 in jo je treba skleniti z naslovnim organom. 

V primeru, da je investitor državni upravni organ oz. služba, predstavlja 

dokazilo o pravici graditi sklep o prenosu pravice upravljanja. Vloga za 

pridobitev tega sklepa se vloži na naslovni organ pred izdajo vodnega soglasja. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upošteva se v nadaljnjih fazah izvajanja projekta po sprejetju 

DPN. 

1.8.32 Investitor mora skleniti pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice po 

določilih Stvarno pravnega zakonika (Ur. 1. RS, št. 87/02-SPZ) v 

primerih uporabe vodne infrastrukture za druge namene po 48. členu ZV-1, 

kadar se na vodni infrastrukturi zgradi objekt v lasti tretje osebe. Pogodba služi 

kot dokazilo o pravici graditi na vodnem in priobalnem zemljišču, ki je v lasti 

države, v skladu z ZV-1 in jo je treba skleniti z naslovnim organom. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upošteva se v nadaljnjih fazah izvajanja projekta po sprejetju 

DPN. 

____________________________________________________________________________________________________________ 


18

PRILOGE 


1.9 MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR, AGENCIJA REPUBLIKE 

SLOVENIJE ZA OKOLJE, URAD ZA METEOROLOGIJO; ŠT. 35004 - 35/2008 – 

2 Z DNE 9. 7. 2008 

Smernice niso bile podane (molk organa). 

1.10 MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR, UPRAVA REPUBLIKE 

SLOVENIJE ZA JEDRSKO VARNOST; ŠT. 381-1/2006/51 Z DNE 13.6.2008 

1.10.1 Smernice URSJV so izdelane z namenom, da se izogne negativnim vplivom na 

obratovanje NEK. Novi objekti, predvideni za gradnjo, kot je HE Brežice, se 

morajo prilagoditi zahtevam in pogojem, pod katerimi so bili projektirani in 

zgrajeni ter obratujejo že obstoječi objekti na spodnji Savi, kot je NEK. NEK je 

bila projektirana in zgrajena na podlagi sprejetih predpisov in vhodnih 

podatkov t.j. projektnih osnov. Vse na novo uvedene projektne spremembe 

NEK morajo dosledno upoštevati te predpise in vhodne podatke. Spremembe 

zaradi izgradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi neposredno vplivajo na 

vhodne podatke in projektne osnove NEK, zato je treba preprečiti ali ustrezno 

omejiti takšne vplive na NEK. 



1.10.2 Spremembe vhodnih podatkov, po katerih je bil projektiran NEK in so bile 

izvedene analize, vplivajo na veljavno Obratovalno dovoljenje (odločba št. 

351-02/89-15 z dne 17. julija 1989), Dovoljenje za začetek obratovanja 

(odločba št. 31-04/83-5 z dne 6. februarja 1984), Vodnogospodarsko 

dovoljenje (št. 355-07-11/98 z dne 26. julija 2002) in druge veljavne akte, ki 

postavljajo omejitve za delovanje NEK. Pri pripravi DPN je treba zagotoviti, 

da izgradnja in obratovanje HE Brežice ne bosta vplivala na varnostnoekonomske 

vidike obratovanja NEK, kar je tudi v skladu z določili 6. člena 

Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o 

ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK, 

njenim izkoriščanjem in razgradnjo (UL RS-MP, št. 5/03). 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v DPN, kjer se upoštevajo pogoji iz delnega 

vodnega dovoljenja, z dne 15.10.2009, upošteva pa se tudi v pripravi PGD po sprejetju DPN. 

JEDRSKA VARNOST MED OBRATOVANJEM HE BREŽICE 

Poplavna varnost: 

1.10.3 NEK je ogrožena zaradi zunanjih poplav kot posledica naravnih vzrokov in 

sprememb na reki Savi zaradi gradnje hidroelektrarn (izguba retenzijskih 

površin, hitrejše potovanje poplavnih valov, poplavni val zaradi obratovanja 

verige in ob porušitvi pregrad HE). Poseben vpliv ima izgradnja energetskih 

____________________________________________________________________________________________________________ 


19

PRILOGE 


nasipov ob HE Brežice, ker se s tem omeji prelivanje visoke vode na desni 

breg, in zaradi višje gladine Save ob NEK - manjši volumen za poplavni val. 

Ohraniti je treba možnost poplavljanja na desni breg. Na tem območju 

energetskih nasipov ni dovoljeno graditi, dokler ni dokazano, da to ne ogroža 

NEK zaradi poplav. Evakuacija vseh visokih vod se mora zagotoviti z obtokom 

po desnem bregu reke Save gorvodno in dolvodno od NEK. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v DPN, upošteva pa se tudi v pripravi PGD 

projektne dokumentacije po sprejetju DPN. Protipoplavna zaščita NEK je upoštevana v DPN, 

v skladu z izdelano strokovno podlago NE Krško/Zaščita NEK pred verjetno maksimalno 

poplavo, IBE december 2009. Na podlagi končnega določenega merodajnega PMF in 

izsledkov Hibridno hidravličnega modela (HHM) bodo rešitve v strokovni podlagi eventualno 

novelirane. 

1.10.4 Dokazati je treba, da pretok verjetne visoke vode ne povzroči prelivanja na levi 

breg. 

Pojasnilo glede upoštevanja: smiselno upoštevano. Pretočne razmere za ekstremno visoke 

vode, tudi nad stoletnimi vodami, bodo opredeljene v matematičnem modelu v sklopu naloge 

»Izdelava hibridnih hidravličnih modelov za območje spodnje vode HE Krško, območje HE 

Brežice in območje HE Mokrice«. 

1.10.5 Ohraniti je treba retenzijske površine na desnem bregu Save in na levem bregu 

pod Starograjskim potokom. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v DPN in pri izdelavi projektne dokumentacije po 

sprejetju DPN v skladu z zapisnikom uskladitvenega sestanka, ki je potekal v prostorih NEK 

dne 24.10.2008. Projektna dokumentacija za HE Brežice mora upoštevati spremenjene 

hidravlične razmere zaradi novih objektov HE Brežice. Protipoplavna zaščita NEK je 

upoštevana v DPN, v skladu z izdelano strokovno podlago NE Krško/Zaščita NEK pred 

verjetno maksimalno poplavo, IBE december 2009. Ohranitev retenzijskih površin bo 

potrjena s Hibridnimi hidravličnimi modeli in ustrezno komentirana v Elaboratu sanacije 

vplivov HE Brežice na NEK v okviru IDP HE Brežice. 

1.10.6 Dokončati je treba študije verjetne visoke vode, porušitvenih valov in 

visokovodnih valov ter določiti vrednosti za največjo možno poplavo, ki 

ogroža lokacijo NEK. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Študije »Model Save – Določitev sintetičnih 

poplavnih valov dolgih povratnih dob«, »Model Save – Izračun verjetne visoke vode (PMF)«, 

»Model Save – Visokovodni valovi« in »Model Save – Porušitveni valovi« so izdelane. V 

izdelavi je naloga »Izdelava hibridnih hidravličnih modelov za območje spodnje vode HE 

Krško, območje HE Brežice in območje HE Mokrice«, v sklopu katere bodo obravnavani tudi 

pretoki Save za katere mora biti obravnavana poplavna varnost NEK. Protipoplavna zaščita 

NEK pred PMF je upoštevana v DPN, v skladu z izdelano strokovno podlago NE 

Krško/Zaščita NEK pred verjetno maksimalno poplavo, IBE december 2009. Na podlagi 

končnega določenega merodajnega PMF in izsledkov Hibridno hidravličnega modela (HHM) 

bodo rešitve v strokovni podlagi eventualno novelirane. 

____________________________________________________________________________________________________________ 


20

PRILOGE 


1.10.7 Investitor mora zagotoviti sredstva za pripravo morebitnih sprememb končnega 

varnostnega poročila NE Krško in za stroške postopka odobritve sprememb. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v skladu z zapisnikom uskladitvenega sestanka, ki 

je potekal v prostorih NEK dne 24.10.2008.. 

1.10.8 S pomočjo 2D simulacije oz. hibridnih modelov je treba določiti količino vode, 

ki ob največji možni poplavi teče po strugi Save in po desnem bregu. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. V izdelavi je naloga »Izdelava hibridnih 


HE Mokrice« v sklopu katere bo ocenjene vrednosti skupnega pretoka (skupaj struga, levi in 

desni breg) in pretoka po strugi Save. 

1.10.9 S hidravličnimi modeli je treba določiti gladine Save pri različnih pretokih do 

vrednosti verjetne visoke vode, ter za različne konfiguracije nasipov (dejanskih 

in načrtovanih). 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. V izdelavi je naloga »Izdelava hibridnih 


HE Mokrice« v sklopu katere se obravnavajo visokovodni valovi Save. Fizični hidravlični 

modeli bodo s simulacijami stalnega toka služili za umerjanje matematičnih modelov 

nestalnega toka. Na matematičnih modelih bodo v nadaljevanju ekstrapolirana gladinska 

stanja pri pretokih do verjetne visoke vode (PMF). 

1.10.10 Glede na rezultate analiz je treba izvesti nadgraditev protipoplavnih nasipov 

tako, da se s tem zaščiti lokacija NEK (in NSRAO) pred verjetno visoko vodo 

oz. kombinacijo s porušitvenimi in visokovodnimi valovi. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v DPN. Projektna dokumentacija za HE Brežice 

mora upoštevati spremenjene hidravlične razmere zaradi novih objektov HE Brežice, 

ovrednotiti vplive na poplavno varnost NEK in določiti potrebne ukrepe za ohranitev sedanje 

stopnje poplavne varnosti NEK. Protipoplavna zaščita NEK pred PMF je upoštevana v DPN, 




novelirane. Lokacija NSRAO ima svoj koncept zaščite z dvigom terena. 

Zagotovitev končnega ponora toplote NEK in hlajenja varnostnih sistemov NEK z 

bistveno oskrbno vodo: 

____________________________________________________________________________________________________________ 


21

PRILOGE 


1.10.11 V primeru jedrske nesreče se lahko vzpostavi in ohranja varno stanje NEK z 

varnostnimi sistemi, ki pa morajo biti hlajeni z bistveno oskrbno vodo. Sistem 

bistvene oskrbne vode služi tudi za odvod zaostale toplote v sredici po 

zaustavitvi elektrarne. 

Glede na to, da projekt posega v projektne osnove NEK o zagotavljanju 

končnega ponora toplote, je treba analizirati novo nastale razmere glede 

projektnih osnov v skladu z U.S. NRC Regulatory Guide 1.27. Na podlagi te 

analize je treba zagotoviti potrebne projektne spremembe NEK v zvezi s 

končnim ponorom toplote. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v strokovni podlagi »Plavine v zajezitvah verige 

hidroelektrarn na reki Savi«, ki podaja tehnične in podatkovne podlage za utemeljitev v 

Elaboratu znotraj IDP HE Brežice. Po izgradnji HE Brežice bo za jezom NEK še vedno na 

voljo 0,5 mio m3 vodnega telesa za »končni ponor toplote NEK«. 

1.10.12 V ekstremnih vremenskih razmerah ob nizkih pretokih in visokih temperaturah 

Save je treba zagotoviti dovolj velik pretok Save (tudi s praznjenjem spodnjih, 

hladnejših plasti vod v akumulacijah HE), da se tako prepreči porast 

temperature Save nad 26,7 ºC, kar bi zahtevalo zaustavitev NEK. 


hidroelektrarn na reki Savi« v skladu z zapisnikom uskladitvenega sestanka, ki je potekal v 

prostorih NEK dne 24.10.2008 ter pogoji iz delnega vodnega dovoljenja, z dne 15.10.2009. 

Študija bo podala tehnične in podatkovne podlage za utemeljitev v Elaboratu znotraj IDP HE 

Brežice. Dodatna podlaga za utemeljitev sprejemljivosti bodočega stanja bo Študija 

obratovanja verige (v naročanju) ter Novelacija študije termike Save – Faza II. 

1.10.13 Zagotavljati je treba ustrezno kakovost savske vode z omejevanjem pojava 

evtrofikacije, ustreznim ravnanjem z rinjenimi naplavinami in odstranjevanjem 

plavajočih naplavin na pregradah gorvodnih HE, da ne bi prišlo do mašitve 

vtočnih objektov NEK za sisteme obtočne hladilne vode in bistvene oskrbne 

vode ter posledične zaustavitve NEK in morebitne odpovedi varnostnih 

sistemov NEK. 


hidroelektrarn na reki Savi«. V skladu z zapisnikom uskladitvenega sestanka, ki je potekal v 

prostorih NEK dne 24.10.2008 ter pogoji iz delnega vodnega dovoljenja, z dne 15.10.2009 se 

bo na akumulacijah izvajal monitoring korita bazena za ugotavljanje sedimentacije. Čiščenje 

sedimentov se bo izvajalo glede na ugotovitve monitoringa. V okviru Elaborata sanacije 

vplivov HE Brežice na NEK v okviru IDP HE Brežice je predvidena obravnava ukrepov za 

sanacijo vplivov prekomernega organskega obremenjevanja hladilnega sistema NEK. Ukrepi 

se določijo na podlagi razpoložljivih dosedanjih obdelav NEK ter poznavanja obratovanja 

NEK. 

Varnost pregrade HE Brežice pred porušitvijo: 

1.10.14 V primeru porušitve gorvodnih pregrad HE ob potresu ali iz drugih vzrokov je 

pomembno, da se omogoči zadržanje poplavnega valu na pregradah gorvodnih 

____________________________________________________________________________________________________________ 


22

PRILOGE 


HE. Ob tem pa je treba zagotoviti tudi pretok visoke vode na poplavna 

območja ob akumulaciji HE Brežice in po reki naprej. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Problematika je obravnavana v izdelani študiji 

»Model Save – Porušitveni valovi«, upošteva pa se tudi v pripravi PGD projektne 

dokumentacije po sprejetju DPN. Protipoplavna zaščita NEK pred PMF je upoštevana v DPN, 


poplavo, IBE december 2009. Vsi obravnavani scenariji porušitev so v profilu NEK dali 

gladine, nižje od PMF. 

1.10.15 V primeru da bo skladno s smernico 1.10.11 končni ponor toplote zagotovljen 

z jezom HE Brežice, potem mora le-ta biti seizmično projektiran za isto 

vrednost potresa kot NEK (SSE 0,3 g). 




voljo 0,5 mio m3 vodnega telesa za »končni ponor toplote NEK«. 

1.10.16 V kolikor se bo na osnovi smernice 1.10.11 izkazalo, da končni ponor toplote 

ostaja jez NEK, je treba zagotoviti adekvatne projektne spremembe jezu NEK 

in načina obratovanja HE Brežice tako, da bo omogočeno NEK izvajati 

potrebna vzdrževalna dela. 




voljo 0,5 mio m3 vodnega telesa za »končni ponor toplote NEK«.. Projektne spremembe jezu 

NEK so že obdelane v Elaboratu sanacije vplivov HE Brežice na NEK v okviru IDP HE 

Brežice in bodo na podlagi recenzije tega elaborata dopolnjene do zaključka IDP HE Brežice. 

1.10.17 Vzpostaviti je treba alarmni sistem, ki ob porušitvi katere od gorvodnih HE v 

verigi samodejno odpre vse zapornice HE Brežice, da omogoči pravočasno 

znižanje gladine v jezeru HE Brežice in več prostora za morebitni porušitveni 

ali visokovodni val. 

Pojasnilo glede upoštevanja: smiselno upoštevano. Samodejno odpiranje zapornic na 

pregradnem objektu HE Brežice je možno zgolj v omejenem obsegu, da se s takim ukrepom 

ne poveča poplavno ogroženost dolvodno od HE Brežic. Projektna dokumentacija za HE 

Brežice mora upoštevati pojav morebitnih porušitvenih valov, ovrednotiti vplive na poplavno 

varnost NEK ter določiti ukrepe (obratovalne in ev. konstrukcijske) za preprečitev morebitnih 

škodljivih vplivov na NEK. Protipoplavna zaščita NEK pred PMF je upoštevana v DPN, v 

skladu z izdelano strokovno podlago NE Krško/Zaščita NEK pred verjetno maksimalno 

poplavo, IBE december 2009. Vsi obravnavani scenariji porušitev so v profilu NEK dali 

gladine, nižje od PMF. 

Območje omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta: 

1.10.18 Okoli jedrskega objekta (NEK in NSRAO) je oz. bo predpisano izključitveno 

območje ter območje omejene rabe prostora. Dejavnosti v teh območjih so 

dovoljene v skladu z Uredbo o območjih omejene rabe prostora (UL RS št. 

____________________________________________________________________________________________________________ 


23

PRILOGE 


36/04). To je treba upoštevati pri vseh dejavnostih na območju DPN za HE 

Brežice ter za dejavnosti pridobiti soglasje URSJV. Izvedbo dejavnosti je treba 

najaviti URSJV. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Vse načrtovane ureditve v DPN so v skladu z 

Uredbo o območjih omejene rabe prostora (UL RS št. 36/04). 

1.10.19 Še posebej je prepovedano prevažanje nevarnih tovorov. 



1.10.20 Prepovedana je plovba po akumulacijskem jezeru v bližini NEK v skladu z 




Zagotavljanje zunanjega električnega napajanja NEK: 

1.10.21 Izvede naj se podzemna kabelska povezava, ki naj bo seizmično kvalificirana, 

med HE Brežice in RTP Krško z namenom zagotavljanja zunanjega 

električnega napajanja NEK tudi v primeru dogodka, ko bi zaradi potresa ali 

drugih vzrokov prišlo do izgube zunanjega napajanja (npr. prekinitve povezav 

z daljnovodi). Naročnik DPN za HE Brežice in NEK naj se dogovorita o 

izvedbi in financiranju te kabelske povezave. 

Pojasnilo glede upoštevanja: ni upoštevano. V DPN je predvidena kabelska povezava do 

RTP Brežice v skladu z zapisnikom uskladitvenega sestanka, ki je potekal v prostorih NEK 

dne 24.10.2008. Na sestanku je bilo dogovorjeno, da se izdela študija utemeljenosti povezave 

neposredne povezave HE Krško oz. HE Brežice na RTP NEK s kablom, ki pa jo NEK do 

danes še ni izdelala. 

Vpliv na analize, varnostno poročilo in dovoljenja NEK: 

1.10.22 Če pride do sprememb vhodnih podatkov za projektne osnove NEK, mora 

investitor ponovno izdelati vse analize, ki bodo potrebne za projektne 

spremembe NEK zaradi na novo nastale situacije. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. V skladu z zapisnikom uskladitvenega sestanka, ki 

je potekal v prostorih NEK dne 24.10.2008 podlage oz. študije za posodobitev v delu, ki se 

nanaša na HE Brežice zagotovi koncesionar pri tem se upoštevajo pogoji iz delnega vodnega 

dovoljenja, z dne 15.10.2009 

1.10.23 Investitor mora tudi nadomestiti stroške, ki bodo nastali zaradi potrebne 

pridobitve novih dovoljenj ob projektnih spremembah. 


____________________________________________________________________________________________________________ 


24

PRILOGE 


VPLIV NA OBRATOVANJE NEK 

Zajem hladilne vode za NEK: 

1.10.24 Investitor mora pripraviti študijo, ki bo obravnavala naslednje: 

posledice potopitve cevovoda obtočne hladilne vode; 

tehnike vzdrževanja opreme na vtočnem bazenu sistema obtočne hladilne 

vode; 

vpliv na iztok potujočih rešetk sistema obtočne hladilne vode; 

vpliv višje kote na merjenje nivoja/pretoka na iztok iz kondenzatorja; 

dreniranje iztočnega kanala sistema obtočne hladilne vode; 

stanje platform okoli čistilnih strojev sistema obtočne hladilne vode glede 

na višjo koto Save; 

vpliv na črpalke sistema obtočne hladilne vode; 

vpliv dviga nivoja Save na varnostne lopute; 

vpliv na nivo v povratnem kanalu proti črpalkam sistema obtočne hladilne 

vode; 

tehnične rešitve pregleda čistilnih strojev oskrbne vode med obratovanjem 

NEK zaradi dviga nivoja Save (platforma za pregled čistilnih strojev 

sistema oskrbne vode bo potopljena); 

problem čiščenja lebdečih naplavin na sistemu obtočne hladilne vode in 

sistemu oskrbne vode ter problem naplavin na sesalnem delu sistema 

oskrbne vode in sistema obtočne hladilne vode. 


je potekal v prostorih NEK dne 24.10.2008 Vpliv HE Brežice na NEK bo analiziran in 

ovrednoten v Elaboratu sanacije vplivov HE Brežice na NEK v okviru IDP HE Brežice in 

bodo na podlagi recenzije tega elaborata dopolnjene do zaključka IDP HE Brežice. 

1.10.25 V primeru, da bodo zaradi višje gladine Save potrebne projektne spremembe 

sistema za hlajenje kondezata, sistema bistvene oskrbne vode in čistilnih 

naprav na vtočnih/iztočnih objektih NEK, mora investitor energetskih ureditev 

kriti stroške teh investicij. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Stroške, ki bodo nastali kot posledica projektnih 

sprememb zaradi izgradnje in obratovanja HE Brežice, krije koncesionar. Obdelano v 

Elaboratu razmejitve stroškov infrastrukture, ki za sanacijo vplivov na NEK predvideva 

posebno postavko, za katero financiranje še ni dorečeno oz. je zaenkrat v skupini Državna 

infrastruktura. 

1.10.26 Preučiti je treba tudi vpliv nihanja gladine Save na parametre zajema hladilne 

vode za NEK kot posledica polnjenja in praznjenja akumulacijskega bazena ob 

obratovanju HE Brežice in gorvodnih HE. Upravljavec verige HE mora izvajati 

obratovanje verige tako, da s tem ne povzroči težav pri obratovanju NEK. V 

primeru potrebnih sprememb sistemov NEK ali načina obratovanja mora 

stroške za uvedbo sprememb kriti investitor. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Naštete spremembe so obravnavane v Elaboratu 

sanacije vplivov HE Brežice na NEK v okviru IDP HE Brežice in bodo na podlagi recenzije 

____________________________________________________________________________________________________________ 


25

PRILOGE 


tega elaborata dopolnjene do zaključka IDP HE Brežice. Podlago za obdelave predstavlja tudi 

študija »Obratovanje verige…« (v naročanju) 

1.10.27 Investitor energetskih ureditev mora kriti tudi stroške morebitnih analiz, 

povezanih s projektnimi spremembami, ter pridobitve dovoljenja za izvedbo 

spremembe in spremembe končnega varnostnega poročila NEK. 


je potekal v prostorih NEK dne 24.10.2008 podlage oz. študije za posodobitev v delu, ki se 

nanaša na HE Brežice zagotovi koncesionar. 

1.10.28 Preučiti je treba spremembe v načinu obratovanja in vzdrževanja teh sistemov 

kot posledice višje gladine Save. 


je potekal v prostorih NEK dne 24.10.2008 bo kota gladine zgornje vode predvidoma do 3 m 

nad obstoječim obratovalnim nivojem. Naštete spremembe so obravnavane v Elaboratu 

sanacije vplivov HE Brežice na NEK v okviru IDP HE Brežice in bodo na podlagi recenzije 

tega elaborata dopolnjene do zaključka IDP HE Brežice. 

1.10.29 V primeru, da bi se zaradi novih pogojev za zajem hladilne vode pokazal vpliv 

na izpolnjevanje pogojev vodnogospodarskega dovoljenja (VGD) za NEK, je 

treba zagotoviti potrebne spremembe, ki bodo omogočale izpolnjevanje 

pogojev VGD ali pa spremeniti pogoje iz VGD. 


je potekal v prostorih NEK dne 24.10.2008 ter pogojev iz delnega vodnega dovoljenja, z dne 

15.10.2009, podlage oz. študije za posodobitev v delu, ki se nanaša na HE Brežice zagotovi 

koncesionar. Tehnične rešitve za HE Brežice morajo upoštevati parametre iz izdanega 

Vodnega dovoljenja. 

1.10.30 NEK je pripravila pripombe in komentarje na idejne rešitve HE Brežice (dopis 

NEK št. ING.DOV-119.08/RP/4119 z dne 23. aprila 2008), ki konkretno 

določajo vplive višje gladine Save in drugih sprememb zaradi izgradnje HE 

Brežice - upoštevati je treba vse navedene pripombe NEK oz. utemeljiti 

morebitne drugačne rešitve od predlogov NEK, s katerimi se mora strinjati tudi 

NEK. 


je potekal v prostorih NEK dne 24.10.2008 se idejni projekt za HE Brežice dopolni v skladu z 

pisnim mnenjem NEK na odgovore IBE na pripombe NEK na IDR. Naštete spremembe so 

obravnavane v Elaboratu sanacije vplivov HE Brežice na NEK v okviru IDP HE Brežice in 

bodo na podlagi recenzije tega elaborata dopolnjene do zaključka IDP HE Brežice. 

Segrevanja Save: 

1.10.31 V akumulaciji HE Brežice bo zaustavljen ali upočasnjen tok Save. V poletni 

sezoni bo prišlo do segrevanja Save z insolacijo in zaradi kopičenja izpuščene 

odpadne toplote iz NEK. Ob naravnem segrevanju Save je v ekstremnih 

razmerah nizkih pretokov in visokih temperatur znaten tudi prispevek 

____________________________________________________________________________________________________________ 


26

PRILOGE 


segrevanja Save v akumulacijah verige HE. Višja temperatura hladilne vode 

(Save) vpliva na jedrsko varnost in obratovanje NEK. Ob prekinitvi toka Save 

lahko ob potopljenem jezu NEK in odprtih zapornicah pride tudi do toplotnega 

stika, kjer bi NEK zajemala iz Save toplo vodo, ki je bila izpuščena iz sistema 

obtočne hladilne vode. Zato je v skladu z določbo koncesijske pogodbe treba 

vedno zagotoviti pretok vsaj 100 m3/s oz. vse naravne pretoke Save, kadar so 

pretoki manjši od 100 m3/s. 


je potekal v prostorih NEK dne 24.10.2008 ter pogoji iz delnega vodnega dovoljenja, z dne 

15.10.2009, je bila izdelana Novelacija študije Medsebojni vplivi energetskih objektov ob in 

na reki Savi z vidika toplotne obremenitve Save – Faza I: Preliminarna analiza podatkov (št. 

proj. IBXXT1-A200/055; št. mape: IBXXT1-0G/M01; november 2009) v kateri je izvedena 

tudi Analiza temperaturnega monitoringa. Izdelane so bile tudi študije temperaturne polucije 

(»Analiza sprememb radioloških in toplotnih vplivov NEK na okolje po izgradnji HE 

Brežice;« IJS, sept. 2007; »Toplotna obremenitev Save v zvezi z izgradnjo TET 3«; KMTe 

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, marec1998; »Vpliv NE Krško na 

obratovanje verige HE na spodnji Savi«, IBE, november 1998; »Medsebojni vplivi 

energetskih objektov ob in na reki Savi z vidika toplotne obremenitve Save«, IBE, julij 2003; 

»Zagotavljanje potrebnih zmogljivosti hlajenja NE Krško po izgradnji HE Brežice in HE 

Mokrice«, IBE (s sodelavci iz Inštituta za hidravlične raziskave) jan. 2006 in »Analiza 

sprememb radioloških in toplotnih vplivov NE Krško na okolje po zgraditvi HE Brežice«, 

Institut Jožef Stefan s sodelujočima organizacijama: FGG, Katedra za mehaniko tekočin in 

IBE d.d., september 2007). 

1.10.32 V skladu s strokovno podlago (študija IBE, 2006) je možno omiliti pogoj iz 

prejšnje alineje v primeru, da se izvaja tak usklajen režim obratovanja HE 

Krško in HE Brežice, da se prepreči vzpostavitev toplotnega stika v jezeru HE 

Brežice. To je treba dokazati z monitoringom razmer v bazenu HE Brežice. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v DPN. Investitorji zagotovijo celostne načrte 

monitoringa med gradnjo in obratovanjem s tem državnim načrtom načrtovanih ureditev, kot 

ga določa Okoljsko poročilo in kot bo določen s poročilo o vplivih na okolje in programom 

okoljskega monitoringa. 

1.10.33 Ob višji temperaturi hladilne vode je tlak v kondenzatorju NEK višji in zaradi 

tega je zmanjšan izkoristek elektrarne. Povišana temperatura Save neposredno 

povzroči zmanjšanje proizvodnje električne energije v NEK. Investitor oz. 

upravljavec verige HE in NEK naj se dogovorita o usklajeni proizvodnji verige 

HE in NEK, da bi bil vpliv na proizvodnjo NEK zmanjšan oz. o morebitnih 

odškodninah zaradi manjše proizvodnje NEK. 


je potekal v prostorih NEK dne 24.10.2008 je bila izdelana Novelacija študije Medsebojni 

vplivi energetskih objektov ob in na reki Savi z vidika toplotne obremenitve Save – Faza I: 

Preliminarna analiza podatkov (št. proj. IBXXT1-A200/055; št. mape: IBXXT1-0G/M01; 

november 2009) v kateri je izvedena tudi Analiza temperaturnega monitoringa. Izdelana je 

bila tudi študija temperaturne polucije »Analiza sprememb radioloških in toplotnih vplivov 

NEK na okolje po izgradnji HE Brežice;« IJS, sept. 2007 in druge. 

____________________________________________________________________________________________________________ 


27

PRILOGE 


1.10.34 V primeru, da bi temperatura Save presegla 26,7 ºC, je zaradi obratovalnih 

pogojev in omejitev NEK, ki zagotavljajo jedrsko varnost elektrarne, treba 

zaustaviti elektrarno v roku 6h. Investitor oz. upravljavec verige HE in NEK 

naj se dogovorita o usklajenem obratovanju verige HE in NEK, da bi tako 

preprečila porast temperature Save nad navedeno omejitev oz. o odškodnini za 

izpad proizvodnje NEK v primeru zaustavitve elektrarne. 


je potekal v prostorih NEK dne 24.10.2008, stroške, ki bodo morebiti nastali kot posledica 

projektnih sprememb zaradi izgradnje in obratovanja HE Brežice, krije koncesionar. 

1.10.35 Zaradi omejitev VGD za NEK glede odvzema hladilne vode iz Save in 

segrevanja Save (omejitev v točki mešanja: prirastek temperature ∆T=3 ºC in 

najvišja temperatura 28 ºC) mora NEK v ekstremnih razmerah obratovati s 

hladilnimi stolpi, kar pomeni večjo lastno potrošnjo električne energije, ali 

znižati moč elektrarne. Investitor oz. upravljavec verige HE in NEK naj se 

dogovorita o usklajenem obratovanju verige HE in NEK, da bi tako preprečila 

porast temperature Save oz. o odškodnini zaradi manjše proizvodnje NEK. 


je potekal v prostorih NEK dne 24.10.2008 ter pogoji iz delnega vodnega dovoljenja, z dne 

15.10.2009, stroške, ki bodo morebiti nastali kot posledica projektnih sprememb zaradi 

izgradnje in obratovanja HE Brežice, krije koncesionar. 

Upočasnitev toka Save in poslabšanje kvalitete vode: 

1.10.36 Zaradi obratovanja HE Brežice bo spremenjen režim pretokov Save, z 

razširitvijo reke pa bo upočasnjen tok Save. Pomembni učinki bodo zlasti 

povečana evtrofikacija, ustavljanje naplavin in kopičenje mulja, akumulacija 

radioaktivnih izpustov NEK na sedimentih v jezeru. Zaradi povečane 

evtrofikacije v gorvodnih akumulacijah ter v akumulaciji HE Brežice bo 

kvaliteta Save slabša. Rast alg na hladilnih sistemih NEK, mašenje toplotnih 

izmenjevalnikov oz. slabši izkoristek prenosa toplote je problem že v sedanjih 

razmerah, ki ga NEK rešuje s povečanim vzdrževanjem. Razmere bodo še 

znatno slabše po začetku obratovanja HE Brežice, zato mora investitor oz. 

upravljavec verige HE uvesti ustrezne omejitvene ukrepe za zmanjšanje 

učinkov evtrofikacije. 


je potekal v prostorih NEK dne 24.10.2008, se na akumulacijskih bazenih redno izvaja 

monitoring. Zaradi možne evtrofikacije v bazenih hidroelektrarn na spodnji Savi bo treba 

ugotoviti ali je potrebno modificirati čistilne sisteme v NEK. Stroške, ki bodo morebiti nastali 

kot posledica projektnih sprememb zaradi izgradnje in obratovanja HE BR, krije koncesionar. 

____________________________________________________________________________________________________________ 


28

PRILOGE 


1.10.37 Investitor mora preučiti in zagotoviti potrebne projektne spremembe NEK v 

zvezi z negativnim vplivom evtrofikacije na hladilne sisteme NEK. Treba je 

zagotoviti preprečitev mašenja hladilnih sistemov z algami, naplavinami ali 

muljem, oziroma poslabšanja prenosa toplote v toplotnih izmenjevalnikih 

sistema bistvene oskrbne vode in sistema obtočne hladilne vode. 


je potekal v prostorih NEK dne 24.10.2008, stroške, ki bodo morebiti nastali kot posledica 

projektnih sprememb zaradi izgradnje in obratovanja hidroelektrarn na spodnji Savi ter 

podlage oz. študije za posodobitev v delu, ki se nanaša na HE Brežice zagotovi koncesionar. 

VPLIV NA OKOLJE 

Segrevanja Save zaradi izpustov NEK: 

1.10.38 Zaradi zaustavitve toka Save v akumulacijskem jezeru se toplotne emisije NEK 

kopičijo v jezeru. V ekstremnih razmerah bo NEK težko izvajala obratovanje 

skladno z omejitvami VGD (omejitev v točki mešanja: prirastek temperature 

∆T=3 ºC in najvišja temperatura 28 ºC). 

Iz strokovne podlage IJS izhaja, da bi bilo treba ponovno ovrednotiti vpliv 

višje temperature Save na organizme ter v primeru, da ni zaznanih negativnih 

vplivov, spremeniti omejitev za segrevanje Save iz VGD za NEK. 

Pojasnilo glede upoštevanja: ni upoštevano. Izdelane strokovne podlage zaključujejo, da ni 

zaznati negativnih vplivov na organizme zaradi predvidene višje temperature Save. NEK je 

dne 15.10.2009 pridobila novo delno vodno dovoljenje, ki velja do leta 2039. Sprememba 

omejitvenih pogojev in pridobitev novega VGD zagotovi NEK/URSJV in ni predmet tega 

DPN. 

1.10.39 V razmerah upočasnjenega toka Save v jezeru ne bo več mogoče izvajati 

meritev segrevanja Save zaradi NEK na sedanjem mestu, v točki mešanja. Kot 

izhaja iz študije IJS, bo treba v VGD na novo določiti merilno točko za 

spremljanje segrevanja Save zaradi izpustov odpadne toplote NEK, npr. ob 

prelivu pregrade HE Brežice. 

Pojasnilo glede upoštevanja: NEK je dne 15.10.2009 pridobila novo delno vodno 

dovoljenje, ki velja do leta 2039. Pogoji iz novega VGD so upoštevani v sklopu izdelave OP 

in pri izdelavi nadaljnje projektne dokumentacije po sprejetju DPN, predvsem v postopku 

določitve merilnih mest za monitoring (PVO). 

Upočasnitev toka Save in vpliv na podtalnico in sedimente: 

1.10.40 Zaradi upočasnitve oz. zaustavitve toka Save v akumulacijskem jezeru se bodo 

radioaktivne, kemijske in toplotne emisije NEK kopičile v jezeru in 

radioizotopi vezali tudi na sedimente. 

Iz strokovne podlage IJS izhaja, da vplivov tekočih radioaktivnih izpustov 

NEK v jezero HE Brežice na podtalnico in črpališča pitne vode na Krško 

Brežiškem polju ne bo, ker se načrtuje tesnjenje energetskih nasipov do 

nepropustne podlage. Preprečitev stika s podtalnico bo omejila tudi segrevanja 

podtalnice. Za preprečitev vplivov NEK na podtalnico je treba izvesti tesnjenje 

____________________________________________________________________________________________________________ 


29

PRILOGE 


akumulacijskega bazena v vsej njegovi dolžini, tudi gorvodno od izpusta 

bistvene oskrbne vode NEK, ter redno spremljati in vzdrževati tesnilne zavese. 


je potekal v prostorih NEK dne 24.10.2008, se upošteva »Analiza sprememb radioloških in 

toplotnih vplivov NEK na okolje po izgradnji HE Brežice;« IJS, sept. 2007, ki je analizirala 

prisotnost izpustov radionuklidov iz NEK. Ugotovljen vpliv na okolje je zanemarljiv. 

Podrobnejši ukrepi bodo določeni v PVO in na podlagi rezultatov rednega izvajanja 

monitoringa prisotnosti radioaktivnosti v bazenu HE BR. 

1.10.41 Za zagotovitev končnega ponora NEK za jezom NEK je treba redno prazniti 

akumulirane sedimente z dna jezera. Zaradi zaustavljanja toka Save bodo ti 

sedimenti kontaminirani z radioaktivnimi izpusti iz NEK. Investitor oz. 

upravljavec verige HE mora zagotoviti, da se pred odlaganjem sedimentov na 

deponijo izvajajo meritve kontaminacije. 





Morebitni podrobnejši ukrepi bodo določeni v PVO in na podlagi rezultatov rednega izvajanja 

monitoringa. 

1.10.42 V primeru, da bi Sava ob visoki vodi poplavila desni breg in s sabo odnesla 

tudi kontaminirane sedimente, mora investitor oz. upravljavec verige HE 

izvesti meritve radioaktivne kontaminacije podlage. 





Morebitni podrobnejši ukrepi bodo določeni v PVO in na podlagi rezultatov rednega izvajanja 

monitoringa. 

Razširitev struge Save in vpliv na monitoring emisij v okolje iz NEK: 

1.10.43 Zaradi razširitve struge Save v akumulacijsko jezero in zaradi morebitnega 

dviga podtalnice bodo potopljene nekatere merilne točke za monitoring okolja. 

Investitor oz. upravljavec verige HE mora zagotoviti ustrezna nova merilna oz. 

vzorčevalna mesta za monitoring emisij NEK v okolje ter za monitoring 

podtalnice. Zagotoviti mora nadomestna merilna oz. vzorčevalna mesta, ki 

morajo biti vzpostavljena še pred začetkom izgradnje oz. obratovanja HE 

Brežice, da se tako omogoči vzporedne meritve za korelacijo s prejšnjimi 

merilnimi mesti. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v sklopu izdelave OP in pri izdelavi nadaljnje 

projektne dokumentacije po sprejetju DPN, predvsem v postopku določitve merilnih mest za 

monitoring (PVO). Vse prizadete merilne točke so obravnavane v Elaboratu sanacije vplivov 

HE Brežice na NEK v okviru IDP HE Brežice. 

Radioaktivni odpadki iz NEK: 

____________________________________________________________________________________________________________ 


30

PRILOGE 


1.10.44 NEK ob stabilnem obratovanju minimizira proizvodnjo radioaktivnih 

odpadkov. V primeru sprememb moči pa se ustvari več radioaktivnih 

odpadkov, ki se shranjujejo kot trdni odpadki ali izpuščajo kot tekoči izpusti v 

Savo. V razmerah, ko bi ob nizkih pretokih Save zaradi nihanja pretoka in 

gladine Save ob obratovanju verige HE bilo treba dnevno spreminjati moč 

NEK, bi se znatno povečala proizvodnja radioaktivnih odpadkov. Investitor oz. 

upravljavec verige HE in NEK naj se dogovorita o usklajenem delovanju 

verige HE z upoštevanjem potrebe NEK po zadostni količini hladilne vode, kar 

bi omogočilo stabilno obratovanje NEK in manjšo proizvodnjo radioaktivnih 

odpadkov oz. izpustov. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Izdela se poslovnik obratovanja in vzdrževanja 

objektov in naprav HE, v katerem se delovanje verige HE uskladi s potrebami NEK po 

zadostni količini hladilne vode za zagotavljanje stabilnega delovanja NEK. Predvideno je 

redno izvajanje monitoringa. Načrtovanje usklajenega obratovanja bo možno in nujno po 

pripravi modela obratovanja verige na spodnji Savi. 

VPLIVI MED GRADNJO HE BREŽICE 

Območje omejene rabe prostora okoli jedrskih objektov: 

1.10.45 Ob gradnji in transportih, ki se izvajajo v okviru gradnje objektov in 

infrastrukture v okviru DPN za HE Brežice, je treba upoštevati določbe Uredbe 

o območjih omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta in o pogojih 

gradnje objektov na teh območjih (UL RS št. 36/04) in Uredbe o spremembah 

Uredbe o območjih omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta in o 

pogojih gradnje objektov na teh območjih (UL RS št. 103/06). Predpisane so 

prepovedi oz. omejitve glede aktivnosti v izključitvenem območju ter v ožjem 

in širšem območju nadzorovane rabe. V primeru gradnje na navedenih 

območjih je treba upoštevati prepovedi in omejitve oz. predhodno pridobiti 

soglasja od URSJV glede na določbe uredb. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Načrt gradnje in gradbišča se izdela v skladu z 

Uredbo o območjih omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta in o pogojih gradnje 

objektov na teh območjih (UL RS ŠT. 103/06). 

1.10.46 Enako velja tudi za izvedbo transportov nevarnih snovi na teh območjih. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Transport nevarnih snovi v sklopu HE Brežice ni 

predviden. 

1.10.47 V primeru posega v komunikacijske poti do NEK je treba ohraniti evakuacijske 

poti, ki so predpisane z načrtom ukrepov NEK za izredni dogodek (NUID) oz. 

pravočasno zagotoviti nadomestne evakuacijske poti v soglasju z NEK in z 

ustreznimi spremembami NUID oz. postopkov NEK. 


je potekal v prostorih NEK dne 24.10.2008, NEK poda evakuacijske poti iz načrta zaščite in 

reševanja projektantu HE, ki le te upošteva pri projektiranju in organizaciji gradbišča. Gradnja 

in obratovanje HE Brežice ne sme omejiti funkcionalnosti evakuacijskih poti NEK. 

____________________________________________________________________________________________________________ 


31

PRILOGE 


1.10.48 V primeru posegov v komunikacijske poti do NEK je treba poskrbeti tudi za 

dostop Poklicne gasilske enote Krško (PGE), ki ima pomembno vlogo pri 

ukrepanju v primeru izrednih dogodkov v NEK. Prav tako je treba zagotoviti 

dostop do NEK za policijo, zdravniško službo in druge zunanja službe, ki so 

predpisane v NUID NEK. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Gradnja in obratovanje HE Brežice ne sme omejiti 

funkcionalnosti intervencijskih dostopnih poti NEK. 

Protipoplavna zaščita NEK s protipoplavnimi nasipi: 

1.10.49 Sedanja zaščita NEK (in tudi NSRAO) pred zunanjimi poplavami je urejena s 

protipoplavnimi nasipi na levem bregu Save, ob Potočnici in Starograjskem 

potoku. Zaščita pred verjetno visoko vodo in porušitvenimi valovi je 

zagotovljena s prelivanjem Save na desni breg in na levi breg dolvodno od 

Starograjskega potoka. 

Zaradi ohranitve protipoplavne zaščite NEK ni dovoljeno posegati v navedene 

protipoplavne nasipe, razen s predhodnim soglasjem NEK in URSJV, kar velja 

za naslednje primere: 

nadgradnja nasipov za zagotovitev večje poplavne varnosti NEK, 

ojačitev nasipov za primer morebitnega prelivanja Save preko nasipov in 

posledičnega poškodovanja nasipov, ter 

vgraditev tesnilne zavese ali drugega tesnilnega materiala v nasipe, ki bi 

preprečili prehajanje vode skozi in pod sedanjimi nasipi. 


projektne dokumentacije po sprejetju DPN. Protipoplavna zaščita NEK pred PMF je 


verjetno maksimalno poplavo, IBE december 2009, ki je izdelana za obstoječe stanje (brez 

bazena Brežice), po potrebi bodo rešitve eventualno novelirale po potrditvi Hibridnih 

hidravličnih modelov. Lokacija NSRAO ima svoj koncept zaščite z dvigom terena. 

1.10.50 V primeru, da se načrtujejo navedeni posegi, morajo ti biti upravičeni z analizo 

poplavne ogroženosti NEK in učinkov poplavljanja (prelivanja nasipov) 

lokacije NEK (in NSRAO). 







1.10.51 Ob navedenih posegih je treba, če je ob izvajanju del zmanjšana poplavna 

varnost NEK (in NSRAO), uvesti ustrezne začasne omejitvene ukrepe za 

kompenzacijo zmanjšane poplavne varnosti jedrskih objektov. 


projektne dokumentacije po sprejetju DPN. Zaradi posegov ob gradnji HE Brežice ni 

predvideno zmanjšanje varnsoti protipoplavne zaščite NEK. Protipoplavna zaščita NEK pred 

PMF je upoštevana v DPN, v skladu z izdelano strokovno podlago NE Krško/Zaščita NEK 

____________________________________________________________________________________________________________ 


32

PRILOGE 


pred verjetno maksimalno poplavo, IBE december 2009. Lokacija NSRAO ima svoj koncept 

zaščite z dvigom terena. 

1.10.52 Prepovedano je izvajati transporte po kroni nasipov med gradnjo v okviru DPN 

za HE Brežice, da se prepreči degradacija nasipov, ki zagotavljajo zaščito NEK 

pred poplavami. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Organizacija gradbišča se izvede tako, da se 

transporti med gradnjo ne izvajajo po kroni nasipov ki zagotavljajo zaščito NEK pred 

poplavami. Protipoplavna zaščita NEK pred PMF je upoštevana v DPN, v skladu z izdelano 

strokovno podlago NE Krško/Zaščita NEK pred verjetno maksimalno poplavo, IBE december 

2009. 

1.10.53 Do zagotovitve zadostne poplavne varnosti NEK ni dovoljena gradnja 

energetskih nasipov na desnem bregu Save nad jezom NEK. 


projektne dokumentacije po sprejetju DPN. Protipoplavna zaščita NEK pred PMF je 


verjetno maksimalno poplavo, IBE december 2009, ki je izdelana za obstoječe stanje (brez 

bazena Brežice), po potrebi bodo rešitve eventualno novelirale po potrditvi Hibridnih 

hidravličnih modelov. 

1.10.54 Upoštevati je treba 44. člen uredbe o DLN za HE Krško o etapnosti izvedbe, ki 

določa, da je pred dvigom vode v bazenu HE Krško in začetkom obratovanja 

treba izvesti morebitno preureditev protipoplavnih zaščit za objekte, ki se 

nahajajo dolvodno od HE Krško (kar vključuje tudi NEK in NSRAO). 







1.10.55 URSJV navaja določbe veljavnih predpisov in drugih pravnih aktov, ki se 

nanašajo na predvideno prostorsko ureditev in so bila strokovna podlaga za 

vsako od zgoraj naštetih smernic. 


1.10.56 Pri izdelavi DPN za HE Brežice je treba upoštevati tudi priporočila iz 

zaključkov naslednjih analiz, študij in drugih strokovnih podlag: 

Študija izvedljivosti verige HE na spodnji Savi (IBE 1995, 2002) 

"Medsebojni vplivi energetskih objektov ob in na reki Savi z vidika 

toplotne obremenitve Save" (IBE 2003) 

"Rekonstrukcija COOLING WATER sistema", Prefeasibility študija (IBE, 

1995) 

Zagotavljanje potrebnih zmogljivosti hlajenja NEK po izgradnji HE 

Brežice in HE Mokrice (IBE, FGG, 2006) 

____________________________________________________________________________________________________________ 


33

PRILOGE 


Toplotna bilanca sistema za hlajenje NEK (IJS, DP-2012, 1976) 

Toplotna bilanca sistema za kombinirano hlajenje NEK, Prva aplikacija 

modela (IJS, DP-1479, 1978) 

"Revision of prefeasibility study – Cooling water system reconstruction" 

(IBE, 2003) 

Račun obratovalnih valov pri HE Vrhovo v trapeznem načinu obratovanja z 

analizo vplivov na objekte od pregrade (FAGG, april 1998) 

Tehnički opis i uputstvo za rukovanje i održavanje elektro-hidrauličke 

instalacije na brani NEK, (SOUR Industrija hidraulike i pneumatike-Prva 

Petoletka-Trstenik, RO inženjering Beograd, 1981) 

Technical manual - River dam control system 

Pretočne krivulje Save (Inštitut za hidravlične raziskave Ljubljana) 

Poročilo o Testu sprememb pretoka reke Save v HE Vrhovo dne 30. maja 

2002, S. Djurdjek 5. junija 2002 

Končno varnostno poročilo NEK, Updated safety analysis report: 

- USAR, poglavje 2.4.3 "Probable maximum floods" 

- USAR, poglavje 2.4.11 "Consideration of low waters" 

- USAR, poglavje 2.5 "Geology and seismology" 

- USAR, poglavje 3.4 "Water level (flood) design" 

- USAR, poglavje 8.2 Offsite power system 

- USAR, poglavje 9.2 Water systems 

16. poglavje Končnega varnostnega poročila NEK, Obratovalni pogoji in 

omejitve (Tehnične specifikacije): 

- NEK-STS 3.7 Plant systems, 3.7.5 Ultimate heat sink, Limiting conditions for 

operation: "The ultimate heat sink shall be operable with: a) A minimum water 

level at or above elevation 147.85 m, and b) An average water temperature of less 

than or equal to 26.7 °C" 

Hidrološke študije upoštevane v Končnem varnostnem poročilu NEK: 

- Nuklearna elektrarna Krško, Končno varnostno poročilo, 2.4. hidrologija, (Vodno 

gospodarski institut, Ljubljana, 1981) 

- Hidrološka študija Save u Krškom (Inženjerski projektni zavod, Zagreb, 1981) 

- Hidrološki godišnjaci, Savezni hidrometerološki zavod, Beograd, 1926-1975 

- Hidrološka študija reke Save (J.C. Institut za vodoprivredu, Beograd - Zveza 

vodnih skupnosti, Ljubljana, 1976) 

Verjetnostne varnostne analize za NEK, Probabilistic safety assessment: 

- PSA IPEEE 4.4.2 External flooding (Westinghouse, 1995) 

- IPEEE Seismic PRA (Westinghouse, 1995) 

Občasni varnostni pregled NEK, Periodic safety review (2003): 

- PSR-NEK-2.6B Review of non-seismic hazard analyses also covering PSA 

external events non seismic 

- PSR-NEK-2.7 Seismic design and seismic PSHA analysis 

NEK house load supply from the Brestanica gas power plant in case of 

network collapse (EIMV, 1987) 

Station Blackout Analysis for NPP Krško (Westinghouse, 1991) 

____________________________________________________________________________________________________________ 


34

PRILOGE 


Raziskava transporta (zastajanje in izpiranje) proda in suspenzij v bazenih 

spodnjesavskih stopenj na odseku med Zidanim mostom in hrvaško mejo in 

po izgradnji verige (VGI, junij 1990) 

Problematika rečnih naplavin v zajezitvenih prostorih na Savi (IMOS 

Geateh, 1999) 

Meritve transportnega suspendiranega materiala na reki Savi v vodnem 

profilu Radeč v letu 1988 in 1989 (1. del) (VGI, HMZ, avgust 1989) 

URSJV analiza zaustavitve NEK zaradi izgube vakuuma v kondenzatorju, 

Rev. 139010-5/2003/15 

URSJV odločba o predložitvi strokovne analize funkcionalnosti in 

zanesljivosti sistema bistvene oskrbne vode, št. 318-38/92-3030/DH z dne 

4.8.1992 

Regulatory Guide 1.70, Standard Format and Content of Safety analysis 

Reports for Nuclear Power Plants, rev. 3 (US NRC, 1978) 

Regulatory Guide 1.27, Ultimate Heat Sink for Nuclear Power Plants, (US 

NRC, 1976) 

Analiza sprememb radioloških in toplotnih vplivov NEK na okolje po 

zgraditvi HE Brežice (IJS, FGG, 2007) 

Možne rešitve za izboljšavo zaščite NEK pred poplavami (IBE, 2005) 

Določitev sintetičnih poplavnih valov dolgih povratnih dob (Inženiring za 

vode, d.o.o., 2005) 

Recenzija elaboratov o pretočnosti pri visokih vodah Save v povezavi s HE 

Krško (FGG, 2007) 

Medsebojni vpliv infrastruktur in energetskih ureditev na spodnji Savi v 

času izrednih hidroloških dogodkov - Model Save - Porušitveni valovi 

(IBE, 2008, v izdelavi) 

Medsebojni vpliv infrastruktur in energetskih ureditev na spodnji Savi v 

času izrednih hidroloških dogodkov - Model Save - Izračun verjetne visoke 

vode (PMF) (FGG, 2007) 


1.10.57 Treba je upoštevati tudi priporočila iz naslednjih dokumentov: 

Pripombe in priporočila URSJV in NEK iz zapisnika 1. prostorske 

konference št. 35009-1/2006 z dne 20. decembra 2006 

Pripombe in komentarji na idejne rešitve HE Brežice (IBBR-A200/037A), 

dopis št. ING.DOV-119.08/RP/4119 z dne 23. aprila 2008 


1.10.58 URSJV predlaga, da se zaradi vplivov HE Brežice tudi na varnostne, 

obratovalne ter ekonomske vidike NEK k dopolnjenemu predlogu DPN pridobi 

tudi mnenje NEK. Prav tako URSJV predlaga, da se dodatno pridobi tudi 

mnenje Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO) zaradi potencialne lokacije 

odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) v bližini 

akumulacijskega jezera HE Brežice. 

Pojasnilo glede upoštevanja: se ne upošteva. NEK in ARAO nista nosilca urejanja prostora, 

pač pa je za področje jedrske varnosti to URSJV, zato naj ta pridobi mnenje NEK in ARAO, 

____________________________________________________________________________________________________________ 


35

PRILOGE 


najkasneje v fazi priprave mnenj k predlogu DPN. Usklajevanje z NEK in ARAO v času 

izdelave DPN poteka na uskladitvenih sestankih. 

1.11 MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO, DIREKTORAT ZA ENERGIJO, 

SEKTOR ZA RUDARSTVO, LJUBLJANA; ŠT.3590-2/2008-36 Z DNE 20.5. 2008 

1.11.1 V vplivnem poplavnem območju HE Brežice obstajajo znatne geološke zaloge 

peska in proda. V kolikor daje Občina Brežice prednost gradnji energetskega 

objekta pred izkoriščanjem mineralne surovine, se mora soočiti z dejstvom, da 

bo svoje potrebe po mineralni surovini morala v tem primeru nadoknaditi od 

drugod, iz drugih gramoznic oz. nahajališč. Ker so načrtovalci predvidenega 

energetskega objekta že kontaktirali nosilca rudarske pravice v gramoznici 

Vrbina in slednji ne kaže interesa za nadaljnjo širitev in eksploatacijo, je v 

nadaljnjih korakih odločitev o preskrbi s potrebno mineralno surovino v rokah 

Občine Brežice. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upošteva se v pripravi PGD po sprejetju DPN. V PGD bo 

opredeljeno, kje bodo na območju akumulacijskega bazena razpoložljive količine prodnih in 

drugih materialov in strokovno predlagano ravnanje s temi materiali, tako v količinskem kot 

tudi časovnem smislu. 

1.12 MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO, 

DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO, LJUBLJANA; 350-125/2006/3 Z DNE 

13.5.2008 (PREJETO 20.6. 2008) 

1.12.1 V povezavi z 2. členom ZKZ-UPB-1, ki določa območja najboljših kmetijskih 

zemljišč, morajo strokovne podlage pri poseganju na najboljša kmetijska 

zemljišča vsebovati: 

analize načrtovanih sprememb z vidika kvalitete (kategorizacija zemljišč) 

in obdelanosti kmetijskih zemljišč (dejanska raba) in analiza morebitnih 

izvedenih melioracij - komasacij oziroma katerih koli drugih izboljšav 

kmetijskih zemljišč na katere se posega, 

analize prizadetosti kmetijskih gospodarstev in kmetijske proizvodnje, 

analize sanacije kmetijskih zemljišč v smislu nadomeščanja izgubljenega 

resursa in ohranjanja proizvodnih kapacitet s predloženim pregledom 

površin, ki se nadomestno usposabljajo za potrebe kmetovanja. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v strokovni podlagi »Posledice izgradnje HE 

Brežice na ekonomičnost kmetijske proizvodnje ter preučitev možnosti za ohranitev 

kmetijskih proizvodnih kapacitet«, Biotehniška fakulteta, februar 2008. 

1.12.2 Poleg tega mora pripravljavec upoštevati tudi naslednje predpise, ki se 

neposredno nanašajo na kmetijski prostor: 

kataster dejanske rabe kmetijskih zemljišč, ki je določen v Pravilniku o 

evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list RS, št. 

90/2006), dostopen na spletni strani MKGP, 

____________________________________________________________________________________________________________ 


36

PRILOGE 


območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, ki so določena v 

Programu razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2007 - 2013, 

dostopnem na spletni strani MKGP, 

vinorodna območja, evidenca je določena v Pravilniku o razdelitvi 

vinogradniškega območja v Republiki Sloveniji, absolutnih vinogradniških 

legah in o dovoljenih ter priporočenih sortah vinske trte (Uradni list RS, št. 

69/2003,31/2004 in 117/2004), 

območja, ki so primerna za ekološko čebelarjenje na podlagi Pravilnika o 

določitvi območij v Republiki Sloveniji, ki so primerna za ekološko 

čebelarjenje (Uradni list RS, št. 52/2003), 

območja melioracij na podlagi Zakona o kmetijskih zemljiščih (uradno 

prečiščeno besedilo) - ZKZ-UPB1 (Uradni list RS, št. 55/2003), dostopno 

na spletni strani'MKGP, 

kategorizacija kmetijskih zemljišč, ki je bila izdelana za celotno državo na 

podlagi Navodila o strokovnih merilih za določitev zemljišč v kategorije 

(Uradni list SRS, št. 45/19S2), 

Navodilo za določitev zemljišč, ki so temelj proizvodnje hrane v SR 

Sloveniji (Uradni list SRS, št. 29/1986). 




1.12.3 Ministrstvo v primeru umeščanja novih infrastrukturnih objektov v kmetijski 

prostor pričakuje tudi širšo variantno analizo možnih rešitev, pri tem pa se 

upošteva tiste možne rešitve, ki najmanj prizadenejo najboljša kmetijska 

zemljišča. Pri umeščanju ali rekonstrukcijah linijskih objektov se v čim večji 

meri izkoristijo obstoječe ceste, poti in struge. Trase infrastrukturnih objektov 

naj se v čim večjem obsegu izogibajo posegom v območja sklenjenih 

kmetijskih površin, predvsem najkvalitetnejših, njivskih površin oziroma, naj 

se z novimi posegi ne razdrobi posestna struktura. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v Okoljskem poročilu pri Analizi variant, in v 

Utemeljitvi predlaganih rešitev. Izdelana je bila tudi strokovna podlaga Primerjava variant 

bazena HE Brežice, IBE junij 2009, ki je variantno preverila možne rešitve ureditve bazena 

HE Brežice tudi z vidika zasedbe najboljših kmetijskih zemljišč. Izbrana je bila tista varianta 

bazena HE Brežice, ki je z vidika kmetijskih zemljišč najustreznejša. 

1.12.4 Pri načrtovanju državnega prostorskega načrta je potrebno v največji možni 

meri upoštevati naslednje: 

zagotoviti je potrebno najmanjše možne spremembe v rabi kmetijskih 

zemljišč oziroma iskati variante, ki se izognejo posegom na kvalitetnejša 

kmetijska zemljišča, 

predvideti in upoštevati primanjkljaje in viške materialov ter deponije 

materialov načrtovati v sklopu državnega prostorskega načrta tako, da ne 

bodo posegale na kmetijska zemljišča in da se proizvodni 

potencial kmetijskih zemljišč ne bo poslabšal, 

omogočiti nemoten dostop na kmetijska zemljišča v času gradnje in po njej, 

____________________________________________________________________________________________________________ 


37

PRILOGE 


lastnikom, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo in bodo zaradi gradnje 

izgubili kmetijska zemljišča sporazumno zagotoviti ustrezna nadomestna 

zemljišča, 

potrebno je rekonstruirati oz. prilagoditi hidromelioracijske sisteme za 

zagotovitev njihovega nadaljnjega delovanja v primeru, da se posega na 

območje hidromelioracij. 



kmetijskih proizvodnih kapacitet«, Biotehniška fakulteta, februar 2008 in v DPN. 

1.12.5 Pridobivanje podatkov o kmetijskih zemljiščih: 

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pristojno, da oceni 

usklajenost predloženih sprememb in dopolnitev prostorskih planskih aktov s 

predpisi o varstvu kmetijskih zemljišč. Pri tej presoji pa potrebuje podatke o 

kmetijskih zemljiščih, ki naj bi spremenila namensko rabo (številka parcele, 

katastrska občina, površina posega, kategorija zemljišča po kategorizaciji 

zemljišč, planska opredelitev in sedanja raba, razvrstitev v območji najboljših 

ali drugih kmetijskih zemljišč), o namenu posega, zakonski podlagi zanj in 

vsebinsko obrazložitev posega. 

1.) Kategorizacijo kmetijskih zemljišč se pridobi pri pravnem nasledniku 

nekdanje Kmetijske zemljiške skupnosti (običajno je to upravna enota ali 

občina sama). 

2.) Razvrstitev kmetijskih zemljišč v območja se povzame iz zadnjega 

veljavnega občinskega prostorskega akta. 

3.) Podatke o območjih komasacij se pridobi na pristojni upravni enoti 

oziroma izpostavi geodetske uprave. 

Podatke o kmetijskih zemljiščih in kmetijskih gospodarstvih za območje 

načrtovanega posega se pridobite na spletnih straneh ministrstva: 

http://rkg.gov.si/GERK/Za_OB/. 




1.12.6 Strokovne podlage za področje kmetijstva pri pripravi DPN-ja naj vključujejo 

naslednje vsebine: 

Namensko rabo kmetijskih zemljišč oz. površine najboljših in drugih 

kmetijskih zemljišč, kot jih opredeljujejo občinski prostorski akti. 

Natančne površine trajne in začasne izgube najboljših in drugih kmetijskih 

zemljišč ter površine širšega vplivnega območja je potrebno natančno 

opredeliti tudi pri eventualnih variantah. 

Opredelitev, kakšne bodo omejitve za kmetijstvo in ukrepi za odpravo teh 

omejitev. 

Predloge za izboljšanje kmetijskih zemljišč: 

- z vidika večje poplavne varnosti, 

- opredelitev ukrepov, ki pripomorejo h kmetovanju v času 

neugodnih padavinskih razmer, 

____________________________________________________________________________________________________________ 


38

PRILOGE 


- proučiti možnosti namakanja kmetijskih kultur, postavitve črpališč 

(z uporabo podtalnice, z izgradnjo zajetij za kmetijske namene), 

- proučiti možnost in potrebo po uvedbi komasacij in melioracij 

(preveriti tudi interes kmetij). 

Proučitev možnosti gradnje objektov za potrebe kmetijstva na vplivnem 

območju. 




1.12.7 Ministrstvo nasprotuje umeščanju morebitnih nadomestnih habitatov na 

območje kmetijskih zemljišč. Prav tako se na kmetijskih zemljiščih ne smejo 

odpirati nove gramoznice, ta dejavnost naj se usmeri na plitva, karbonatna, 

obrežna tla znotraj območja neposrednega vpliva. 

Pojasnilo glede upoštevanja: smiselno upoštevano. Izdelana je bila tudi strokovna podlaga 

Primerjava variant bazena HE Brežice, IBE junij 2009, ki je variantno preverila možne rešitve 

ureditve bazena HE Brežice tudi z vidika zasedbe najboljših kmetijskih zemljišč. Izbrana je 

bila tista varianta bazena HE Brežice, vključno z lokacijami nadomestnih habitatov, ki je z 

vidika zasedbe kmetijskih zemljišč najustreznejša. Nadomestni habitati so opredeljeni zunaj 

načrtovanega bazena in energetskih ureditev: 

- na površinah, ki so v veljavnih planskih aktih občine Brežice opredeljeni kot območje za 

pridobivanje mineralnih surovin na desnem bregu Save in na površinah, ki so v veljavnih 

planskih aktih opredeljene kot najboljša kmetijska zemljišča, v dejanski rabi prostora pa v 

večinskem deležu (opuščeni) topolovi nasadi; na tem območju je s tem DPN sicer 

načrtovana ureditev rekreacijskega območja Vrbina na levem bregu Save; 

- na površinah, ki so v veljavnih planskih aktih občine Krško na območju drugih kmetijskih 

zemljišč ob obstoječi gramoznici Spodnji Stari Grad in na območju veljavnega 

zazidalnega načrta za gramoznico Stari Grad v občini Krško. 

1.13 MINISTRSTVO ZA KULTURO, DIREKTORAT ZA KULTURNO DEDIŠČINO; 

ŠT. 35002-58/2007/2 Z DNE 09.06.2008 

1.13.1 Vse posege (jezovno zgradbo, jezove, most, čistilno napravo, nove ceste in 

ostale ureditve) je potrebno načrtovati in umestiti izven vplivnega območja 

gradu, ki je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena in vplivnega 

območja mestnega jedra. 

Pojasnilo glede upoštevanja: smiselno upoštevano. Načrtovani posegi so zaradi 

zagotavljanja optimalne izrabe energetskega potenciala in zaradi geomehanskih ter gradbenotehničnih 

pogojev deloma načrtovani tudi v vplivnem območju gradu in mestnega jedra 

Brežic. V uredbi in okoljskem poročilu so navedene zahteve za kakovostno oblikovanje 

pregrade in strojnice ter rekreacijskih ureditev na območju Vrbine in Centra HESS na 

območju bivše klavnice v smislu podrejanja dediščinskim kakovostim gradu in mestnega 

jedra. 

1.13.2 Izvedba HE Brežice ne sme vedutno vplivati na grad in mestno jedro Brežice, 

zato je potrebno zgornje kote (krone) nasipov in jezovne zgradbe znižati, tako, 

____________________________________________________________________________________________________________ 


39

PRILOGE 


da bosta grad in mestno jedro Brežic vidna iz zahodne smeri oz. iz kote cerkve 

sv. Urha, ki stoji tik ob avtocesti. Območje HE Brežice in njeno vplivno 

območje se morata prilagajati obstoječim vrednotam in njihovim vplivnim 

območjem in ne nasprotno! 

Pojasnilo glede upoštevanja: smiselno upoštevano. Načrtovani posegi so zaradi 

zagotavljanja optimalne izrabe energetskega potenciala in zaradi geomehanskih ter gradbenotehničnih 

pogojev deloma načrtovani tudi v vplivnem območju gradu in mestnega jedra 

Brežic. V uredbi in okoljskem poročilu so navedene zahteve za kakovostno oblikovanje 

pregrade in strojnice ter rekreacijskih ureditev na območju Vrbine in Centra HESS na 

območju bivše klavnice v smislu podrejanja dediščinskim kakovostim gradu in mestnega 

jedra. Vizualizacija načrtovanih ureditev bo predstavljena nosilcu urejanja prostora in bo 

priložena vlogi za pridobitev mnenja v postopku priprave DPN. 

1.13.3 Dva kabelska daljnovoda s priključkoma v 110 kV daljnovod proti RTP Krško 

110/20 kV naj se izvedeta podzemno. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano; priključitev HE Brežice v omrežje je predvidena s 

podzemnim kablovodom do RTP Brežice. 

1.13.4 RTP naj se izvedejo čim manj vpadljivo, predlagamo oblikovno prilagoditev 

stavbam, ki stojijo v neposredni okolici. 

Pojasnilo glede upoštevanja: gradnja nove RTP ni predvidena. 

1.13.5 Portalni žerjav 2X150kN s kleščami ali kakršenkoli žerjav je potrebno urediti 

tako, da ne bo moteč oz. da ne bo postal sestavni del vedute na grad in mestno 

jedro. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano; portalni žerjav je nujni sestavni del jezovne 

zgradbe. Dvigalno napravo bo možno parkirati ob strojnici, zato v veduti ne bo posebej 

izstopala. 

1.13.6 K poglobitvi struge pod starim mostom je treba pridobiti kulturnovarstvene 

pogoje in soglasje. 

Pojasnilo glede upoštevanja: se upošteva v postopkih priprave PGD in pridobivanja 

dovoljenj po sprejetju DPN. 

1.13.7 Vsi dostopi do gradbišča v Vrbino se morajo izvesti mimo mestnega jedra. 

Dostop do jezovne zgradbe mimo gradu ni sprejemljiv. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Dostopi do gradbišča se izvajajo po večnamenski 

poti ob bazenu ter ostalih lokalnih cestah izven mestnega jedra. Dostop do jezovne zgradbe je 

zagotovljen skozi območje obstoječe klavnice oziroma novo območje Centra HESS. 

1.13.8 Priporočila: 

del območja urejanja, ki se navezuje na »Uredbo o hidroelektrarni Krško«, 

naj se smiselno uskladi glede oblikovanja brežine dolvodno od Krškega z 

njenim oblikovanjem gorvodno, 

nasipi ob reki Krki (če že) naj se izvedejo v zatravljeni obliki, 

jezovna zgradba naj bo prehodna oz. prevozna. 

____________________________________________________________________________________________________________ 


40

PRILOGE 


Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano, razen zahteve o javni prehodnosti/prevoznosti 

jezovne zgradbe, ki je ni možno upoštevati zaradi zagotavljanja varnosti. Za lokalni promet 

ter pešce in kolesarje bo služil obstoječi železni most. 

1.13.9 Pred posegi v enote kulturne dediščine Brežice – Arheološko najdišče Sejmišče 

(EŠD 9341) in Krška vas – Arheološko najdišče Zasavje (EŠD 10782) je 

potrebno opraviti arheološka izkopavanja. Pred tem je potrebno pridobiti 

kulturnovarstveno soglasje po 31. členu Zakona o varstvu kulturne dediščine 

(ZVKD-1, Uradni list RS, št. 16/2008 – v nadaljevanju ZVKD-1), s katerim se 

dovolita raziskava in odstranitev arheološke ostaline. Tako soglasje izda 

minister. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Izdelana je strokovna podlaga Poročilo o 

ekstenzivnih in intenzivnih arheoloških pregledih na območju gradnje hidroelektrarne 

Brežice, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, april 

2009.,ter Poročilo o izvedenih predhodnih arheoloških raziskavah na območju predvidene 

gradnje HE Brežice, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Center za preventivno 

arheologijo, december 2009. Uredba o DPN določa obveznosti zagotovitve arheoloških 

izkopavanj in upoštevanja rezultatov v postopkih priprave projektne dokumentacije in 

pridobivanja dovoljenj po sprejetju DPN. 

1.13.10 Pred posegi na ostalih območjih registrirane dediščine na območju DPN 

morajo biti zemljišča predvidenega posega v prostor predhodno arheološko 

raziskana: 

najprej je potrebno opraviti intenzivni površinski in podpovršinski terenski 

pregled s testnimi sondami; 

na podlagi rezultatov terenskih pregledov bosta nato določena obseg in 

način arheoloških raziskav, ki morajo potekati po določilih 27. alineje 3. ter 

31, 33., 34. in 85. člena ZVKD-1; 

po določilu 34. člena ZVKD-1 mora arheološke raziskave registriranih 

arheoloških najdišč zagotoviti investitor posega v prostor; 

predhodne arheološke raziskave v okviru nedestruktivnih raziskav je 

smiselno opraviti že v času priprave prostorskega akta v izogib morebitnim 

poznejšim spremembam prostorskega akta zaradi novih znanih dejstev oz. 

najdb; 

ob izvedbi zemeljskih del je potrebno zagotoviti arheološki nadzor skladno 

s 55. členom ZVKD- 1, ki ga izvaja Zavod za varstvo kulturne dediščine 

Slovenije. 




2009, ter Poročilo o izvedenih predhodnih arheoloških raziskavah na območju predvidene 


arheologijo, december 2009 Uredba o DPN določa obveznosti zagotovitve arheoloških 



____________________________________________________________________________________________________________ 


41

PRILOGE 


1.13.11 Na osnovi Evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine in ZVKD-1 je 

potrebno pred posegi v prostor ali pred gradnjo zagotoviti predhodne 

arheološke raziskave, da se pridobijo informacije, potrebne za vrednotenje 

dediščine, natančneje določijo ukrepi varstva ali da se dediščina pred posegi 

nadzorovano odstrani. Predhodna arheološka raziskava na območju, ki ni 

registrirano arheološko najdišče, obsega predvsem : 

izvedbo ustreznih predhodnih predizkopavalnih (nedestruktivnih) 

arheoloških raziskav na obravnavanem območju, na osnovi katerih so lahko 

naknadno določeni in posredovani natančnejši pogoji za varstvo ali obseg 

območja najdišča (27. člen ZVKD-1) 

izvedbo zaščitnih izkopavanj arheoloških najdišč, vključno z vsemi 

poizkopavalnimi postopki (Opozarjamo, da so glede na rezultate 

arheoloških raziskav lahko predlagane tudi posebne tehnične rešitve ali po 

potrebi tudi večje spremembe prostorskih izvedbenih načrtov); 

v primeru odkritja najdb izjemnega pomena se lahko zahteva spremembo 

izvedbenega akta in prezentacijo ostalin na mestu odkritja (in situ), 

stalen arheološki nadzor nad vsemi zemeljskimi deli na območju, 

opredeljenem na podlagi predhodnih raziskav iz prve alineje tega odstavka. 




2009,ter Poročilo o izvedenih predhodnih arheoloških raziskavah na območju predvidene 





1.13.12 Pri posegih izven zavarovane arheološke dediščine predlagamo: 

da se zemljišče predvidenega posega v prostor predhodno arheološko 

razišče; 

da se najprej opravi površinski in podpovršinski terenski pregled s testnimi 

sondami; 

da sta na podlagi rezultatov terenskih pregledov naknadno določena obseg 

in način arheoloških raziskav, ki morajo potekati po določilih 27. alineja 3., 

31, 33., 34. in 85. člena ZVKD-1; 

da se predhodni pregledi izvedejo že v postopku izdelave izvedbenega 

načrta, saj se v primeru izjemnih najdb lahko zahteva spremembo 

izvedbenega projekta in prezentiranje odkritih arheoloških ostalin in situ; 

ob izvedbi zemeljskih del Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije 

zagotavlja arheološki nadzor skladno s 55. členom ZVKD- 1; 







____________________________________________________________________________________________________________ 


42

PRILOGE 




1.13.13 80. člen ZVKD-1 določa, da se na območjih prostorskih aktov, ki so podlaga za 

posege v prostor in za katere predhodne arheološke raziskave niso bile 

opravljene v postopku priprave prostorskega akta, po uveljavitvi teh aktov po 

potrebi opravijo predhodne arheološke raziskave v skladu z načrtom zavoda. 

Stroški predhodnih arheoloških raziskav se v tem primeru krijejo iz državnega 

proračuna v okviru javne službe. 









Prostor izven obravnavanega območja: 

1.13.14 Na osnovi Evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine in ZVKD-1 je 

potrebno pred posegi v prostor ali pred gradnjo zagotoviti predhodne 

arheološke raziskave, da se pridobijo informacije, potrebne za vrednotenje 

dediščine, natančneje določijo ukrepi varstva ali da se dediščina pred posegi 

nadzorovano odstrani. Predhodna arheološka raziskava na območju, ki ni 

registrirano arheološko najdišče, obsega predvsem: 

izvedbo ustreznih predhodnih predizkopavalnih (nedestruktivnih) 

arheoloških raziskav na obravnavanem območju, na osnovi katerih so lahko 

naknadno določeni in posredovani natančnejši pogoji za varstvo ali obseg 

območja najdišča (27. člen ZVKD-1) 

izvedbo zaščitnih izkopavanj arheoloških najdišč, vključno z vsemi 

poizkopavalnimi postopki (Opozarjamo, da so glede na rezultate 

arheoloških raziskav lahko predlagane tudi posebne tehnične rešitve ali po 

potrebi tudi večje spremembe prostorskih izvedbenih načrtov); 

v primeru odkritja najdb izjemnega pomena se lahko zahteva spremembo 

izvedbenega akta in prezentacijo ostalin na mestu odkritja (in situ), 

stalen arheološki nadzor nad vsemi zemeljskimi deli na območju, 

opredeljenem na podlagi predhodnih raziskav iz prve alineje tega odstavka. 









____________________________________________________________________________________________________________ 


43

PRILOGE 


1.13.15 Predhodne arheološke raziskave v okviru nedestruktivnih raziskav, ki so 

namenjene pridobivanju informacij o ranljivosti oziroma primernosti prostora z 

vidika varstva arheološke dediščine, je z vidika večjega zagotavljanja ustreznih 

rešitev in ukrepov možno opraviti že v času priprave prostorskega akta, saj se s 

tem občutno zmanjša možnost naknadnih naključnih najdb arheoloških ostalin 

ob posegih v prostor. 




2009. Uredba o DPN določa obveznosti zagotovitve arheoloških izkopavanj in upoštevanja 

rezultatov v postopkih priprave projektne dokumentacije in pridobivanja dovoljenj po 


1.14 ZAVOD RS ZA VARSTVO NARAVE, LJUBLJANA; ŠT. 6-III-144/2-O-08/KR Z 

DNE 09.06.2008 

Konkretne usmeritve za varstvo naravnih vrednot: 

1.14.1 Močnik: Spodnji tok potoka Močnik poteka ob jezovni zgradbi ter znotraj 

predvidenega rekreacijskega območja Vrbina. Zadnji del struge se preusmeri v 

potok Struga. 

Potok naj ima na območju Vrbine vlogo nadomestnega rečnega biotopa ter 

potencialne ribje steze. 

Ob potoku naj se uredijo manjša mokrišča stalnih in občasnih stoječih 

vodnih habitatov. 

Ohranjajo in na novo naj se vzpostavljajo ekosistemske značilnosti potoka 

(konfiguracija, obrežna vegetacija).V potoku se naj z ustreznimi tehničnimi 

rešitvami zagotovi zadosten pretok vode, ki bo omogočal funkcioniranje 

celotnega območja kot nadomestnega habitata. 

Potok se ohranja v čim bolj naravnem stanju, morebitne ureditve naj se 

izvedejo na sonaravni način. Ohranja oz. ponovno naj se vzpostavlja 

sklenjena, pestra in strukturirana obrežna vegetacija. 

Dela na območju naravne vrednote naj bodo časovno usklajena z 

življenjskimi ritmi prisotnih organizmov. 

Pojasnilo glede upoštevanja: smiselno upoštevano. Mokrišča stalnih in občasnih stoječih 

vodnih biotopov so predvidena ob izlivnem delu potoka Struga. Predvidena je ureditev 

Močnika za dreniranje podtalnice. Načrtovane so ureditve struge na dolžini okoli 3,7 km , 

predvidena pa je poglobitev dna dela struge do 1,0 m pod sedanjim dnom in posek obvodne 

zarasti na eni brežini, na drugi brežini pa se vegetacija ohranja, prav tako dno struge vzdolž te 

brežine. V Močniku se uredi drstišče. V strugo Močnika bo speljan drenažni jarek za odvod 

zalednih voda, s čimer bo povečana njegova vodnatost. Uredba določa obveznosti v zvezi z 

dinamiko izvedbe posegov, ki mora upoštevati čim večje varovanje naravnega okolja z 

upoštevanjem vegetacijskega obdobja rastlin, ribje drsti in drugih živalskih razvojnih ciklov. 

____________________________________________________________________________________________________________ 


44

PRILOGE 


1.14.2 Struga: Spodnji tok potoka Struga poteka znotraj predvidenega rekreacijskega 

območja Vrbina. 

Ob potoku naj se uredijo manjša mokrišča stalnih in občasnih stoječih 

vodnih habitatov. 

Ohranjajo in na novo naj se vzpostavljajo ekosistemske značilnosti potoka 

(konfiguracija, obrežna vegetacija). 

Izlivni del Struge v Savo naj se uredi sonaravno z razširitvijo v ustju, ki bo 

omogočala prehod ribjega življa na drstišča. 

Načrtovanje drugih dejavnosti (turizem, rekreacija) se naj na območju 

pritokov Struge in Močnika podredi zagotavljanju ugodnih pogojev za 

uspevanje oz. ponovno naselitev rastlinskih in živalskih vrst. 

Dela na območju naravne vrednote naj bodo časovno usklajena z 

življenjskimi ritmi prisotnih organizmov. 

Pojasnilo glede upoštevanja: smiselno upoštevano. Mokrišča stalnih in občasnih stoječih 

vodnih biotopov so predvidena ob izlivnem delu potoka. Predvideno je povečanje volumna 

struge tega potoka. Izvedejo se delna prestavitev, poglobitev in delna razširitev struge potoka 

Struga za potrebe rekreacijske plovbe oz. čolnarjenja. Uredijo in stabilizirajo se brežine, 

stabilizira se dno, uredi se drstišče. Ureditve potoka Struge služijo tudi za reguliranje gladine 

podtalnice. Uredba določa obveznosti v zvezi z dinamiko izvedbe posegov, ki mora 

upoštevati čim večje varovanje naravnega okolja z upoštevanjem vegetacijskega obdobja 

rastlin, ribje drsti in drugih živalskih razvojnih ciklov. 

1.14.3 Krka: Reka je izven ključnih načrtovanih posegov. Vpliv nanjo predstavljajo 

poglobitve rečnega korita Save pod jezom, posamični posegi v brežine Krke ter 

obrežni in visokovodni nasipi na bregovih Krke. 

Ohranja se obstoječe hidrološke in morfološke značilnosti rečnega odseka 

dolvodno od jezu v Krški vasi: vodni režim, naravna dinamika vodotoka, 

kakovost habitata. 

Zagotavlja se nemoteno komunikacijske in selitvene poti kvalifikacijskih 

vrst v vodnem in obrežnem delu. 

Dela naj se izvajajo v času, ko ne potekajo selitvene poti na drstišča in se 

odvija drst. 

Ohranjajo naj se potrebne strukture dna (pestrost oblike, pretoka, globine), 

ki omogočajo drstenje, optimalen razvoj iker in mladic. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Vodni režim reke Krke zaradi ureditev, 

načrtovanih s tem DPN, ne bo spremenjen. Z varovanjem Krške vasi pred visokimi vodami se 

ne posega v strugo reke Krke. Predviden zid na levem bregu je ob obstoječem, sam 

visokovodni nasip pa je predviden kot nadvišanje obstoječe poljske poti in ni ob strugi. 

1.14.4 Stari Grad - gramoznica 

Na območju gramoznice naj se ne izvaja posegov in dejavnosti, ki bi 

negativno vplivali na biotsko raznovrstnost, predvsem na različne vrste 

ptic. 

Na severovzhodnem delu gramoznice naj se primerno uredi vsaj 10 m 

dolga stena, ki bo služila kot gnezdišče breguljk, potencialno tudi 

čebelarjev in vodomcev. Stena mora biti pretežno navpična in visoka vsaj 2 

metra. Lokacijo stene naj investitor izbere glede na ustrezen pesek in 

____________________________________________________________________________________________________________ 


45

PRILOGE 


tehnične možnosti ureditve stene. V kolikor se namerava steno urediti v 

neposredni bližini obstoječe kolonije breguljk, se ta ne sme urejati v 

obdobju med 20. aprilom in 30. avgustom. Steno je potrebno ohranjati 

neporaslo, v kolikor se bo zaradi posipanja peska spremenil naklon, naj se 

ponovno vzpostavi navpično steno. Vzdrževanje stene naj se izvaja izven 

obdobja med 20. aprilom in 30. avgustom. 

Najmanj 15 m od umetne stene naj se v vodi postavijo boje in opozorilne 

table ter se tako omeji dostop neposredno do gnezdišč. 

V oddaljenosti najmanj 150 m od umetne stene se lahko postavi mesto za 

opazovanje ptic in informacijska tabla o breguljkah. 

V neposredni bližini klubsko-športnega objekta naj se postavi 

informacijska tabla o breguljkah in pomembnosti gramoznice kot 

nadomestnem habitatu ogroženih živalskih vrst. 

Po končanju vseh del naj se vse prizadete površine zasadi z avtohtono 

vegetacijo. 

Vsako leto naj se zagotovi monitoring kolonije breguljk in ostalih 

ogroženih živalskih vrst. V skladu z Uredbo o zavarovanih prosto živečih 

živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05) naj se v primeru 

poslabšanja ugodnega stanja vrst, dejavnost oz. motnjo, ki poslabšanje 

povzroča, nemudoma prekine. Usmeritve so povzete po Naravovarstvenih 

smernicah za spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Gramoznice 

Stari grad, št. 3-III-225/5-O-07/AŠ,MN, z dne 12.06.2007. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Še ne izkoriščeno območje za pridobivanje 

mineralnih surovin kot del površin, z veljavnim zazidalnim načrtom že predviden za ureditev 

nove gramoznice Spodnji Stari Grad, se nameni za vzpostavitev nadomestnih habitatov v 

skladu z zgornjimi zahtevami. Po pridobitvi smernic je bilo izdelano tudi okoljsko poročilo, ki 

na podlagi ažuriranih strokovnih podlag in valorizacij podrobno določa omilitvene ukrepe, ki 

so tudi smiselno upoštevani rešitvah - v strokovnih podlagah za ta DPN in v uredbi ter 

grafičnih prilogah. 

1.14.5 Gramoznica Vrbina: Obstoječa gramoznica je v obsegu predvidene 

akumulacije, zato bo s predvidenimi posegi potopljena. 

Pred potopitvijo gramoznice naj se vzpostavi nadomestni biotop s 

podobnimi ekološkimi značilnostmi (obseg vodnih površin, delež strmih 

sten in odprtih prodnih površin) na območju DPN. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Še ne izkoriščeno območje za pridobivanje 

mineralnih surovin, kot del površin, z veljavnim zazidalnim načrtom že predviden za ureditev 

nove gramoznice Spodnji Stari Grad se nameni za vzpostavitev nadomestnih habitatov v 

skladu z zgornjimi zahtevami in s podrobnimi zahtevami iz okoljskega poročila. 

Konkretne usmeritve za varstvo ekološko pomembnega območja: 

1.14.6 Jezovna zgradba (EPO Sava od Radeč do državne meje) 

Vodnim organizmom naj bo zagotovljeno nemoteno prehajanje v obe smeri 

mimo jezovne zgradbe preko nadomestne rečne struge (ribje steze). 

Predlagamo lokacijo na levem bregu Save (Vrbine), po možnosti delno 

____________________________________________________________________________________________________________ 


46

PRILOGE 


preko potokov Močnik in Struga, tako da se zagotovi čim bolj naravna 

struktura objekta. 

Izvedejo naj se naprave za odvračanje vodnih organizmov od turbinskega 

prostora 

Pojasnilo glede upoštevanja: smiselno upoštevano. Prehod za vodne organizme je predviden 

na levem bregu Save kot samostojen objekt. 

1.14.7 Poglabljanje struge reke Save pod jezom (EPO Sava od Radeč do državne 

meje, Krka - reka) 

Izvaja naj se v času, ko ne potekajo selitve na drstišča in se ne odvija drst. 

Prepreči naj se možnost dostopa vodnih organizmov v turbinski prostor. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Uredba določa obveznosti v zvezi z dinamiko 

izvedbe posegov, ki morajo upoštevati čim večje varovanje naravnega okolja z upoštevanjem 

vegetacijskega obdobja rastlin, ribje drsti in drugih živalskih razvojnih ciklov. 

1.14.8 Rekreacijska območja (EPO Sava od Radeč do državne meje) 

Pomembni nadomestni mokriščni biotopi naj ohranjajo izključno 

naravovarstveno namembnost brez rekreativne rabe (ribištvo, vodni športi), 

v ostalih naj se upoštevajo sezonske, prostorske in časovne omejitve glede 

na ekološke zahteve prisotnih vrst. 

Nadomestni habitati bodo imeli zaradi prisotnosti ogroženih rastlinskih in 

živalskih vrst izpostavljen naravovarstven pomen, zato bo treba njihovo 

eventualno prezentacijsko namembnost podrobno uskladiti z ekološkimi 

zahtevami vrst. 

Topolove nasade bi bilo smiselno renaturirati v nižinski poplavni gozd z 

avtohtonimi drevesnimi vrstami, na delu gozda pa zagotavljati tudi krajši 

obseg poplav. 

Pojasnilo glede upoštevanja: smiselno upoštevano. Nadomestni habitati za nadomestitev 

gramoznice Vrbina, ki bo z načrtovanimi ureditvami potopljena, bodo obsegali 1,5 površine 

obstoječih gramoznic (okoli 45 ha) in so opredeljeni: 

- na površinah, ki so v veljavnih planskih aktih občine Brežice opredeljeni kot območje za 

pridobivanje mineralnih surovin na desnem bregu Save in na površinah na levem bregu 

Save, ki so v veljavnih planskih aktih opredeljene kot najboljša kmetijska zemljišča, v 

dejanski rabi prostora pa v večinskem deležu (opuščeni) topolovi nasadi; na tem območju 

je s tem DPN sicer načrtovana ureditev rekreacijskega območja Vrbina; 

- na površinah na levem bregu Save ob obstoječi gramoznici Spodnji Stari Grad na območju 

veljavnega zazidalnega načrta za gramoznico Stari Grad v občini Krško;na levem bregu 

bazena na območju Vrbine in ob izlivnem delu Struge, kjer se biotop uredi tudi kot del 

turistično-rekreacijske ponudbe s tematskimi (naravoslovnimi) potmi. 

Poleg tega je na območju obstoječih mlak (opuščenih kopov) v gozdovih in na zaraščenih 

površinah na levem bregu Save, kjer se je že razvil habitat za želvo sklednico, predvidena 

sanacija in obnovitev teh mlak in njihova ureditev v smislu zagotavljanja ugodnih razmer za to 

vrsto želve. 

Za nadomestitev ektenzivnih travnikov in gozdov, ki bodo potopljeni predvsem na desnem 

bregu Save, je predvidena ureditev nadomestnih habitatov na površinah na levem bregu Save, 

ki so v veljavnih planskih aktih občine Krško na območju drugih kmetijskih zemljišč ob 

obstoječi gramoznici Spodnji Stari Grad 

____________________________________________________________________________________________________________ 


47

PRILOGE 


Na načrtovanem rekreacijskem območju Vrbina se topolovi nasadi v večjem delu ohranjajo, 

posekajo pa se samo na načrtovanem rekreacijskem območju, na zelenih površinah ob vodni 

površini za rekreacijo pa se zasadijo gruče avtohtonih drevesnih vrst nižinskega gozda. 

Uredba določa, da na območjih nadomestnih biotopov niso predvidene športne aktivnosti in 

ribolov in postavlja zahteve po prilagajanju časovnega razporeda in vrste dejavnosti na teh 

območjih ter prezentacije značilnostim in zahtevam posameznega nadomestnega biotopa. 

1.14.9 Akumulacijski bazen s protipoplavnimi nasipi (EPO Sava od Radeč do državne 

meje, Krka - reka) 

Območje Vrbine na levem bregu Save naj se v celoti nameni ohranjanju 

narave (mokrotni habitati – različno velika jezera, rokavi, nadomestna 

rečna struga – ribja steza, renaturirani gozdni habitati, gramoznice, peščene 

stene). Nasipi naj se obojestransko oblikujejo v različnih naklonih in se 

ga naj razgiba z vmesnimi terasami. 

Trasa nasipov naj ne bo strogo linijsko ravna, naj bo razgibana, da bo 

omogočeno oblikovanje manjših zalivov in tolmunov. Nadomestni habitati 

naj se z izgradnjo plitvin in nizkih otočkov z razvito emerzno in natančno 

vegetacijo, urejajo tudi na obrobju akumulacije. 

Obrežne plitvine akumulacije naj se nadaljujejo v območje nihanja vodne 

gladine, tako da se ustvari območja trstičja in močvirne vegetacije, ki je 

občasno, vendar redno potopljena. 

Pred potopitvijo gramoznic je potrebno poskrbeti za fizično premestitev 

manj mobilnih vrst v nadomestne biotope (npr. močvirske sklednice). 

Pred začetkom obratovanja naj se določi načine ter sredstva za trajno 

odstranjevanje plavja in sedimenta ter mesto njunega deponiranja ali 

predelave. 

Izvajanje del naj bo časovno usklajeno z življenjsko dinamiko organizmov. 

Kamnometi na brežini struge naj se izvajajo le na nujno potrebnih odsekih. 

Pojasnilo glede upoštevanja: smiselno upoštevano. Območje ob izlivnem delu potoka Struga 

se nameni ureditvi mokrišč oz. vodnih habitatov. Načrtovana je ureditev prehoda za vodne 

organizme. 

Načrtovana je ureditev visokovodno-energetskih nasipov, ki bodo na več odsekih na vodni in 

na zračni strani razširjeni, tako da se zagotovi razgibano oblikovanje brežin bazena. Tako 

oblikovani deli brežin bazena bodo namenjeni tudi za ureditev gnezdilnih sten za vodomca, 

krona nasipov pa ne bo namenjena za javno prehodnost, zato bodo zagotovljene ugodne 

razmere za gnezdenje. Obrežne plitvine akumulacije, tudi kot gnezdišče za malega martinca, 

so predvidene na levem in desnem bregu v bližini NEK. Predvidena je ureditev otoka v 

bazenu ter namestitev gnezdilnih splavov za čigre. Na brežinah bazena so utrditve z 

kamnitimi oblogami načrtovane samo na nujnih odsekih, ki pa bodo obsegali večinski del 

brežin. Uredba določa, da se pred potopitvijo gramoznic zagotovi fizična premestitev 

nekaterih dreves, ki so habitati saproksilnih vrst (hroščev) in manj mobilnih vrst živali (npr. 

močvirskih sklednic) v nadomestne biotope ali začasno v druge biotope, iz katerih bodo vanje 

premeščene po njihovi dokončni ureditvi. Za odlaganje sedimenta je predvidena ureditev treh 

odlagališč na območju bazena. 

____________________________________________________________________________________________________________ 


48

PRILOGE 


1.14.10 Ribja steza (EPO Sava od Radeč do državne meje) 

V obliki nadomestne struge naj se izvede na levi strani struge na območju 

Vrbine. 

Nadomestna struga naj bo razgibana (raznolika širina, globina, pretok) in 

naj se čim višje ponovno priključi na akumulacijo. 

Prehodnost za vodne organizme naj se zagotovi tudi preko jezu pri JE 

Krško. 

Pojasnilo glede upoštevanja: smiselno upoštevano. Prehod za vodne organizme je predviden 

na levem bregu Save, ob strojnici, kot samostojen objekt. Jez NEK ne bo predstavljal ovire za 

prehod vodnim organizmom, saj bodo zapornice delno spuščene v vodo le ob izjemnih 

razmerah. 

1.14.11 Vodnogospodarske ureditve pritokov (EPO Sava od Radeč do državne meje, 

Krka - reka) 

Brežine pritokov naj se praviloma ne urejajo s kamnometi, mestoma naj bo 

dopuščeno tudi erozijsko delovanje vode. 

Dela na območjih naravnih vrednot naj bodo časovno usklajena s sezonsko 

dinamiko organizmov. 

Vsi vodnati pritoki se urejajo na sonaravni način. Klasičnih zadrževalnikov 

proda se ne gradi. V primeru potrebnih ureditev za zadrževanje proda na 

pritokih se te izvedejo v obliki vodne drče z naklonom, ki bo omogočal 

migracijo vodnih organizmov, ali v obliki serije več nižjih pragov. 

V pritokih s salmonidnimi in ciprinidnimi vrstami rib se posegi ne izvajajo 

v času migracije na drst in v času drstitve rib, to je od začetka oktobra do 

konca junija (npr. pritok Potočnica) 

Pojasnilo glede upoštevanja: smiselno upoštevano. Predvidene so sonaravne ureditve 

pritokov Save. Ohranjanje obstoječih ali nastajanje novih erozijskih jeder zaradi zahtev za 

zagotavljanje poplavne varnosti naselij in kmetijskih površin ni sprejemljivo. Uredba določa 

obveznosti v zvezi z dinamiko izvedbe posegov, ki mora upoštevati čim večje varovanje 

naravnega okolja z upoštevanjem vegetacijskega obdobja rastlin, ribjega drsta in drugih 

živalskih razvojnih ciklov. 

1.14.12 Kolesarske poti (EPO Sava od Radeč do državne meje, Krka - reka): Trasiranje 

naj se izvaja izven mirnih območij, ki so namenjena ohranjanju narave. 


Skupne konkretne usmeritve za vse posege: 

1.14.13 Obstoječi podatki o vrstah in HT so na obravnavanem območju pomanjkljivi. 

Pred izvajanjem obsežnih gradbenih ali zemeljskih del naj se predhodno 

preveri prisotnost habitatov zavarovanih vrst na celotnem območju posega in 

njegovem vplivnem območju, ter poda predlog možnih ukrepov za zmanjšanje 

negativnega vpliva na naravo. 


1.14.14 Ker bo pritisk različnih dejavnosti (turizem, rekreacijske in športne aktivnosti) 

na ta prostor po izgradnji velik, naj se že v fazi načrtovanja predvidijo mirna 

____________________________________________________________________________________________________________ 


49

PRILOGE 


območja, kjer naj se na vodi in ob njej ustvarijo pogoji za uspešno naselitev, 

rast in razmnoževanje prosto živečim vrstam. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v okviru določil za urejanje nadomestnih in drugih 

habitatov ter mirnega območja med Savo in Krko dolvodno od železnega mostu v Brežicah. 

1.14.15 Če bo v predhodnih analizah ugotovljeno, da so prekinjene selitvene poti tudi 

drugih živali (dvoživk, divjadi in drugih sesalcev), naj se z gradnjo prehodov 

ter dodatnimi tehničnimi rešitvami ponovno vzpostavi možnost prehajanja brez 

ovir. Tudi v času gradnje naj se zagotovi nemoteno prehajanje živali. 

Pojasnilo glede upoštevanja: smiselno upoštevano. Za prehajanje vodnih organizmov je 

načrtovana izvedba prehoda za vodne organizme. Druge prekinitve selitvenih ali drugačnih 

poti živali z načrtovanimi posegi ne bodo povzročene. Upoštevano je tudi v okoljskem 

poročilu. 

1.14.16 Med posegom in v času delovanja elektrarne je treba zagotoviti spremljanje 

stanja (monitoring) ogroženih vrst in habitatov, predvsem uspešnost 

naseljevanja nadomestnih habitatov in degradiranega območja ter uspešnost 

izvedbe drugih omilitvenih ukrepov. V okviru monitoringa se lahko predlagajo 

morebitni dodatni ukrepi za varstvo vrst. 


1.14.17 Sklenjena obrežna vegetacija se naj ohranja v čim večji možni meri, kjer to ni 

mogoče, se takoj po končanih zemeljskih delih zasadi ustrezna avtohtona 

vegetacija. 


1.14.18 Vsi nadomestni habitati morajo biti v funkciji še pred uničenjem, oz. pred 

potopitvijo prvotnih habitatov. 

Pojasnilo glede upoštevanja: smiselno upoštevano. V uredbi je v členu, ki govori o ukrepih 

za ohranjanje narave, na podlagi usklajevanj s pristojnim resorjem in skladno z določili 

okoljskega poročila določeno, da se polovica vseh načrtovanih nadomestnih habitatov uredi 

pred začetkom polnitve bazena, preostale ureditve pa se začnejo izvajati po prvi polnitvi in se 

izvedejo sukcesivno v nadaljnjih letih, glede na dinamiko črpanja gramoza. 

Konkretne usmeritve za varstvo posebnega varstvenega območja (območja Natura 

2000): 

1.14.19 Vrbina 

Nivo podtalnice za nasipom naj ohranja obstoječo hidrološko dinamiko. 

Območje kvalifikacijskih habitatnih tipov se ohranja v obstoječem obsegu. 

Območje kvalifikacijskih travniških habitatov naj se ne uporablja za 

začasno ali trajno deponiranje materiala niti za začasne ali trajne 

komunikacijske poti. 

____________________________________________________________________________________________________________ 


50

PRILOGE 


Med posegom in v času delovanja elektrarne predlagamo spremljanje stanja 

(monitoring) ogroženih vrst in habitatov. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v Okoljskem poročilu ter v uredbi o DPN. 

Načrtovani so ukrepi za zniževanje podzemne vode in za preprečitev pogostejšega 

poplavljanja suhih travnikov. Uredba v členu o spremljanja stanja okolja določa zahteve in 

pogoje za izvajanje monitoringa, katerega vsebina in program bosta podrobneje določena v 

poročilu o vplivih na okolje in programu okoljskega monitoringa v času priprave projektne 

dokumentacije. 

1.14.20 Krka 

Hidrološke razmere v izlivnem delu (do jezu v Krški vasi) reke Krke naj se 

ne spreminjajo. 

Dela naj bodo časovno usklajena z življenjskimi ritmi kvalifikacijskih vrst 

in habitatov. 

Med posegom in v času delovanja elektrarne predlagamo spremljanje stanja 

(monitoring) ogroženih vrst in habitatov 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Reka Krka ni vključena v DPN, saj niso 

načrtovani posegi vanjo. Uredba sicer določa obveznosti v zvezi z monitoringom in v zvezi z 



Varstvena priporočila za varstvo habitatnih tipov in habitatov vrst izven območij z 

naravovarstvenim statusom: 

1.14.21 Srednjeevropska suha in polsuha travišča s prevladujočo vrsto Bromus erectus 

(* pomembna rastišča kukavičevk) 

Ohranja se obstoječi obseg HT. 

Nivo podtalnice na območju HT naj se ne spreminja. 

Redna košnja naj se izvaja vsaj na dve leti in na naravi prijazen način (ne 

krožno proti sredini). 

Travniki naj se ne gnojijo z mineralnimi gnojili ali gnojevko. 

Na travnike naj se začasno ali trajno ne nasipava zemeljskega materiala ali 

mulja iz rečnega dna. 

Prometne povezave ob gradnji in po njej naj se urejajo izven območja 

habitatnega tipa. 

Pojasnilo glede upoštevanja: smiselno upoštevano. Na površinah, na katerih niso načrtovane 

prostorske ureditve in drugi posegi, se ohranja obstoječe stanje, s tem da je predvidena 

nekoliko manjša prisotnost poplav, saj bodo kmetijske površine varovane pred 20-letnimi 

vodami. Za nadomeščanje gozdnih in travniških površin na desnem bregu Save je načrtovana 

ureditev nadomestnega habitata na levem bregu Save, na površinah, ki so v veljavnem 

občinskem planskem aktu opredeljene kot območje drugih kmetijskih zemljišč. Načrtovani so 

ukrepi za reguliranje podzemne vode in za preprečevanje pogostejših poplav. Za odlaganje 

sedimenta so načrtovana posebna odlagališča na območju bazena. 

____________________________________________________________________________________________________________ 


51

PRILOGE 


1.15 ZAVOD ZA RIBIŠTVO SLOVENIJE; ŠT. 220-136/2008/3 Z DNE 06.06.2008 

1.15.1 Zaščite drstišč: Prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih 

rib, med drstenjem in v varstvenih revirjih (25. člen Zakona o sladkovodnem 

ribištvu - ZSRib). Na celotnem območju bodoče akumulacije HE Brežice bodo 

drstišča uničena. Prav tako bodo uničena drstišča na območju poglabljanja 

struge reke Save pod pregrado HE Brežice. Vsa drstišča v reki Savi od 

predvidenih del dolvodno bodo v času gradnje pod močnim vplivom gradbenih 

posegov. Drstišča v izlivnih delih pritokov bodo poplavljena in s tem uničena, 

prav tako pa bodo uničeni vsi primerni habitati za drst na celotnem območju 

prestavljanja in urejanja strug potokov Močnik in Struga. V izlivnem delu reke 

Krke so predvidene ureditve in hkrati ohranitev zelo pomembnega drstišča 

podusti in platnice na tem območju. 

Pojasnilo glede upoštevanja: smiselno upoštevano v okoljskem poročilu in DPN. Izdelana je 

strokovna podlaga Ihtiološke raziskave Save in pritokov od Krškega do meje, Zavod za 

ribištvo Slovenije, Spodnje Gameljne, junij 2009. Uredba določa obveznosti v zvezi z 



S tem DPN niso načrtovani nobeni posegi v strugo reke Krke. Drstišče na Potočnici se 

ohranja. Poleg tega je načrtovana preureditev potoka Močnik z enostransko poglobitvijo dna 

do globine 1 m pod sedanjo globino; vanj bo speljana voda iz drenažnega kanala. 

1.15.2 V reki Savi je treba vse posege načrtovati izven časa drsti nesalmonidnih vrst 

rib in sicer od 1.12. – 30.6. 


izvedbe posegov, ki mora upoštevati čim večje varovanje naravnega okolja z upoštevanjem 


1.15.3 V reki Krki je treba vse posege načrtovati izven časa drsti nesalmonidnih vrst 

rib in sicer od 1.12. – 31.3. Zaradi njegovega izrednega pomena je treba 

drstišče v izlivnem delu Krke v celoti ohraniti. Ohraniti je treba njegove 

hidrološke lastnosti kot tudi vso morfologijo struge in usedlin. 

Pojasnilo glede upoštevanja: smiselno upoštevano. Uredba določa obveznosti v zvezi z 

dinamiko izvedbe posegov za protipoplavno zaščito Krške vasi, ki mora upoštevati čim večje 

varovanje naravnega okolja z upoštevanjem vegetacijskega obdobja rastlin, ribje drsti in 

drugih živalskih razvojnih ciklov. 

1.15.4 V potoku Potočnica je treba vse posege načrtovati izven časa drsti od 1.10. – 

30.6. 




____________________________________________________________________________________________________________ 


52

PRILOGE 


1.15.5 V potokih Močnik in Volčji potok (Struga) je vse posege treba načrtovati izven 

časa drsti avtohtonih vrst rib od 1.10. – 30.6. 




1.15.6 V Potočnici, Močniku in Strugi je treba urediti nadomestna drstišča na 

območju izlivov v Savo, ki se bodo oblikovali po zaplavitvi. Izlivne dele 

omenjenih potokov je treba razširiti, njihovo dno pa mora biti prekrito z 

naravnimi usedlinami značilnimi za ta del potoka. Ti nadomestni habitati bodo 

za nekatere vrste rib predstavljali edino primerno drstišče v območju bazena 

HE Brežice. V primeru ureditve Močnika in Struge, ki imata v izlivnem delu 

zelo malo vode, je ugodna rešitev » bypass«, ki bi izlivni del teh potokov 

obogatil z vodo iz Save. Pri načrtovanju ureditve nadomestnih drstišč je 

potrebno sodelovanje strokovnjaka za ribištvo. 

Pojasnilo glede upoštevanja: smiselno upoštevano. V Potočnici se ohranja obstoječe 

drstišče. Mokrišča stalnih in občasnih stoječih vodnih biotopov so predvidena ob izlivnem 

delu potoka Struga, v katerega je speljan Močnik nad sedanjim izlivom v Savo. Izvedejo se 

delna prestavitev, poglobitev in delna razširitev struge potoka Struga, za potrebe rekreacijske 

plovbe oz. čolnarjenja. Uredijo in stabilizirajo se brežine, stabilizira se dno. Ureditve potoka 

Struge služijo tudi za reguliranje gladine podtalnice. V Močnik in v Strugo bo speljana voda 

iz drenažnega kanala, večje količine bodo speljane v Močnik. 

Prehodnost struge: 

1.15.7 Zaradi prehajanja rib čez grajene objekte v vodah mora investitor zagotoviti 

ustrezen prehod za ribe. Funkcionalnost prehoda zagotavlja lastnik oziroma 

najemnik objekta (19. člen ZSRib). Objekt HE Brežice bo popolnoma 

onemogočil prehajanje rib po toku reke Save navzgor in navzdol. V osnutku 

DPN je zato predvidena postavitev prehoda za vodne organizme na levem 

bregu Save, ki naj bi omogočala vsem vodnim organizmov prehajanje mimo 

pregrade. Če je predviden le en prehod za vodne organizme, mora biti le ta 

postavljen na tisti strani, kjer so turbine. To je z osnutkom DPN predvideno. 

Glede na vrstno pestrost in prizadetost habitata, ki bo nastala po izgradnji HE 

Brežice je najboljša izbira postavitev prehoda v obliki naravne obhodne struge. 

Taka oblika prehoda omogoča prehajanje največjemu številu ribjih vrst in 

drugih vodnih organizmov. Poleg tega bo tak prehod v močno degradiranem 

okolju lahko predstavljal tudi nadomestno drstišče. Pri načrtovanju prehoda je 

potrebno sodelovanje strokovnjaka za ribe. 

Ribe, ki potujejo po toku navzgor morajo imeti tudi možnost vračanja mimo 

vodne pregrade po toku navzdol. Naravni prehod za vodne organizme jim to 

delno omogoča. Zagotoviti pa je treba odvračanje rib od turbin ter zaščito, ki 

preprečuje ribam vstop v turbine. Pri načrtovanju je potrebno sodelovanje 

strokovnjaka za ribe. 

Reka Krka je na tem območju največji in s stališča rib najpomembnejši pritok 

Save. V Krški vasi je zgrajen jez za katerega ni znano ali je prehoden za ribe 

ali ne. Najverjetneje jez v trenutnih razmerah zelo omejuje, določenim vrstam 

____________________________________________________________________________________________________________ 


53

PRILOGE 


rib pa v celoti preprečuje prehajanje po toku navzgor. Zaradi pomembnosti 

reke Krke bo v novo nastalih pogojih nujno potrebno zagotoviti prehodnost 

tega jezu, saj se bodo ribe z reke Save lahko v Krko umikale, si našle tam 

življenjski prostor in drstišča. 

Ostali manjši pritoki Save na obravnavnem območju bodo sicer predstavljali 

manjši habitat, kjer bodo ribe reke Save iskale svoj prostor, vendar bo le ta 

vseeno pomemben. Vsi vodnati potoki, ki se na območju HE Brežice izlivajo v 

Savo morajo biti prehodni za vse vrste rib. To pomeni, da morajo biti 

odstranjene vse vodne pregrade višje od 10 cm. Namesto prodnih 

zadrževalnikov naj se za zaustavljanje vnosa proda in ostalih usedlin v 

akumulacijo raje uporabi drče (katerih naklon ne sme biti večji od 3 %) ali 

serije talnih pragov. 

Pojasnilo glede upoštevanja: Prehod za vodne organizme je predviden na levem bregu Save, 

ob strojnici, kot samostojen objekt. 

Ohranjanje habitata: 

1.15.8 V potokih Močnik in Volčji potok (Struga) je vse posege treba načrtovati izven 

časa drsti avtohtonih vrst rib od 1.10. – 30.6. Vsak poseg v ribiški okoliš mora 

biti načrtovan in izveden na način, ki v največji mogoči meri zagotavlja 

ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti po 19. 

členu (ZSRib). 



vegetacijskega obdobja rastlin, ribje drsti in drugih živalskih razvojnih ciklov. Predvidene so 

sonaravne ureditve vseh pritokov Save in ureditve, ki bodo omogočale prehajanje rib. 

1.15.9 Za ohranitev vsaj dela populacij rib, ki živijo v spodnji Savi je poleg 

zagotavljanja prehodnosti strug nujno zagotoviti tudi ustrezen habitat – 

življenjski prostor - za različne vrste rib in različne faze njihovega 

življenjskega cikla. To pomeni: 

 

Zagotoviti primerno kakovost vode na celotnem obravnavanem odseku. 

Za življenje rib v akumulaciji in pritokih je nujno, da se sanirajo vsi viri 

onesnaženja vode. To bo delno storjeno s postavitvijo predvidenih čistilnih 

naprav. Ostala točkovna in netočkovna onesnaženja je treba sanirati. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano, predvidene so ureditve povezane s sistemi za 

odvajanje in čiščenje odpadnih voda, ki jih zagotovijo investitorji skladno z veljavnimi 

predpisi, vendar samo na območju DPN. 

1.15.10 Treba je: 

V primeru betoniranja, preprečiti, da bi se betonske odplake izcejale v 

vodo, ker so za ribe strupene; načrtovana mora biti odstranitev vseh 

ostankov gradbenega materiala in kakršnihkoli odpadkov na primerno 

deponijo. Med gradnjo in obratovanjem mora biti preprečeno izcejanje 

goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih in/ali strupenih snovi v 

vodo. Zemeljska dela, izkopavanja v brežino ali strugo je treba tehnično 

____________________________________________________________________________________________________________ 


54

PRILOGE 


izpeljati tako, da se v čim večji meri zmanjša vpliv kaljenja vode (19. člen 

ZSRib). 

Zagotoviti vodnatost pritokov. Preprečiti je treba prekomerno odvzemanje 

vode iz potokov. 

Sonaravna ureditev brežin v akumulaciji. Kjer je dopustno naj se brežine 

ne utrjujejo, temveč pustijo v naravnem stanju ter mestoma oblikujejo v 

zatone. Ta mesta predstavljajo skrivališča za ribe, drstišča in ob zarastitvi z 

vodno vegetacijo tudi drstišča za fitofilne vrste rib. 

Sonaravna ureditev pritokov. Poleg ohranjanja prehodnosti pritokov je 

treba struge urediti sonaravno. Dno in brežine strug naj bodo v čim večji 

meri ohranjene. Za utrditev dna in brežin naj se uporabijo naravni materiali 

oblikovani v talne pragove, jezbice ipd. Če je potrebno utrjevanje s kamnito 

oblogo, naj bo le ta v neporavnani obliki. Betoniranje naj se ne uporablja. 

Ohranitev obrežne vegetacije. Kjer je le mogoče je treba ohraniti prvotno 

obrežno vegetacijo. Če je sečnja nujna, je treba čim prej po posegu obrežno 

vegetacijo ponovno zasaditi. Uporabiti je treba avtohtone vrste, ki so 

prvotno obraščale breg. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v uredbi. 

1.15.11 Pri načrtovanju vseh predlaganih ureditev je potrebno sodelovanje 

strokovnjaka za ribištvo. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Izdelana je strokovna podlaga Ihtiološke raziskave 

Save in pritokov od Krškega do meje, Zavod za ribištvo Slovenije, Spodnje Gameljne, junij 

2009, ki je bila upoštevana pri izdelavi okoljskega poročila. 

Obveščanje izvajalca ribiškega upravljanja: 

1.15.12 Izvajalec ribiškega upravljanja izvaja ribiško upravljanje v ribiškem okolišu na 

podlagi letnega programa, izdelanega na podlagi ribiškogojitvenega načrta. 

Izvajalec ribiškega upravljanja mora organizirati ribiško čuvajsko službo, tako 

da so vse vode nadzorovane (13. in 60.člen ZSRib). Naloge ribiško čuvajske 

službe so med drugim tudi: 

obveščanje centra za obveščanje ob poginih rib, 

spremljanje posegov iz 19. člena ZSRib, 

evidentiranje in obveščanje izvajalca ribiškega upravljanja o 

nenapovedanih posegih na vodnih in priobalnih zemljiščih ribiškega 

okoliša (61. člen ZSRib). 

Pojasnilo glede upoštevanja: ni upoštevano, ker ni predmet DPN. 

1.15.13 Vsaj 7 dni pred začetkom gradnje obvestiti ali RD Brestanica Krško ali RD 

Brežice o začetku gradnje, da izvede ali organizira izvedbo intervencijskega 

odlova rib (6. in 28. člen ZSRib) na predvidenem delu posega oz. predelu, kjer 

je ta vpliv še lahko prisoten. Ker bodo dela potekala etapno in daljše časovno 

obdobje, mora izvajalec obvestiti ribiški družini o vsakem novem posegu v 

strugo tako, da se lahko intervencijski odlovi po potrebi opravijo pred vsakim 

novim posegom v strugo potoka. 


____________________________________________________________________________________________________________ 


55

PRILOGE 


Povračilo škode: 

1.15.14 Za škodo na ribah, povzročeno zaradi zastrupljanja, onesnaževanja oziroma 

čezmernega obremenjevanja voda in nezakonitega poseganja v vode, je do 

odškodnine upravičen izvajalec ribiškega upravljanja (58.člen ZSRib). 

Pojasnilo glede upoštevanja: ni upoštevano; odškodnine niso predmet DPN. 

1.16 ZAVOD ZA GOZDOVE REPUBLIKE SLOVENIJE, OBMOČNA ENOTA 

BREŽICE, BREŽICE; ŠT. 281-6/08Z DNE 03.06.2008 

1.16.1 Na prostoru načrtovane prostorske ureditve imajo vsi gozdovi poudarjeno 

funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti na 1. stopnji. 30. člen Zakona o 

divjadi in lovstvu (ZDLov_1A) nalaga izdelavo presoje življenjskih možnosti 

za divjad, ki jo opravi Zavod za gozdove Slovenije. Presoja se opravi zlasti za 

posege, ki ožijo življenjski prostor divjadi, zmanjšujejo možnosti za gnezdenje, 

vnašajo nemir, spreminjajo življenjski ritem divjadi, preprečujejo stike med 

populacijami divjadi ali neposredno ogrožajo življenje divjadi. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Izdelana je strokovna podlaga DPN HE Brežice- 

Presoja življenjskih možnosti divjadi, ZGS OE Brežice, januar, 2010 

1.16.2 Zaradi življenjske povezanosti in odvisnosti kompleksa nižinskih hrastovih 

gozdov Krakovskega gozd z nivojem podtalnice je treba zagotoviti ustrezno 

visok nivo podtalnice z možnostjo črpanja vode iz akumulacije in napajanja 

podtalnice Krško-Brežiškega polja. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upošteva se v DPN ter v nadaljnjih fazah izdelave projektne 

dokumentacije po sprejetju DPN. Predvideni so ukrepi za ohranjanja nivojev podzemne vode. 

Vpliv HE Brežice na vodne razmere v Krakovskem gozdu bo zanemarljiv. 

1.16.3 Ob izredno hitrem razvoju alternativnih, okolju prijaznih virov energije (npr. 

fotovoltaike…), bi bilo smiselno odložiti pripravo državnega prostorskega 

načrta za HE Brežice za dobo 10 let. V tem času bi lahko razvoj rabe sončne 

energije nadomestil energijo iz načrtovane HE Brežice. S tem bi ohranili 

prostor in se izognili vsem možnim neljubim tveganjem in posledicam 

umestitve tako velikega površinskega objekta v prostor(460 ha!). 

Pojasnilo glede upoštevanja: ni upoštevano. Upravičenost gradnje HE na spodnji Savi je 

utemeljena v strateških dokumentih RS. 

1.17 SLOVENSKE ŽELEZNICE D.D., LJUBLJANA; ŠT. 836/1-1.6/08-JB Z DNE 

10.6.2008 

1.17.1 Pri izdelavi tehnične dokumentacije za načrtovane prostorske ureditve je treba 

upoštevati Zakon o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP, Ur. list RS št. 

61/07) in podzakonske akte, ki so navedeni v 120. členu Zakona o varnosti v 

železniškem prometu (ZVZelP, Ur, list RS št. 61/07); 


____________________________________________________________________________________________________________ 


56

PRILOGE 


1.17.2 V poglavju »Infrastruktura« je treba vključiti obstoječo železniško progo št. 10, 

d. m. - Dobova — Ljubljana in predvideno hitro progo Sežana -Ljubljana - 

Dobova; 

Pojasnilo glede upoštevanja: delno upoštevano. Vse morebitne tangence z obstoječo progo 

št. 10, d.m. – Dobova - Ljubljana bodo v PGD detajlno projektno obdelane. Predvidena hitra 

proga Sežana – Ljubljana – Dobova ni predmet tega DPN. 

1.17.3 Za vse gradbene posege v okviru DPN za območje HE Brežice, ki bodo 

kakorkoli vplivali na stanje javne železniške infrastrukture in varnost 

železniškega prometa, je treba v nadaljnji projektni dokumentaciji predvideti in 

izdelati ukrepe za zaščito in zavarovanje objektov javne železniške 

infrastrukture; 


1.17.4 Iz razpoložljivih virov je razvidno, da se na nekaterih delih protipoplavna 

zaščita precej približa železniški progi, da se posega tudi v območje potoka 

Potočnica in s tem v traso železniških SVTK kablov. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upošteva se v pripravi PGD po sprejetju DPN. Vse morebitne 

tangence bodo v PGD detajlno projektno obdelane. 

1.17.5 Posebno poglavje pa predstavlja gradnja novih daljnovodov oziroma 

prestavitev obstoječih, kar pa mora biti obdelano v posebnih projektih, 

pridobiti je treba projektne pogoje in soglasje Slovenskih železnic d.o.o.. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. V 200 m varnostnem pasu železnice prestavitve 

ali novogradnje daljnovodov niso predvidene. 

1.17.6 Za vsako nameravano gradnjo v varovalnem progovnem pasu železniške proge 

je treba predhodno na podlagi 50. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1- 

UPB1, Ur. list RS, št. 102/04 - popravek uradnega prečiščenega besedila Ur. 

list RS, št. 14/05 ter sprem, in dopol. ZGO-IB, Ur. list RS, št. 126/07) ), v zvezi 

z 2. odst. 46. čl. Zakona o varnosti v železniškem prometu (Ur. list RS, št. 

61/07) in 2. odst 11. h čl. Zakona o železniškem prometu (Ur. list RS, št. 

44/07) pridobiti projektne pogoje in soglasje h projektni dokumentaciji s strani 

upravljavca javne železniške infrastrukture; 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v postopku pridobivanja mnenj k DPN. 

____________________________________________________________________________________________________________ 


57

PRILOGE 


1.18 DIREKCIJA ZA AVTOCESTE REPUBLIKE SLOVENIJE D.D., LJUBLJANA; 

351/AC-1373/08 Z DNE 18.7.2008 

1.18.1 Na območju državnega prostorskega načrta poteka obstoječa avtocesta A2, 

Ljubljana – Obrežje, ki je v prostorjnosti upravljavca dars d.d. Pri izdelavi 

državnega zazidalnega načrta za območje HE Brežice je treba upoštevati 

navedeni odsek avtoceste, vse spremljajoče prometnice in objekte ter 

komunalno, telekomunikacijsko in energetsko infrastrukturo. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Predvidena je protierozijska zaščita nasipnih 

brežin avtoceste ter ureditev podvozov pod avtocesto. Projektne rešitve v fazi PGD za vsa 

križanja in tangence se izvedejo v skladu z veljavno zakonodajo in usmeritvami pristojnih 

upravljavcev. 

1.18.2 Državnim cestam je v skladu s 47.členom Zakona o javnih cestah (Ur.l.RS, 

št.33/06), določen varovalni pas, ki meri za avtocesto 40 m od roba cestnega 

sveta na vsako stran. 

- Vse posege v varovalni pas avtoceste je možno izvajati le po predhodnem 

soglasju DARS d.d. 

- Posegi v varovalni pas prometnic ne smejo biti v nastrotju z njihovimi 

koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa po njej, 

njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja videza. 

- Vse prostorske ureditve morajo biti načrtovane v skladu z Zakonom o 

javnih cestah (Ur.l.RS, št.33/06), 

- Odvodnja avtoceste se zaradi DZN ne sme poslabšati. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. V skladu z dogovori na sestanki z dne 8.1.2010 je 

predvidena protierozijska zaščita nasipnih brežin avtoceste ter ureditev podvozov pod 

avtocesto. Projektne rešitve v fazi PGD za vsa križanja in tangence se izvedejo v skladu z 

veljavno zakonodajo in usmeritvami pristojnih upravljavcev. 

1.18.3 Pri pripravi sprememb je treba navesti, da bo moral pripravljavec prostorske 

dokumentacije upoštevati širitev avtoceste, kar pomeni, da je treba za 

načrtovan poseg zagotoviti odmik min 4,0 m obojestransko od roba cestnega 

sveta. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. V skladu z dogovori na sestanki z dne 8.1.2010 je 

predvidena protierozijska zaščita nasipnih brežin avtoceste ter ureditev podvozov pod 

avtocesto. Druge ureditve v bližini avtoceste niso predvidene. Projektne rešitve v fazi PGD za 

vsa križanja in tangence se izvedejo v skladu z veljavno zakonodajo in usmeritvami pristojnih 

upravljavcev. 

1.19 ELES D.O.O LJUBLJANA; ŠT. 532/VK Z DNE 5.6.2008 

1.19.1 Pri načrtovanju je treba upoštevati prenosne elektroenergetske objekte in 

koridorje, ki potekajo na predmetnem območju in se nanašajo na zasnovo 

državnega elektroenergetskega omrežja, na kriterije, usmeritve in pogoje za 

umeščanje objektov v skladu z določili Odloka o strategiji prostorskega razvoja 

Slovenije (OdSPRS-Ur. l. RS, št. 76/04 – Publikacijska karta št.- 4; Usmeritev 

____________________________________________________________________________________________________________ 


58

PRILOGE 


za razvoj energetskih sistemov), Uredbe o prostorskem redu Slovenije (Ur.l. 

RS, št. 122/04, Resolucije o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP-Ur. 

l. RS, št. 57/04) in Načrta razvoja prenosnega omrežja od leta 2007 – 2016 

(Soglasje MG, št. 360-269/2007-18 z dne 28.5.2007). 



1.19.2 Na obravnavanem območju potekajo obstoječi ter predvideni visokonapetostni 

daljnovodi in sicer: 

Obstoječi DV 2x400 kV Krško-Zagreb z oznako D-421, 

Obstoječi DV 400 kV Mihovce-Krško z oznako D-410, 

Obstoječi DV 110 kV Brestanica-Krško NEK z oznako D-1093, 

Obstoječi DV 110 kV Krško DES-Krško, 

Obstoječi DV 2x110 kV Brestanica-Krško z oznako D-1201/1, 

Obstoječi DV 2x110 kV Krško-Hudo z oznako D-1115, 

Obstoječi DV 2x110 kV Krško-Brežice (last Elektro Celje), 

Za obstoječe DV je možno koristiti grafično prilogo na CD zgoščenki 

posredovano na MOP, Direktorat za prostor z dopisom št. 3906/71/jš z dne 

29.05.2006 na kateri so podatki o vseh visokonapetostnih daljnovodih v 

pristojnosti ELES-a. 

Predvideni DV 2x400 kV Beričevo-Krško z oznako D-418, 

Predvideni DV 2x400 kV Mihovce-Krško z oznako D-426, 

Predvideni DV 2x400 kV Krško-Zagreb z oznako D-430, 

Predvideni DV 2x110 kV Brežice-Mokrice z oznako D-1117 (sprejet 

občinski lokacijski načrt Občine Brežice). 



1.19.3 Pri načrtovanju je treba upoštevati, da je za vse obstoječe enosistemske 110 kV 

daljnovode predvidena rekonstrukcija z nadgraditvijo daljnovodov v 

dvosistemske 2x110 kV, (Nacionalni energetski program, Ur.l. RS št. 57/2004 

in Načrt razvoja prenosnega omrežja od leta 2007 – 2016, Soglasje MG, št. 

360-269/2007-18 z dne 28.5.2007). 



1.19.4 Upoštevati je treba širino elektroenergetskega koridorja daljnovoda (17. čl. 

Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih 

za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki 

so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči Ur.l. RS št. 114/03, 130/04), ki 

znaša za: 

DV 110 kV 30 m (±15 m od osi DV), 

DV 400 kV 50 m (±25 m od osi DV). 



____________________________________________________________________________________________________________ 


59

PRILOGE 


1.19.5 Upoštevati je treba določila Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem 

in življenjskem okolju (Ur. L. RS št. 70/96) ter določila Pravilnika o tehničnih 

normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno 

napetostjo od 1 kV do 400 kV (Ur. l. SFRJ št. 65/88) v povezavi z 11. členom 

Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov, (Ur.l. RS št. 101/05). 


1.19.6 Pri gradnji morate upoštevati določila Pravilnika o varstvu pri delu pred 

nevarnostjo električnega toka (Ur. I. RS št. 29/92) ter predvideti, da se deli 

teles, ročice gradbenih strojev ali drugi predmeti ne približajo faznim 

vodnikom: 

110 kV daljnovoda na manj kot 3m ter 

400 kV daljnovoda na manj kot 5 m. 


1.19.7 Investitorja zadolžujemo naj poskrbi za upoštevanje pravil za varno delo v 

bližini elektroenergetskih naprav. 


1.19.8 V skladu z določili Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in 

življenjskem okolju (Ur. List RS, št. 70/96) glede dopustnih mejnih vrednosti 

za električno in magnetno polje v okolici novih in rekonstruiranih prenosnih 

daljnovodov, je treba znotraj elektroenergetskega koridorja daljnovodov 

spremeniti ev. obstoječa nezazidana I. območja varstva pred sevanjem v II. 

območja varstva pred sevanjem (če pa obstajajo samo II. območja, jih je 

potrebno ohraniti). Znotraj omenjenega pasu je treba tako spremeniti osnovno 

namensko rabo prostora v kolikor je ta pozidana in trenutno definirana kot 

območje stanovanj, bolnišnic, zdravilišč, okrepčevalnic, turističnih objektov, 

namenjenih bivanju in rekreaciji, območje objektov vzgojno-varstvenega in 

izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, 

območje igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, 

trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in 

obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se 

opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti ter tisti predeli 

območja namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju. 

Dovoljena osnovna namenska raba prostora je: območje brez stanovanj, 

namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, 

transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ipd. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Predvidena je izvedba kablovoda. Vsi objekti in 

naprave, ki predstavljajo vire elektromagnetnih sevanj, morajo biti načrtovani in izvedeni 

tako, da bodo vplivi znotraj predpisanih mej. 

1.19.9 V tekstualnem delu programa priprave, za področje elektroenergetskega 

omrežja, je treba vnesti naslednje zahteve: 

navedite ime in oznako (šifro) ter napetostni nivo daljnovoda in širine 

elektroenergetskih koridorjev (celotna širina ali od osi levo in desno), 

____________________________________________________________________________________________________________ 


60

PRILOGE 


da je treba za vsako graditev objekta v koridorjih obstoječih in 

predvidenih prenosnih daljnovodov pridobiti pisno soglasje ELES-a, 

da je za vse objekte (novogradnje, nadzidave dozidave objektov 

namenjenih za stalno oz. občasno prebivanje ter za pomožne objekte), ki 

posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oz. predvidenih 

daljnovodov predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso 

prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja kot to 

določa veljavna Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in 

življenjskem okolju (Ur. l. RS št. 70/96). 


1.19.10 V fazi projektiranja morate zagotoviti, da bo vzdrževalnemu osebju in 

mehanizaciji izvajalca prenosne dejavnosti visokonapetostnih daljnovodov 

omogočen neoviran dostop do vseh mest daljnovoda ob kateremkoli času. 


1.19.11 Izrecno je v koridorjih DV prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih 

je lahko vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano 

parkiranje za vozila, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale. 


1.19.12 Pri projektiranju je treba upoštevati Pravilnik o tehniških predpisih za 

strelovode (Ur. I. SFRJ št. 13/68). Upoštevati je treba potek ozemljitev, ki so 

položene v globini 0,5 m dolžine do 30 m od daljnovodnih stebrov. Vsa dela je 

treba speljati tako, da se ne poškoduje naših ozemljitev. Vsa eventualna 

križanja je treba izvesti pod pravim kotom. V primeru poškodbe 

ozemljitvenega sistema je investitor dolžan sanirati poškodbo v naši 

prisotnosti. Za vsa mesta, kjer bodo križana ozemljila je investitor oz. izvajalec 

del dolžan opraviti kontrolne meritve ozemljitvene upornosti in izdelati 

poročilo ter ga dostaviti ELES-u. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upošteva se v pripravi PGD po sprejetju DPN. Vse tangence 

bodo v PGD detajlno projektno obdelane. 

1.19.13 V skladu določili točke 5.406 Pravilnika o tehniških predpisih za obratovanje 

in vzdrževanje elektroenergetskih postrojev (Ur. I. SFRJ št. 13/68) morajo biti 

ozemljitvene upornosti stojnih mest v dovoljenih mejah, predvidenih v 

Pravilniku o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih 

vodov z nazivna napetostjo od 1 kV do 400 kV (Ur. l. SFRJ št. 65/88) oz. po 

projektni dokumentacij za predmetni daljnovod. Če pokažejo preveritve 

nezadovoljive rezultate, je treba izvršiti popravilo ozemljitve stojnega mesta. 

ELES ne prevzame nobenih stroškov, ki bi nastali na predvidenem objektu v 

primeru potrebne sanacije ozemljitvenega sistema. Meritve se morajo izvajati 

ob prisotnosti predstavnika ELES-a. 



____________________________________________________________________________________________________________ 


61

PRILOGE 


1.19.14 ELES ne prevzame nobene odgovornosti za stroške, ki bi nastali kot posledica 

obratovanja in vplivov elektroenergetskih naprav na premoženje investitorja 

niti na zdravje in življenje delavcev med gradnjo in kasneje med vzdrževanjem 

vašega objekta, ki poteka v bližini elektroenergetskih objektov. 

Pojasnilo glede upoštevanja: zahteva ni predmet DPN. 

1.19.15 Predlagamo, da se območja stavbnih zemljišč namenjena za stalno prebivanje 

ljudi ne širi v elektroenergetske koridorje daljnovodov. Za poseg v varovani 

koridor prenosnega voda je investitor dolžan urediti vse potrebno za vknjižbo 

služnostne pravice izvajalca prenosne dejavnosti visokonapetostnih vodov na 

podlagi pogodb o služnosti, ki jo investitor sklene z lastniki zemljišča oz. s 

pravnimi nasledniki. 


1.19.16 Vsi eventualno preurejeni deli daljnovoda preidejo po izgradnji z 

neodplačanim prenosom v lastništvo ELES – a. Vsa dokumentacija v zvezi z 

preurejenimi deli daljnovodov mora biti razvidna iz Dokazila o zanesljivosti 

objekta in predana ELES – u. 

Pojasnilo glede upoštevanja: zahteva ni predmet DPN. Upošteva se nadaljnjih fazah 

izvajanja projekta po sprejetju DPN. 

1.19.17 Vse stroške projektiranja, predelave naših daljnovodov ali odpravo eventualnih 

poškodb, nastalih na naših daljnovodih v času izgradnje in kasnejšem 

vzdrževanju predmetnega objekta, nosi investitor (oz. pravni naslednik) 

predmetne zadeve. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Investitor je dolžan sanirati poškodbe na objektih, 

nastale zaradi gradnje in obratovanja hidroelektrarne Brežice in drugih prostorskih ureditev, 

ki so predmet tega DPN. 

1.19.18 Elektro-Slovenija, d.o.o. pa ne upravlja z vsemi elektroenergetskimi 

napravami. Po omenjenem področju potekajo tudi daljnovodi 

elektrodistribucijskih podjetij, ki izdajajo soglasja za svoje naprave. 

Izdelovalec prostorskega razvoja je dolžan pridobiti tudi smernice 

distribucijskega podjetja. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v postopku pridobivanja smernic. Z smernice je 

bilo zaprošeno tudi distribucijsko podjetje Elektro Celje d.d., čigar naprave se nahajajo na 

območju DPN Brežice; smernice so bile poslane dne 6.6.2008. 

1.19.19 V skladu s prvim odstavkom 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju 

(ZPNačrt Ur.l. RS št. 37/07) je treba pridobiti naše mnenje o upoštevanju 

predhodno izdanih smernic. V ta namen Vas prosimo, da k vlogi za pridobitev 

pozitivnega mnenja predložite tudi ustrezno dokumentacijo, ki v skladu z 

izdanimi smernicami oz. pogoji obravnava približevanje in križanje z našimi 

prenosnimi daljnovodi. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v postopku pridobivanja mnenj k temu DPN. 

____________________________________________________________________________________________________________ 


62

PRILOGE 


1.19.20 Vaši objekti morajo biti projektirani in izvedeni skladno z določili Pravilnika o 

tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z 

nazivno napetostjo od 1 kV do 400 kV (Ur. l. št. 65/88) v povezavi s 11. 

členom Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov, (Ur.l. RS št. 

101/05), določili Pravilnika o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega 

toka (Ur. I. RS št. 29/92), določili Pravilnika o tehniških predpisih za 

obratovanje in vzdrževanje elektroenergetskih postrojev (Ur. I. SFRJ št. 13/68) 

in določili Pravilnika o tehniških predpisih za strelovode (Ur. I. SFRJ št. 13/68) 

ter v skladu z danimi smernicami. 


1.20 ELEKTRO CELJE D.D., CELJE; ŠT. RA K/6385/2008-BM Z DNE 6.6.2008 

1.20.1 Na območju ki je zajeto v DPN za HE Brežice potekajo energetski vodi in 

naprave v lasti oziroma upravljanju podjetja Elektro Celje, d.d.. ki jih je treba 

upoštevati kot omejitvene faktorje v prostoru, in sicer: 

DV 20 kV Dobova TP 20/0,4 kV Mostec in KB 20 kV za TP 20/0,4 kV 

Mostec (med reko Savo in vasjo Mostec) 

 

 

DV 20 kV Mokrice (križanje reke Save v bližini Term Čatež) 

DV 20 kV Dobova, DV 20 kV Mokrice, KB 20 kV Zakot I, KB 20 kV 

Šolski center Brežice, KB 20 kV Globoko, KB 20 kV DV Brežice in KB 

20 kV Zakot III (v naselju Trnje, izvodi iz RTP 110/20 kV Brežice) 

NN kablovodi 1 kV iz TP Zakot I, Zakot II, Zakot III 

TP 20/0,4 kV Trnje hlevi in pripadajoče NN omrežje 

KB 20 k V Zakot 11-Brežice kolonija 

KB 20 kB Brežice kolonija - Brežice Jutranjka - Brežice Gubčeva 

KB 20 kV iz TP 20/0,4 kV Brežice Jutranjka do reke Save, nato D V 20 

kV Cerklje in DV 20 kV Čatež 

DV 20 kV Krška vas I in pripadajoče NN omrežje 

DV 20 kV Cerklje, odsek Skopice-Vihre 

DV 20 k V Brežice (povezava RTP Brežice -RTP Krško DE S) 

DV 20 kV Vrbina hlevi 

DV 20 kV Šentlenart vas 

KB 20 kV Gorenji Šentlenart II in: pripadajoče NN omrežje (v vasi Gornji 

Lenart) 

DV 110 kV Krško -Brežice (pri vasi Spodnji Stari grad) 

Kablovoda 20 kV KI Kostanjevica in K 10 Ind. cona Krško, ki potekata iz 

RTP Krško DES preko starega vojaškega mostu preko reke Save 

KB 20 kV RTP Krško DES - ENP Krško (tuj kablovod) 

KB 20 kV Stara vas Videm - Krško Žito in pripadajoči NN vodi 

KB20kVZdoJe 

DV 2 x 20 kV Sremič in Roto I (v projektu PGD se predvideva odstranitev 

dvosistemskega daljnovoda in nadomestitev v kabelski obliki - projekt v 

fazi pridobivanja GD, predvidena izvedba v Letu 2009/10) 

 

 

DV 2 x 20 kV Krško in Bučka 

KB 20 kV Stadion MG 

____________________________________________________________________________________________________________ 


63

PRILOGE 


 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

KB 20 kV Krško Žlapovec in NN omrežje iz TP 20/0,4 kV Krško 

Žlapovec 

KB 20 kV Bučka 

KB 20 kV Krško Žlapovec - Spodnji Grič 

KB 20 kV Grič Leskovec - Leskovec Pole 

KB 20 k V Leskovec Pole - Zdravstveni dom Krško 

KB 20 kV Transport Krško - Kovinarska Krško 

KB 20 kV Mizarska Krško - Ind. cona Krško 

KB 20 kV Kostanjevica 

KB 20 kV Agrokombinat Krško - Žadovinek Hlevi in pripadajoče NN 

omrežje 

KB 20 k V Žadovinek Hlevi - Črpališče Brege 

KB 20 kV TP Vrbinska vas - TP Kostak deponija - TP Raceland s 

pripadajočima 

transformatorskima postajama (projekt v fazi pridobitve GD, predvidena 

izvedba v letu 2008/09) 



1.20.2 Električna energija za priklop gradbiščne TP za HE Brežice in kasneje lastne 

rabe za HE Brežice, je na DV 20 kV Cerklje. 

Pojasnilo glede upoštevanja: ni upoštevano. Za potrebe napajanja gradbišča in 

hidroelektrarne se izvede 20 kV kabelski priključek na RTP Brežice. 

1.20.3 Na osnovi projektne dokumentacije za priklop gradbiščne TP za HE Brežice in 

kasneje lastne rabe za HE Brežice si je treba pridobiti soglasje za priključitev 

na distribucijsko omrežje od Elektro Celje, d.d. 


1.20.4 Stroški izdelave projektne dokumentacije bremenijo investitorja predmetne 

gradnje. 


1.20.5 V sklopu DPN za HE Brežice, je treba obdelati sledeče vode in naprave: 

nadomestitev dela DV 20 kV Dobova (iz RTP Brežice - TP Trnje hlevi - 

meja DPN), s kablovodom 2x20 kV in nadomestiti obstoječo TP Trnje 

hlevi (kovinski jambor) s novo kabelsko montažne oblike (izvod Dobova in 

izvod Bizeljsko) 

nadomestitev dela DV 20 kV Mokrice (iz RTP Brežice - pot ob desnem 

bregu reke Save -meja DPN) s kablovodom 2x20 kV (izvod Mokrice in 

izvod Terme Čatež) 

izvesti novi kablovod 20 kV iz RTP Brežice do podvoza pod avtocesto pri 

Gorenjih Skopicah, s tem, da se preide na južno stran avtoceste (do meje 

DPN - bodoči kabelski izvod Phoenix) 

____________________________________________________________________________________________________________ 


64

PRILOGE 


 

 

 

nadomestitev daljnovodov Vrbina hlevi in Šentlenart vas v kabelski obliki 

ter zamenjava Obstoječih TP Vrbina hlevi in Šentlenart vas s kabelsko 

montažnimi. 

v kolikor bo v sklopu DPN umeščen novi most čez reko Savo, ki bo 

povezoval Čatež in Brežice, je treba v njem zagotoviti več cevno 

kanalizacijo za SN kable za potrebe Elektro Celje, d.d. (KB 20 kV Mokrice 

in KB 20 kV Terme Čatež) 

v kolikor bo v sklopu DPN umeščen novi most čez reko Savo, ki bo 

povezoval Leskovec in bodočo obvoznico Krško - Brežice, je treba v njem 

zagotoviti več cevno kanalizacijo za SN kable za potrebe Elektro Celje, d.d. 

(KB 20 kV PC Drnovo, KB 20 kV Gorjanci, KB 20 kV Bučka). 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v DPN ter pri pripravi PGD po sprejetju DPN. 

Vse morebitne tangence bodo v PGD detajlno projektno obdelane. Most čez reko Savo, ki bo 

povezoval Leskovec in bodočo obvoznico Krško – Brežice je umeščen že s sprejetim aktom 

Prečna povezava glavne ceste G1/5 z regionalno cesto R 1/220 se izvede premostitev reke 

Save pri Žadovinku – nov most s krožiščem in pripadajočo infrastrukturo v skladu z Odlokom 

o lokacijskem načrtu prečna povezava glavne ceste G1/5 (prej M10/3) z regionalno cesto R 

1/220 (prej R362), kot preložitev obstoječe regionalne ceste skozi Krško – I. faza- most (Ur. l. 

RS, št. 84/98), ki ga povzemamo v tem DPN. 

1.20.6 Priklop HE Brežice na napetostnem nivoju 110 kV je možen v RTP 110/20 kV 

Brežice, vendar le v kabelski obliki, s tem, da je treba rekonstruirati zunanje 

110 kV stikališče - GIS izvedba, glede na to, da sta oba 110 kV portala 

zasedena, gradnja novih portalov pa ni možna zaradi prostorske stiske. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Predvidena je izvedba kabelske povezave do RTP 

Brežice. 

1.20.7 Istočasno je treba pokabliti tudi del obstoječega DV 2x110 kV Krško - Brežice 

v dolžini cca 760m), zaradi priklopa v novo 110 kV stikališče. 



1.20.8 Pri uvodu 110 kV kablovodov v RTP 110/20 kV Brežice in predelavi stikališča 

110 kV, lahko pride do tangence z elektroenergetskimi vodi in napravami v 

lasti in upravljanju Elektro Celje, d.d., kar je treba projektno obdelati in si na 

projekt pridobiti soglasje Elektro Celje, d.d. 



1.20.9 Pri delih v bližini el. vodov in naprav je treba upoštevati veljavne varnostne in 

tehnične predpise. Zaradi tega je treba omejiti doseg gradbenih strojev in 

njihovih delov tako, da ni možno približevanje istih v bližino el. voda na 

razdaljo manjšo od 3 m. 


1.20.10 Investitor je dolžan najmanj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del v bližini 

elektroenergetskih vodov in naprav pri Elektro Celje, d.d., naročiti zakoličbo 

____________________________________________________________________________________________________________ 


65

PRILOGE 


vseh obstoječih podzemnih elektroenergetskih vodov, ki potekajo po 

obravnavanem območju, mehansko zaščito istih, varnostne izklope ter nadzor 

nad izvajanjem zemeljskih del. 


1.20.11 Izkopi v bližini el. kablov so dovoljeni samo ročni in pod strokovnim 

nadzorom Elektro Celje, d.d.. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upošteva se v času gradnje po sprejetju DPN. 

1.20.12 Vsa križanja in neposredno približevanje ostalih komunalnih vodov z el. kabli 

je treba geodetsko posneti in posnetke dostaviti Elektro Celje, d.d.. 



1.20.13 Zakoličbo, strokovni nadzor in mehansko zaščito el. kablov bo po predhodnem 

naročilu na stroške investitorja izvajalo Elektro Celje, d.d. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upošteva se v času gradnje po sprejetju DPN. 

1.20.14 V primeru kakršnihkoli poškodb elektroenergetskih vodov in naprav, ki bi 

nastale kot posledica predmetnega posega v prostor, krije stroške sanacije le 

teh investitor. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Investitor je dolžan sanirati poškodbe na objektih, 

nastale zaradi gradnje in obratovanja hidroelektrarne Brežice in drugih prostorskih ureditev, 

ki so predmet tega DPN. 

1.21 GEOPLIN PLINOVODI, D.O.O., LJUBLJANA; ŠT. S08-296/R-ZM/RKP Z DNE 

6.6.2008 

1.21.1 Iz predloženega grafičnega prikaza vplivnega območja ugotavljamo naslednja 

prečkanja in tangiranja plinovodov: 

plinovod M4 od M2 v km 8+098 - MRP Krško (od stacionaže 39950 do 

40600 m, občina KRŠKO) prečkata reka Sava (stacionaža 40160) in potok 

Potočnica (stacionaža 38080 m; za ureditev je bilo izdano naše soglasje, ki 

gaje potrebno upoštevati). Preko dela plinovoda M4 od MRP Krško do 

MRP Novo mesto (od stacionaže cca 100 do 970 m) je v dolžini cca 210 m 

(od stacionaže cca 720 do 930 m) načrtovana retenzijska površina za 

zaledno padavinsko vodo. 

obstoječi plinovod P431 MRP Krško - MRP Videm (premer 200 mm, tlak 

20 bar) prečka Leskovški potok (v stacionaži plinovoda 655 m), za katerega 

je v dolžini cca 150 m načrtovana ureditev v izlivnem območju: nadalje 

prečka obstoječi plinovod P431 potok Žlapovec (stacionaža plinovoda je 

1520 m), za katerega se načrtuje stabilizacija izliva v reko Savo v dolžini 

cca 12 m; od potoka Žlapovec proti severu oz. gorvodno ob reki Savi, le-to 

prečka obstoječi plinovod P431 za MRP Videm. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Vse morebitne tangence bodo v PGD detajlno 

projektno obdelane. 

____________________________________________________________________________________________________________ 


66

PRILOGE 


1.21.2 Pri nadaljnjem načrtovanju uporabe prostora je treba upoštevati prenosno 

plinovodno omrežje z omejitvami v pripadajočem nadzorovanem oz. 

varnostnem pasu in pridobiti pogoje in soglasja operaterja. Za vse plinovode je 

treba upoštevati Energetski zakon (EZ-UPB2, Uradni list RS, št.27/07). Za 

poseganja v nadzorovani pas plinovoda nad 16 bar je potrebno upoštevati 

omejitve, ki jih določa Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje 

in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Ur. list RS št. 

60/2001 in 54/2002). Podatki o obstoječih plinovodih so dostopni pri pristojni 

občinski geodetski službi skladno z 9. členom Pravilnika o vsebini in načinu 

vodenja zbirke podatkov o dejanski rabi prostora (Ur. list RS št. 9-415/2004) 

oz. 26. členom Zakona o geodetski dejavnosti (Ur. list RS Št. 8-408/2000) ali 

na Geoplinu plinovodi (g. Levičnik). Podatki o načrtovanih plinovodih so na 

voljo na Geoplinu plinovodi d.o.o. - Razvojna služba. 


1.21.3 Pred projektiranjem se na območju vseh posegov, ki bi lahko vplivali na 

plinovod, z detektorjem (po potrebi z odkopom) preveri položaj in globino 

plinovoda in spremljevalnih postrojenj. Zakoličbo za potrebe projektiranja 

izvede pooblaščeni predstavnik Geoplina plinovodi d.o.o.. 



1.21.4 Izdelati je treba projekt tangiranja plinovoda in njegovega nadzorovanega pasu, 

v katerem se predvidijo in obdelajo vsi morebitni vplivi na plinovode in 

plinovodna postrojenja Geoplina plinovodi d.o.o., tudi izven meje vplivnega 

območja. Obdelane rešitve predvidenih ureditev z morebitno infrastrukturo ter 

drugimi posegi morajo vsebovati potrebne zaščitne ukrepe za preprečitev 

vplivov na plinovode, skladno z veljavno zakonodajo in predpisi za plinovode. 

Obdelati je treba vplive zaradi spremembe gladine vodostaja in predvideti 

rešitve. Prav tako je treba obdelati ukrepe za preprečitev morebitnih vplivov na 

plinovod pod strugo reke Save in pod pritoki, ki prečkajo plinovod. Obdelati je 

treba tudi druge tangence plinovodov, med drugim tudi z ureditvami izlivnih 

delov posameznih manjših vodotokov. 



1.21.5 Načrtovano retenzijsko površino za zaledno padavinsko vodo je potrebno 

zasnovati tako, da bo plinovod s svojim delovnim pasom (10 + 6 m) dostopen 

ob vsakem času oz., da le-ta ne bo poplavljen. Predvidi se posebne pogoje dela 

v 2 x 5 m pasu plinovoda (zakoličenje plinovoda, ročno izvajanje zemeljskih 

del, nadzor Geoplina plinovodi d.o.o.). Projektne rešitve je potrebno obdelati v 

sodelovanju z geološkim strokovnjakom in uskladiti z Geoplinom plinovodi 

d.o.o.. 


tangence bodo v PGD detajlno projektno obdelane na podlagi projektnih pogojev, ki jih NUP 

poda skupaj z mnenji. 

____________________________________________________________________________________________________________ 


67

PRILOGE 


1.21.6 Na posamezne faze predvidenih projektnih rešitev je treba za poseganja v 

nadzorovani pas plinovodov pridobiti soglasja Geoplina plinovodi d.o.o.. Vlogi 

za izdajo soglasja je treba priložiti ustrezno projektno dokumentacijo z 

upoštevanimi pogoji. Vsi stroški v zvezi s predmetno investicijo bremene 

investitorja. Investitorja bremene tudi stroški, ki bi nastali na plinovodih in 

uporabnikom zaradi morebitnih poškodb pri gradnji, obratovanju ali kasnejšem 

vzdrževanju. 


1.22 OBČINA BREŽICE, BREŽICE; ŠT. 3507-9/06 Z DNE 6.6. 2008 

1.22.1 Na tem območju veljajo naslednji PROSTORSKI AKTI OBČINE BREŽICE: 

Dolgoročni in srednjeročni plan Občine Brežice za obdobje 1986 – 2000 

(Ur. l. SRS, št. 41/87, 8/88 in Ur. l. RS, št. 13/91, 37/94, 29/96, 77/97, 

79/97, 47/98, 61/98, 10/99, 59/00, 27/01, 50/01, 4/02, 55/02, 110/02, 42/ 

03, 58/03, 99/04, 104/04, 123/04) – v nadaljevanju »plan«. 

Odlok o usklajenosti (Ur.l.RS, št. 79/97, 45/99, 59/00, 27/01, 50/01, 33/02, 

58/03, 55/06). 

Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Brežice (Ul 

SRS 38/87, 25/88, Ul RS 29/96, 50/98, 04/02, 102/06, 103/06) - v 

nadaljevanju PUP. 

Veljavni planski akti občine Brežice opredeljujejo območje Vrbine v 

pretežnem delu kot območje najboljših kmetijskih zemljišč. Na tem 

območju niso opredeljeni načini urejanja prostora oz. prostorski akti za 

posamezne prostorske ureditve. 

Vsi kartografski deli so bili skladno z zakonodajo predani vašemu 

ministrstvu, tako da z njimi razpolagate (v fizični in digitalni obliki). V 

 

kolikor potrebujete še kaj, vam lahko naknadno dostavimo. 

Občina Brežice je vključena v Prostorsko informacijski sistem, tako da so 

nekateri prostorski podatki dosegljivi tudi na spletnih straneh PISO-ta: 

https://www.geoprostor.net/piso. 

Izvlečki iz prostorskih aktov so na voljo na Občini Brežice. 


1.22.2 Na tem območju občine Brežice veljajo ŠE NASLEDNJI ODLOKI, ki se 

nanašajo na posege v prostor: 

Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Brežice (Ur. list RS, št. 

5/99), 

Odlok o odvajanju odpadne in padavinske vode (Brežice - Ur. list RS, št. 

76/97); 

Odlok o komunalnem prispevku v občini Brežice (Ur. list RS, št. 35/01); 

Odlok o oskrbi s pitno vodo (Brežice - Ur. list RS, št. 50/98, 65/04). 

Informacije o veljavnih aktiv Občine Brežice so dosegljive tudi na občinski 

spletni strani: http://www.brezice.si/. 


____________________________________________________________________________________________________________ 


68

PRILOGE 


1.22.3 Zaradi uresničevanja načel trajnostnega razvoja, celovitosti in preventive je 

treba v postopku priprave državnega prostorskega načrta izvesti celovito 

presojo vplivov njegove izvedbe na okolje, s katero se ugotovijo in ocenijo 

vplivi na okolje ter vključenost zahtev varstva okolja, ohranjanja narave, 

varstva človekovega zdravja in kulturne dediščine v DPN. Skladno z 96. in 97. 

členom ZVO-ja pričakujemo tudi, da bo država poskrbela za izvajanje 

monitoringa stanja okolja, in sicer najmanj » za tla, vodo in zrak«. 


1.22.4 Treba je zagotoviti obveščanje javnosti o okoljskih podatkih in dostop do 

okoljskih podatkov (106 in 110 člen Zakona o varstvu okolja-UPB Ur.l. RS št. 

39/06). 

Pojasnilo glede upoštevanja: zagotavljanje obveščanja javnosti o okoljskih podatkih je 

dolžnost in pristojnost MOP. Smernica se ne nanaša na vsebine, ki so predmet tega DPN. 

Hrup: 

1.22.5 V DPN določiti obveznost, da se v času izvajanja del zagotovi, da ne bo 

prihajalo do prekoračitve kritične ravni hrupa. V DPN določiti obveznost, da se 

izdela program monitoringa in se izvaja ves čas gradnje. 


1.22.6 Z regulacijo vodotoka reke Save ali osuševanjem zemljišč ob reki se naj ne 

uniči močvirij oz. vlažnih biotopov in je pri osuševanju zemljišč treba najmanj 

petino površine ohraniti v prvotnem stanju. (33. člen Zakona o divjadi in 

lovstvu, Ur. List RS, št. 16/04 z dne 20.02.2004, št. 120/06 in 17/08 z dne 

19.02.2008). 

Pojasnilo glede upoštevanja: smiselno upoštevano. Predvidena je izvedba nadomestnih 

habitatov zaradi predvidene vključitve območja obstoječe gramoznice Vrbina v akumulacijski 

bazen. Osuševanje zemljišč ni predvideno oz. ni predmet tega DPN. Predvideni so ukrepi za 

reguliranje podzemne vode, dopuščena je možnost namakanja kmetijskih zemljišč. 

1.22.7 V času gnezdenja ptic, med 1. marcem in 1. avgustom, je prepovedano sekati 

zarast ob bregovih reke Save in njenih pritokov, čistiti odvodne kanale in 

prazniti vodna zajetja. (33. člen Zakona o divjadi in lovstvu, Ur. List RS, št. 

16/04 z dne 20.02.2004, št. 120/06 in 17/08 z dne 19.02.2008). 




____________________________________________________________________________________________________________ 


69

PRILOGE 


1.22.8 Vodno korito reke Save oz. nastalo jezero, ki bo obdano s strmimi stenami, 

mora imeti na primernih mestih urejene izhode za divjad. (33. člen Zakona o 

divjadi in lovstvu, Ur. List RS, št. 16/04 z dne 20.02.2004, št. 120/06 in 17/08 z 

dne 19.02.2008). 


Presoja življenjskih možnosti divjadi, ZGS OE Brežice Januar, 2010, rezultati te študije so 

upoštevani v OP in povzeti v DPN. 

1.22.9 Na retenzijskih površinah se mora zgraditi otoke, ki morajo biti zadostno veliki 

in zaraščeni, da omogočijo umik divjadi v primeru visokih voda. Otoke 

zasajene z grmičevjem se naj zgradi tudi v sami strugi reke Save oz. na jezeru, 

na katerih bodo pogoji za gnezdenje in bivanje prosto živečih živali, zlasti ptic. 


Presoja življenjskih možnosti divjadi, ZGS OE Brežice Januar, 2010, rezultati te študije so 

upoštevani v OP in povzeti v DPN. Gladinske razmere v poplavnem območju se ne bodo 

bistveno spremenile glede na današnje stanje.. 

1.22.10 Upravljavkam lovišč nadomestiti škodo, ki zaradi posega v prostor nastane 

zaradi zmanjšanja številčnosti oz. odhoda lovne divjadi z območja gradbišča 

oz. izpada dohodka zaradi vlaganja divjadi v lovišče. 

Pojasnilo glede upoštevanja: ni upoštevano, ker ni predmet tega DPN, se pa lahko upošteva 

v postopkih po sprejetju DPN. Pristojni nosilec urejanja prostora za to področje te zahteve ni 

postavil. 

1.22.11 Po končani izgradnji mora investitor zagotoviti sredstva za nakup divjadi za 

vlaganje v lovišča, da se ponovno zagotovi ustrezna številčnost divjadi na tem 

območju, saj se bo zaradi izgradnje in spremenjenih pogojev ta divjad preselila 

na druga območja. 

Pojasnilo glede upoštevanja: ni upoštevano, ker ni predmet tega DPN, se pa lahko upošteva 

v postopkih po sprejetju DPN. Pristojni nosilec urejanja prostora za to področje te zahteve ni 

postavil. 

1.22.12 Občina Brežice zahteva, da se jo seznani oz. da se ji dostavi po en izvod 

izdelanih študij po seznamu predhodnih strokovnih podlag in študij za potrebe 

izdelave državnih lokacijskih načrtov za HE Brežice in HE Mokrice. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v postopku priprave DPN. 

1.22.13 V poglavju 3.1 Območja ohranjanja narave je potrebno prikazati tudi trenutno 

prisotne ornitofavne (vrst ptic) razdeljene po kategorijah zavarovanja. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v Okoljskem poročilu. 

1.22.14 V poglavju III. Predstavitev načrtovanih ureditev je potrebno vključiti tudi 

lokacijo odlagališča naplavin in usedlin (akumulacijski mulj). 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. V uredbi so podane zahteve za ravnanje z 

naplavinami (mivka, pesek, prod). Odlagališča sedimentov iz bazena so predvidena 

neposredno ob visokovodno-energetskih nasipih. 

____________________________________________________________________________________________________________ 


70

PRILOGE 


1.22.15 V poglavju III. Predstavitev načrtovanih ureditev je potrebno vključiti tudi 

ureditev nadomestnih habitatov in ureditev ribje steze. 


1.22.16 Seznam podrobnejših opredelitev DPN je potrebno dopolniti še tako, da se v 

DPN določiti obveznost, da se s projektno dokumentacijo predvidi čiščenje in 

način odlaganja odpadkov rečnih naplavin, ki bodo nastajala na rešetkah 

jezovne zgradbe in ob brežinah. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. V uredbi so podane zahteve za ravnanje z 

naplavinami (mivka, pesek, prod ter plavjem, ki bo odstranjeno z rešetk turbinskih vtokov. 

Prikazane so tudi lokacije odlagališč za sedimente. 

1.22.17 Zagotoviti je potrebno, da se hidrotehnične lastnosti reke Krke zaradi 

umeščanja HE Brežice v naš prostor ter posledično tudi zaradi poglabljanja 

struge reke Save dol vodno od pregrade HE Brežice, ne smejo spremeniti. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Reka Krka je izvzeta iz območja DPN za HE 

Brežice, saj se vanjo ne posega. Predvidena je samo izvedba ukrepov za protipoplavno zaščito 

Krške vasi. 

1.22.18 V DPN-ju je nujno potrebno prikazati oz. opisati tudi vplive NEK na bazen ter 

HE Brežice (npr. segreta voda, ki lahko povzroči razrast in bohotenje 

eutrofičnih bakterij, kar lahko bistveno spremeni oz. poslabša kvaliteto okolja 

za življenje) 

Pojasnilo glede upoštevanja: smiselno upoštevano. Prikaz oz. opis vplivov je predmet 

okoljskega poročila in ne samega DPN. Zahteva za zagotavljanje ustrezne temperature v Savi 

je v členu, ki govori o ukrepih za ohranjanje narave. 

1.22.19 Infrastruktura: Na podlagi strokovnih podlag in variantnih rešitev naj se 

izdelajo idejne rešitve vseh infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij, ki so 

potrebni za delovanje načrtovane prostorske ureditve. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v okviru strokovnih podlag za DPN. 

1.22.20 Odvodnjavanje odpadnih voda: Za vsa naselja gorvodno od zajezitve HE 

Brežice (Šentlenart, Gornji Lenart, Trebež, Zgornji Obrež, Spodnja Pohanca, 

Arnovo selo, Zgornja Pohanca, Glogov Brod, Artiče in Dečno selo) je potrebno 

v DLN določiti obveznost izdelave potrebne projektne dokumentacije za 

pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo sekundarnega in primarnega 

kanalizacijskega omrežja z ustreznimi čistilnimi napravami za čiščenje 

komunalnih odpadnih voda, (ČN Brežice zahod), da se prepreči gnitje 

organskih snovi v stoječi vodi zajezitve, in le to v času izvedbe HE tudi 

izgraditi. PD mora upoštevati izhodišča iz Idejnega projekta,ki ga je izdelal 

REGION d.o.o. Brežice pod št. 2531/N-07 v juliju 2007. 

Pojasnilo glede upoštevanja: smiselno upoštevano na območju ki je zajeto v območje DPN. 

Zahteva, ki se nanaša na območje zunaj tega DPN, pa se ne nanaša na vsebine, ki so predmet 

tega DPN. Odvodnjavanje odpadnih voda je tudi znotraj območja DPN obveznost Občine 

Brežice, ki mora skupaj z MOP in skladno s sprejetimi predpisi ter že vpeljano prakso 

zagotoviti vse zahtevane sisteme in ureditve. Zaradi lege nekaterih od omenjenih naselij 

____________________________________________________________________________________________________________ 


71

PRILOGE 


znotraj meje DPN, je potrebna uskladitev med Občino Brežice ter pristojnimi predstavniki 

MOP-a. V DPN za območje HE Brežice je načrtovana čistilna naprava Brežice Zahod. 

1.22.21 V DPN določiti obveznost izdelave potrebne projektne dokumentacije za 

pridobitev gradbenega dovoljenja za zamenjavo obstoječih azbestno cementnih 

cevovodov na območju vasi Šentlenart-Spodnja Pohanca, Trebež-Spodnja 

Pohanca, Mali Vrh, Glogov Brod-Brezina- Dečno selo, Zgornji Obrež-Gornji 

Lenart, Črnc-Dečno selo, magistralni vodovod Brežice(Bizeljska cesta-Rondo 

Trnje), Trebež-Dečno selo, Rondo Trnje-Lukež ter jih v času gradnje HE tudi 

izgraditi. 

Pojasnilo glede upoštevanja: smiselno upoštevano na območju ki je zajeto v območje DPN. 

Zahteva, ki se nanaša na območje zunaj tega DPN, pa se ne nanaša na vsebine, ki so predmet 

tega DPN. Zamenjava obstoječih azbestno cementnih cevovodov je tudi znotraj območja DPN 

obveznost Občine Brežice, ki mora skupaj z MOP in skladno s sprejetimi predpisi ter že 

vpeljano prakso zagotoviti vse zahtevane sisteme in ureditve. Zaradi lege nekaterih od 

omenjenih naselij znotraj meje DPN, je potrebna uskladitev med Občino Brežice ter 

pristojnimi predstavniki MOP-a. 

1.22.22 V DPN določiti obveznost, da se zagotovi nemoteno komunalno oskrbo vseh 

obstoječih komunalnih vodov in naprav. Infrastrukturne vode je potrebno takoj 

obnoviti v primeru poškodb pri gradnji. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano 

1.22.23 V DPN določiti obveznost, da se v času gradnje zagotovi vse potrebne 

varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaževanja tal in vode in 

zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe. 


Promet: 

1.22.24 V DPN določiti obveznost, da se promet v času gradnje organizira tako, da ne 

bo prihajalo do zastojev na obstoječem cestnem omrežju za kar se mora 

izdelati ustrezna projektna dokumentacija. 


1.22.25 V DPN določiti obveznost, da se pred začetkom gradnje HE Brežice izdela 

elaborat s posnetkom stanja o kvaliteti obstoječih cest in ostalih površin, po 

katerih bo potekal gradbiščni promet, oziroma po katerih se bo izvajalo 

preusmeritve prometa v času gradnje, za kar mora investitor oziroma izvajalec 

del podpisati dogovor z Občino Brežice o pogojih in odškodnini glede uporabe 

transportnih poti in uporabe drugih zemljišč. 

Pojasnilo glede upoštevanja: smiselno upoštevano. Podpis dogovora ni predmet tega DPN. 

____________________________________________________________________________________________________________ 


72

PRILOGE 


1.22.26 V DPN določiti obveznost, da mora investitor in izvajalec del pred začetkom 

gradnje HE Brežice podpisati dogovor z Občino Brežice o pogojih, načinu in 

odškodnini glede odlaganja odvečnega materiala na območju Občine (ne glede 

na lastnino zemljišča), nastalega ob gradnji HE Brežice. 

Pojasnilo glede upoštevanja: smiselno upoštevano. Uredba določa pogoje za odlaganje 

odvečnega materiala. Podpis dogovora z občino ni predmet tega DPN. 

1.22.27 V DPN določiti obveznost, da se zagotovi ukrepe na obstoječem cestnem 

omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi graditve HE Brežice 

ne bo poslabšala, urediti tudi dostope, ki nadomeščajo prekinjene obstoječe 

poti oziroma, da se bo zagotovila primerna prometna varnost, zaradi česar naj 

se določene ceste rekonstruira ter ob njih zgradi kolesarske steze in pločnike, in 

sicer: 

 

 

Sanira naj se most čez Savo v Čatežu ob Savi na cesti RI-219/1242 

Na odseku RII-419/1206 Čatež ob Savi – Krška vas naj se izvede 

rekonstrukcija vozišča ter zgradi pločnik in površine za kolesarje z javno 

razsvetljavo. 

Na odseku RI-220/1334 Brežice – Spodnja Pohanca naj se izvede 

rekonstrukcija vozišča ter zgradi pločnik in površine za kolesarje z javno 

razsvetljavo. 

Pojasnilo glede upoštevanja: ni upoštevano. Navedene ureditve niso predmet tega DPN. 

1.22.28 V DPN določiti obveznost, da se zagotovi ukrepe na obstoječem cestnem 

omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi graditve HE Brežice 

ne bo poslabšala, urediti tudi dostope, ki nadomeščajo prekinjene obstoječe 

poti oziroma, da se bo zagotovila primerna prometna varnost, zaradi česar naj 

se določene ceste rekonstruira ter ob njih zgradi kolesarske steze in pločnike, in 

sicer, da se na lokalnih cestah, ki bodo predvidene za gradbiščne in transportne 

poti izvede sanacija vozišča v tem smislu, da bodo zmožne prevzemati 

predviden promet ter naj se zgradijo pločniki z javno razsvetljavo tam, kjer jih 

še ni. 

Pojasnilo glede upoštevanja: delno upoštevano. Prvi del smernice, ki se nanaša na 

zagotavljanje varnosti in urejanje dostopov za nadomeščanje prekinjenih obstoječih poti, je 

upoštevan. Izgradnja kolesarskih stez in pločnikov pa ni predmet tega DPN, razen v delu, za 

katerega Občina Brežice zagotavlja strokovne podlage in investitorja. 

1.22.29 V DPN določiti obveznost, da se uredi tudi stari most čez Savo in Krko z 

inundacijo (LZ026031, pri čemer se na večih mestih predvidi možnost 

prehajanja z inundacije v prostor pod njo. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Ob obstoječih stopnicah je predvidena možnost 

izvedbe rampe v inundacijo ter navezava na kolesarsko omrežje. 

1.22.30 V DPN določiti obveznost, da se sanira oziroma povrniti v prvotno stanje vse 

poti, ceste in ostale površine, ki bodo zaradi gradnje HE Brežice ali uporabe pri 

gradnji prekinjene ali poškodovane ter jih po gradnji v celoti obnoviti. 


____________________________________________________________________________________________________________ 


73

PRILOGE 


1.22.31 V DPN določiti obveznost, da se predvidi ukrepe za takojšne odpravljanje 

poškodb na voziščih in ostalih površin (bankine, mulde, čiščenje blata, pranje 

ceste, pometanje ceste, krpanje udarnih jam, polivanje ceste zaradi prašenja). 


1.22.32 V DPN pod točko 5 Infrastruktura, je potrebno med naštete kategorizirane 

državne in lokalne ceste na območju občine Brežice, ki so v meji DPN, zajeti 

tudi stari železni most v Brežicah, ki prečka reki Savo in Krko. 

Pojasnilo glede upoštevanja: smiselno upoštevano. Kategorizirane ceste so z omenjenim 

dopolnilom navedene v prilogi Prikaz stanja prostora, v DPN pa je kategorizacija smiselno 

upoštevana. 

1.22.33 Dovoz v času gradnje na desnem bregu reke Save ne sme v nobenem primeru 

potekati skozi naselje Krška vas ampak se mora le ta predvideti in kasneje tudi 

izvajati skladno z grafiko, ki vam jo prilagamo kot priloga št.1. 

Pojasnilo glede upoštevanja: deloma upoštevano. Glavne transportne poti za gradbišče bodo 

potekale z levega brega. Ni pa možno povsem izključiti nekaterih dovozov z desnega brega, 

ker je treba tudi tam urediti brežine in zgraditi nasip za protipoplavno zaščito Krške vasi. 

Dovozi skozi Krško vas pa bodo minimalni, ker se bodo dela izvajala predvsem na nasipih. 

1.22.34 V DPN je potrebno vključiti oz. predvideti tudi premostitev reke Save 

dolvodno od pregrade HE Brežice ter novo vzhodno obvoznico Brežice, 

skladno s strokovnimi podlagami za razvoj cestno prometne mreže z elementi 

idejne študije v občini Brežice, ki vam je bila s strani Občine Brežice že 

posredovana. 

Pojasnilo glede upoštevanja: ni upoštevano, ker te ureditve niso predmet tega DPN. 

1.22.35 Pri umeščanju dostopne ceste do HE Brežice, ki poteka mimo obstoječega 

doma upokojencev Brežice je potrebno upoštevati tudi širitev omenjenega 

doma in parkirnih prostorov pokopališča. Kot prilogo prilagamo grafični prikaz 

umestitve omenjene širitve. (Priloga št. 2). 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Ureditve so usklajene z ureditvami načrtovanimi v 

OPPN. 

1.22.36 V DPN je potrebno navesti, da dostop transportnega prometa do jezovne 

zgradbe v času gradnje na levem bregu reke Save poteka izključno le preko 

trase bodočega končnega dostopa do HE Brežice in v nobenem primeru ne 

preko obstoječe ceste v Vrbino mimo gradu kot je predvideno z osnutkom 

DPN-ja. Zahteva je, da se najprej izvede dostopna cesta do HE Brežice, po 

kateri bo lahko kasneje v fazi gradnje potekal transportni promet. 


Plin: smernice je podal Adriaplin d.o.o. Ljubljana: 

1.22.37 V kolikor bodo posegi v zvezi z izgradnjo HE Brežice vplivali na obstoječe 

plinovodno omrežje oziroma njegov varnostni pas, je potrebno pri načrtovanju 

ostalih komunalnih vodov in graditvi objektov za zagotovitev obratovalne 

____________________________________________________________________________________________________________ 


74

PRILOGE 


varnosti plinovoda in priključnih plinovodov, izpolnjevati zahteve iz Pravilnika 

o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z 

največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26, z dne 

26.03.2002). 


1.22.38 Pri projektiranju je potrebno upoštevati predvideno plinovodno omrežje, za 

katero je pridobljeno gradbeno dovoljenje. 


1.22.39 Projektant pridobi podatke pri koncesionarju plinovodnega omrežja Adriaplinu 

d.o.o. Ljubljana. 

Pojasnilo glede upoštevanja: ni predmet tega DPN; se upošteva v postopku priprave PGD. 

1.22.40 Vsa križanja in približevanja predvidenih objektov oz. komunalne 

infrastrukture s plinovodom morajo biti prikazana in projektno obdelana. V 

primeru, da bodo predvidene projektne rešitve zahtevale preprojektiranje 

plinovoda, jih je potrebno uskladiti s tehnično službo Adriaplina. 


bodo v PGD detajlno projektno obdelane na podlagi projektnih pogojev, ki jih NUP poda 

skupaj z mnenji. 

1.22.41 V varnostnem pasu plinovoda in priključnega plinovoda, ki znaša 2 m na vsako 

stran plinovoda, se potrebna dela lahko opravljajo samo pod stalnim nadzorom 

pooblaščenega upravljavca plinovoda. Pred posegom je potrebno od 

pooblaščenega upravljavca pridobiti soglasje za poseg v varnostni pas 

plinovoda oz. priključnih plinovodov. 


1.22.42 Pri koncesionarju je potrebno naročiti zakoličbo trase obstoječega plinovoda in 

priključnih plinovodov ter nadzor pooblaščenega upravljavca omrežja pri delih 

v varnostnem pasu plinovodov vsaj 10 dni pred pričetkom del. Najmanj teden 

dni pred pričetkom del je potrebno sporočiti koncesionarju ali pooblaščencu 

naslednje podatke: ime odgovornega vodje del, njegovo tel. številko ter datum 

pričetka del. 


1.22.43 V bližini plinovoda in priključnega plinovoda ni dovoljen strojni izkop ali 

miniranje ter trajno odlaganje ali posnetje materiala nad njim. 


bodo v PGD detajlno projektno obdelane na podlagi projektnih pogojev, ki jih NUP poda 

skupaj z mnenji. 

1.22.44 Čez plinovod izven cestišča ni dovoljen transport za težka vozila brez našega 

dovoljenja. 


____________________________________________________________________________________________________________ 


75

PRILOGE 


1.22.45 Po zaključku del mora investitor pridobiti pisno izjavo upravljavca 

plinovodnega omrežja, da so bili med gradnjo izpolnjeni projektni pogoji in 

zahteve nadzora ter da so bila dela izvedena v skladu z veljavnimi tehničnimi 

predpisi in standardi. 


1.22.46 Vsa križanja in približevanja morajo biti vnesena v projekt izvedenih del, ta pa 

mora biti, kot osnova za izjavo o izpolnjenih projektnih pogojih, pravočasno 

dostavljena na Adriaplin d.o.o. Ljubljana. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upošteva se v pripravi PZI po sprejetju DPN. Vse morebitne 

tangence bodo detajlno projektno obdelane. 

1.22.47 Vsi stroški s predmetno gradnjo bremenijo investitorja. Investitorja bremenijo 

tudi stroški, ki bi nastali zaradi morebitnih poškodb na plinovodu med gradnjo, 

obratovanjem ali kasnejšim vzdrževanjem predmetnega objekta. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v postopkih po sprejetju DPN v primerih tangenc 

in poškodb zaradi posegov, načrtovanih v tem DPN. Investitor je dolžan sanirati poškodbe na 

infrastrukturnih objektih, napravah in drugih objektih, nastale zaradi gradnje in obratovanja 

hidroelektrarne Brežice in drugih prostorskih ureditev, ki so predmet tega DPN. 

1.22.48 Investitor mora pridobiti tudi mnenje k lokacijskemu načrtu skladno z 

določbami ZUreP - 1 (Uradni list RS, št. 110, z dne 18.12.2002). 

Pojasnilo glede upoštevanja: se upošteva v postopku priprave in sprejemanja DPN v skladu 

z ZPNačrt (UL RS, št. 33/07) 

Protipoplavna zaščita: 

1.22.49 V DPN je treba prikazati oz. predstaviti tudi rešitev protipoplavne zaščite 

objekta Budič na Čatežu ob Savi (ob sotočju reke Krke in Save). Zaradi velike 

utesnjenosti in težko predstavljivih kvalitetnih rešitev protipoplavne zaščite, je 

naš in pa predlog lastnika g. Petra Budič, da se preveri oz. predvidi možnost 

odkupa oziroma preselitve omenjenega objekta. Hkrati prilagamo podanim 

smernicam tudi pobudo oz. zahtevo g. Budiča o rešitvi omenjene problematike. 

Pojasnilo glede upoštevanja: ni upoštevano. Objekt se ne nahaja v območju tega DPN in se 

bo reševala v okviru projekta HE Mokrice. 

1.22.50 Z DPN-jem je treba poskrbeti za vse ustrezne ukrepe, ki bodo preprečili, da bi 

podtalnica ogrožala obstoječe objekte ter obstoječe kmetijske površine. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Predvideni so ukrepi za zniževanje podtalne vode 

ter pasivni zaščitni ukrepi objektov pred dvigom podzemne vode. 

1.22.51 V DPN je treba prikazati oz. opisati tudi vplive umeščanja HE Brežice na 

športno rekreacijski center Grič in možne rešitve (protipoplavna varnost…) 

Pojasnilo glede upoštevanja: ni upoštevano. Območje ŠRC Grič se nahaja izven območja 

DPN za HE Brežice. 

____________________________________________________________________________________________________________ 


76

PRILOGE 


1.22.52 V DPN-ju mora biti zajeta celovita rešitev protipoplavne varnosti na obeh 

bregovih Krške vasi in ne samo na levem bregu, kot je predvideno z osnutkom. 

Poleg Krške vasi je treba zajeti tudi protipoplavno varnost vasi Velike 

Malence, saj je le ta prav tako poplavno ogrožena kot Krška vas. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Predvidena je izvedba nasipa in zidu ob objektu 

samem gorvodno od mostu. Dolvodno od mostu, kjer je tudi nekaj objektov, pa zaščita ni 

potrebna, ker bo visoka voda zaradi poglobitve Save nižja kot pri obstoječem stanju. 

1.22.53 Pri predvidenih protipoplavnih rešitvah na levem bregu reke Krke v Krški vasi, 

je treba krajanom Krške vasi omogočiti oz. ohraniti tudi dostop do kopališča 

oz. reke Krke. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Predvidena je ohranitev vseh obstoječih dostopov, 

ki pa bodo nekoliko nadvišani. 

1.22.54 V DPN-ju je treba že v tej fazi vključiti in predvideti, da se izvedejo vsi 

potrebni projekti, zagotovijo ter predvidijo območja (zemljišča) ter finančna 

sredstva za izgradnjo protipoplavnih nasipov za zaščito vasi Loče, Mihalovec 

in Rigonce pred visokimi vodami Save in Sotle. 

Pojasnilo glede upoštevanja: območje ni predmet tega DPN. Ta protipoplavna zaščita bo 

predmet DPN za območje HE Mokrice. 

1.22.55 Poleg upoštevanja že izdelane dokumentacije je naša zahteva, da se izdelajo oz. 

upoštevajo še sledeče študije oz. strokovne podlage: 

za zaščito mesta Brežice in bližnjih naselij Skopice, Krška vas, 

Šentlenart… pred poplavami se mora izdelati strokovne podlage o 

zaščiti pred visokimi vodami in podtalnico zaradi zgrajenih HE 

gorvodno na reki Savi - v mejo DPN vključiti vse ureditve oz. 

poselitvena območja za zaščito pred poplavami - 100 letnimi visokimi 

vodami, prav tako je potrebno pred poplavami zaščititi kmetijske 

površine - 25 letnimi visokimi vodami; 

določiti deponijo za odlaganje mulja iz HE Brežice. Predvideti in 

izvesti je potrebno monitoring usedlin zaradi eventualnih težav z 

muljem tudi na rokavih in pritokih vodotokov in o stanju v okolju je 

potrebno obveščati lokalno skupnost in javnost v skladu z Arhuško 

konvencijo in zakonodajo, ki določa obveznosti o obveščanju 

prebivalcev v stanju v okolju; 

študijo elektromagnetskega sevanja (ker se pojavljajo vprašanja in 

dileme o vplivih elektromagnetskega sevanja je javnosti potrebno 

strokovno predstaviti in povedati, ali je kakšen vpliv ali ne?); 

študijo ali analizo gnitja organskih snovi zaradi stoječe vode in dviga 

temperature, ker se v poletnih mesecih pri HE Vrhovo zaznava 

neprijeten vonj (če so podatki že znani le te vključiti v DLN); 

izdelati analizo eventualnega izlitja nevarnih snovi iz industrijskih 

obratov gorvodno (kisline, lugi, kurilna olja) in s tem posledično 

čiščenje; 

proučitev vplivov HE na obstoječe infrastrukturne naprave in objekte 

(cesta, voda, kanalizacija, itd.); 

____________________________________________________________________________________________________________ 


77

PRILOGE 


 

 

 

 

 

 

 

potrebno je naročiti in izdelati študijo vplivov zajezitve vode (ne samo 

HE Brežice, temveč vseh HE ) na spremembo mikro klime; 

izdelati študiji, ki bosta preverila vpliv poglobitve struge Save na 

podtalnico ter posredno vpliv na oskrbo s pitno vodo in namakanje 

kmetijskih površin, kot tudi vpliv na vodonosnike 

vpliv segrete vode (od NEK) na lokalno mikroklimo, 

študija tveganja vpliva bazenskih usedlin na kvaliteto podtalnice in 

pitne vode (še posebej na črpališče v Brezini), 

študija vpliva potresnega območja na metodo tesnjenja dna bazena, 

vpliv izgradnje na naravne vrednote državnega pomena, naravne 

vrednote lokalnega pomena, ekološko pomembna območja in območja 

Nature 2000 (lokacije navedene v osnutku), 

študija trenutno prisotne ornitofavne s poudarkom na prisotnih redkih 

in ogroženih vrstah ptic in vpliv izgradnje bazena na njihove 

preživetvene možnosti. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano, delno v okviru izdelave strokovnih podlag za DPN 

HE Brežice, potrebne projektne rešitve pa v fazi IDP (IBE, julij 2009, dopolnjeno marec 

2010), v delu pa je tudi študija »Izdelava hibridnih hidravličnih modelov za območje spodnje 

vode HE Krško, območje HE Brežice in območje HE Mokrice«. Vprašanja glede sevanja, 

klime in evtrofikacije so obravnavane v OP. Vplivi na infrastrukturo, visokovodne zaščite, 

odlagališča sedimentov so predmet IDZ in nadaljnjih projektov. Lokacije za odlagališča za 

sedimente so opredeljena. 

1.22.56 Smernice upravljavca lokalne javne gospodarske infrastrukture (Komunalno 

stanovanjsko podjetje Brežice d.d.) 

3.22.56.A Pri pripravi DPN za hidroelektrarno Brežice morajo biti upoštevane 

naslednje smernice: 

VODOVOD 

Pogoje in način oskrbe z vodo, gospodarjenje z objekti in napravami, ki 

služijo oskrbi z vodo iz javnega vodovodnega omrežja ter pravice in 

obveznosti uporabnikov in upravljavcev vodovodov v zvezi z dobavo in 

odjemom vode iz javnega vodovodnega omrežja določa Odlok o oskrbi s pitno 

vodo (1.člen Odloka o oskrbi s pitno vodo Uradni list RS, št. 50/98); 

Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor v bližini javnega 

vodovodnega omrežja, je ob javnih vodovodnih cevovodih varovalni pas v 

katerem je raba prostora omejena. Gradnja in rekonstrukcija gradbenih 

objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem 

pasu vodovoda je dovoljena le s soglasjem upravljavca vodovoda (41. člen 

Odloka o oskrbi s pitno vodo Uradni list RS, št. 50/98); 

Varovalni pas vodovoda znaša na vsaki strani 1,5 m merjeno od osi 

vodovoda (17. člen Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in 

enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez 

gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi 

zemljišči Uradni list RS 114/03); 

Priključitev objektov na javno vodovodno omrežje je dovoljena samo s 

soglasjem za priključek, ki ga izda upravljavec vodovoda, oziroma pogodbo o 

____________________________________________________________________________________________________________ 


78

PRILOGE 


priključitvi na javni vodovod (7. člen Odloka o oskrbi s pitno vodo Uradni list 

RS, št. 50/98); 

Za vsako širitev vodovodnega omrežja, komunalno opremljanje območij, 

povečanje profilov cevovodov vodovodnega omrežja, priključitev večjih 

porabnikov vode, hidrantnih omrežij se izdela hidravlični izračun s presojo 

vpliva na obstoječe razmere v vodooskrbnem sistemu (10. člen Odloka o 

oskrbi s pitno vodo Uradni list RS, št. 50/98); 

Vse gradnje vodovoda, rekonstrukcije vodovoda, širitve vodovodnega 

omrežja, priključitve na vodovodno omrežje, hidrantna omrežja, se izvedejo z 

upoštevanjem vseh določil Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi javnega 

vodovoda v občini Brežice (KOP Brežice d. d., junij 2003), ki določa 

podrobnejša navodila in tehnične normative za gradnjo (4. člen Odloka o 

oskrbi s pitno vodo - Ur. List RS št. 50/98). 

Upoštevajo se določila Odloka o oskrbi s pitno vodo Uradni list RS, št. 

50/98; 

Upoštevajo se določila Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS 

35/06); 

Upoštevajo se določila Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi javnega 

vodovoda v Občini Brežice (KOP Brežice d.d., junij 2003), ki določa 

podrobnejša navodila in tehnične normative za gradnjo (4. člen Odloka o 

oskrbi s pitno vodo - Ur. List RS št. 50/98); 

Varstvo vodnih, virov se uskladi z določili Zakona o vodah (Uradni list RS, 

št. 67/02, 2/04 - ZV-1); 

Vodni viri so zavarovani z Odlokom o zavarovanju izvira Gabernice v 

Pišecah, Odlokom o zavarovanju pitne vode v vrtinah Vt-1 in Ci-1 v 

Glogovem Brodu ter v vodnjakih na lokaciji črpališča Brezina, Odloka o 

zavarovanju pitne vode v vrtini Piš-1/94, Odlokom o zavarovanju pitne vode v 

vrtini Pe-1/90 (pod Pečicami), Odlokom o zavarovanju pitne vode v vrtinah: 

Mo-1/88 in Mo-2/88 ob Dolinskem potoku pod Mokricami, Pr-1/88, Pr-2/88 in 

Pr-3/92 nad Prilipami ter na območju perspektivne lokacije Aquaductus 

Romanus pod vasjo Izvir v Cerkljah ob Krki, (Uradni list RS 38/96); 

KANALIZACIJA 

Pogoje in način odvajanja in čiščenja odpadne in padavinske vode, 

gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo odvajanju in čiščenju odpadne 

vode, ki nastaja v gospodinjstvih, industriji in drugih uporabnikih, ter 

odvajanju padavinske vode iz naselij, ki so priključeni na javno kanalizacijsko 

omrežje, ter obveznosti in pravice upravljavca in uporabnikov določa Odlok o 

odvajanju odpadne in padavinske vode (1. člen Odloka o odvajanju odpadne in 

padavinske vode Uradni list RS, št. 76/99); 

Zahteve odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode, ki morajo 

biti izpolnjene pri opravljanju storitev obvezne lokalne javne službe odvajanja 

in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode določa Pravilnik o 

odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode, Uradni list 

105/02; 

Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor v bližini javnega 

kanalizacijskega omrežja, je ob javnih kanalizacijskih cevovodih varovalni pas 

v katerem je raba prostora omejena. Gradnja in rekonstrukcija gradbenih 

____________________________________________________________________________________________________________ 


79

PRILOGE 


objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem 

pasu kanalizacije je dovoljena le s soglasjem upravljavca kanalizacije (42. člen 

Odloka o odvajanju odpadne in padavinske vode Uradni list RS, št. 76/99); 

Varovalni pas kanalizacije znaša na vsaki strani 1,5 m merjeno od osi 

kanalizacije (17. člen Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in 

enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez 

gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi 

zemljišči Uradni list RS 114/03); 

Priključitev objektov na javno kanalizacijsko omrežje ali povečanje 

priključne moči je dovoljena samo s soglasjem za priključek, ki ga izda 

upravljavec kanalizacije, oziroma pogodbo o priključitvi na javno kanalizacijo 

(9. člen Odloka o odvajanju odpadne in padavinske vode Uradni list RS, št. 

76/99); 

Za vsako širitev kanalizacijskega omrežja, komunalno opremljanje 

območij, povečanje profilov cevovodov kanalizacijskega omrežja, priključitev 

na kanalizacijsko omrežje, se izdela hidravlični izračun s presojo vpliva na 

obstoječe razmere v sistemu odvajanja in čiščenja (12. člen Odloka o 

odvajanju odpadne in padavinske vode Uradni list RS, št. 76/99); 

Vse gradnje kanalizacije, rekonstrukcije kanalizacije, širitve 

kanalizacijskega omrežja, priključitve na kanalizacijsko omrežje, se izvedejo z 

upoštevanjem vseh določil Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi 

kanalizacijskih objektov in naprav v Občini Brežice (KOP Brežice d.d., 

september 2003), ki določa podrobnejša navodila in tehnične normative za 

gradnjo (5. člen Odloka o odvajanju odpadne in padavinske vode Uradni list 

RS, št. 76/99). 

Upoštevajo se določila Odloka o odvajanju odpadne in padavinske vode 

Uradni list RS, št. 76/99; 

Upoštevajo se določila Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi 

kanalizacijskih objektov in naprav v Občini Brežice (KOP Brežice d. d., 

september 2003), ki določa podrobnejša navodila in 

tehnične normative za gradnjo (5. člen Odloka o odvajanju odpadne in 

padavinske vode Uradni list RS, št. 76/99); ~ Upošteva se Pravilnik o 

odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode, Uradni list RS, 

št. 105/02; 

Upošteva se Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz 

komunalnih čistilnih naprav, Uradni list RS, št. 35/96; 

Upošteva se Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o emisiji snovi 

pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav, Uradni list RS 

31/01; 

Upošteva se Pravilnik o monitoringu onesnaženosti podzemnih voda z 

nevarnimi snovmi, Uradni list RS, št. 5/00; 

Upošteva se Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju 

odpadnih voda iz virov onesnaževanja, Uradni list 35/96; 

Upošteva se Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih 

komunalnih čistilnih naprav, Uradni list, št. 103/02; 

____________________________________________________________________________________________________________ 


80

PRILOGE 


Upošteva se Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o emisiji snovi 

in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja, Uradni list RS, št. 

21/03. 

CESTE 

Do sprejetja Odloka o občinskih cestah, katerega sprejme občina in v 

katerem uredi upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest ter 

nadzorstvo nad občinskimi cestami, se za urejanje razmerij v zvezi z lokalnimi 

cestami in javnimi potmi (kategoriziranimi občinskimi cestami) smiselno 

uporabljajo določbe Zakona o javnih cestah, ki se nanašajo na državne ceste 

(82. člen Zakona o javnih cestah Uradni list RS, št. 33/06-UPB-1); 

Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob kategorizirani 

občinski javni cesti na kategorizirano občinsko javno cesto in promet na njej je 

ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena. Gradnja in 

rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih 

objektov in naprav v varovalnem pasu kategorizirane občinske ceste so 

dovoljeni le s soglasjem upravljavca ceste. (47. člen Zakona o javnih cestah 

Uradni list RS, št. 33/06 - UPB-1) 

S posegi v varovalnem pasu ne smejo biti prizadeti interesi varovanja 

kategorizirane občinske ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi 

prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza (47. člen Zakona o 

javnih cestah Uradni list RS, št. 33/06-UPB-1); 

Varovalni pas kategorizirane občinske ceste se meri od zunanjega roba 

cestnega sveta in je na vsako stran kategorizirane občinske ceste širok 15 m 

(47. člen Zakona o javnih cestah Uradni list RS, št. 33/06 - UPB-1); 

Občinske javne ceste so kategorizirane z Odlokom o kategorizaciji 

občinskih cest v Občini Brežice (Uradni list RS, št. 5/99); 

Upoštevajo se določila Zakona o javnih cestah Uradni list RS, št. 33/06 - 

UPB-1; 

Upoštevajo se določila Zakon o varnosti cestnega prometa (Url. RS št. 

83/04, 97/05); 

Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Brežice (Url. RS št. 5/99); 

Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Url. 

št. 46/00); 

Pravilnik o projektiranju cest (Url. RS št. 91/05); 

Občinske ceste se gradi in rekonstruira v skladu z Zakonom o javnih cestah 

(Uradni list RS, št. 33/06 - UPB-1) in Pravilnikom o projektiranju cest (Url. RS 

št. 91/05); 

Odlok o kategorizaciji občinskih cest se na dve leti spremeni in dopolni z 

novim stanjem ceste v skladu s Pravilnikom o načinu označevanja javnih cest 

in o evidencah o javnih cestah in objektih na njih (Uradni list RS, št. 49/97) in 

Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, 49/97); 

Prostorske evidence občinskih javnih cest so vodene v digitalnem katastru 

občinskih cest; 

Podatki o občinskih cestah so vodeni v Banki cestnih podatkov Občine 

Brežice. 


____________________________________________________________________________________________________________ 


81

PRILOGE 


3.22.56.B Pri pripravi DPN za hidroelektrarno Brežice naj bodo v največji možni meri 

upoštevana tudi naslednja priporočila: 

VODOVOD 

Gradnje in rekonstrukcije vodovodnih cevovodov se izvede z 

upoštevanjem določil Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih 

objektov in naprav v Občini Brežice (junija 2003 izdal KOP Brežice d.d.). 

Izvede se v ustreznih presekih, predvsem pri rekonstrukcijah se cevovodi 

izvedejo glede na obstoječe omrežje in material. 

Za cevovode se uporabi cevi za nazivni tlak najmanj PN 10 bar, skladno s 

16. členom Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in 

naprav v Občini Brežice (junija 2003 izdal KOP Brežice d.d.). 

Z upoštevanjem določil 17. člena Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi 

vodovodnih objektov in naprav v Občini Brežice (junija 2003 izdal KOP 

Brežice d.d.), se izbere tudi vrsta in material cevi. 

Vsi elementi vodovoda morajo biti ustrezno zaščiteni proti škodljivemu 

delovanju okolice (korozija, blodeči tokovi...) in pred vplivi vode. 

Križanje vodovoda z ostalo infrastrukturo mora potekati horizontalno-brez 

vertikalnih lomov. Križanja se izvedejo pravokotno, izjemoma je lahko kot 

prečkanja osi vodovoda in osi ostale infrastrukture med 45 in 90 stopinj, 

vendar nikakor ne manjši kot 45 stopinj. 

Najmanjši vertikalni odmiki med vodovodom in drugimi infrastrukturnimi 

objekti se določijo skladno z določili 21. člena Pravilnika o tehnični izvedbi in 

uporabi vodovodnih objektov in naprav v Občini Brežice (junija 2003 izdal 

KOP Brežice d.d.). 

Vertikalni odmiki med vodovodi in drugimi podzemnimi 

napeljavami, merjeno od medsebojno najbližjih sten vodovodov in 

drugih komunalnih napeljav, ne morejo biti manjši od odmikov, 

pogojevanih v naslednjih točkah. V primerih križanja, ko je: 

1. vodovod nad kanalizacijo, morajo biti izpolnjene naslednje zahteve: 

vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi, ustji zaščitne cevi morata biti 

odmaknjeni od zunanje stene kanalizacije najmanj 2 m na vsako stran, 

vertikalni odmik je najmanj 0,3 m. 

2. vodovod nad toplovodom, morajo biti izpolnjene naslednje zahteve: 

toplovod mora biti toplotno izoliran, debelina izolacije mora 

zadostiti zahtevam, navedenim v drugih poglavjih tega pravilnika, 

vertikalni odmik je najmanj 0,3 m 

3. vodovod nad plinovodom, PTT kabli ali elektrokabli, mora biti 

izpolnjena še naslednja zahteva: 

vertikalni odmik je najmanj 0,5 m 

4. vodovod pod kanalizacijo, morajo biti izpolnjene naslednje zahteve: 


vodotesni in odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije najmanj 2 m na 

vsako stran, vertikalni odmik od temena zaščitne cevi do temelja kanala 

mora znašati najmanj 0,3m 

5. vodovod pod toplovodom, morajo biti izpolnjene naslednje zahteve: 

____________________________________________________________________________________________________________ 


82

PRILOGE 



odmaknjeni od zunanje stene cevi toplovoda, najmanj 1 m na vsako stran, 

vertikalni odmik (od temena zaščitne cevi do spodnjega dela telesa 

toplovodne napeljave) je najmanj 0,3 m 

6. vodovod pod plinovodom, PTT, TV, signalnimi in elektro kabli: 

plinovod, PTT, TV in elektro kabli morajo biti vgrajeni v jekleni zaščitni 

cevi in ustrezno signalizirani, ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od 

zunanje stene cevi vodovoda najmanj 0,5 m na vsako stran, vertikalni 

odmik je najmanj 0,5 m; 

Najmanjši horizontalni odmiki med vodovodom in drugimi 

infrastrukturnimi objekti se določijo skladno z določili 30. člena Pravilnika o 

tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav v Občini Brežice 

(junija 2003 izdal KOP Brežice d.d.). 

Odmiki napeljav (svetli), ki potekajo vzporedno z vodovodom 

Globina kom voda 

Komunalni vod 

v odvisnosti od vodovoda Odmik 

Odpadna in mešana kanalizacija Manjša ali enaka 3.0 m 

Padavinska kanalizacija Manjša ali enaka 1,0 m 

Plinovodi, elektrokabli, kabli javne Manjša ali enaka 1,0 m 

razsvetljave ali PTT napeljave 

Toplovod Manjša ali enaka 1,0 m 

Odpadna in mešana kanalizacija Večja 1,0 m 

Padavinska kanalizacija Večja 1.0 m 

Plinovodi, elektrokabli, kabli javne Večja 

1,0 m 

razsvetljave ali PTT napeljave 

Toplovod Večja 1.0 m 

Najmanjši odmiki objektov. Minimalni odmik od spodnjega roba 

podzemnih temeljev ali podzemnih objektov, čistih gradbenih objektov in 

opornih zidovih, ne sme biti manjši od: 

o 4m pri primarnih vodovodih 

o 3m pri sekundarnih vodovodih 

o 1m pri priključnih vodih 

Minimalni odmik od greznic ali drugih deponij s škodljivimi vodotopnimi 

substancami, za katere je potrebna prisilna drenaža med vodovodom in virom 

onesnaževanja na globini, ki zagotavlja, da vodovod ne pride v stik z 

onesnaženo izcedno vodo, je: 

o 5 m na vodoprepustnem terenu 

o 7 m na vodoneprepustnem terenu 

Pod vsemi prometnimi površinami oziroma cestnem telesu in cestnem 

svetom ceste mora biti vodovod položen v zaščitni cevi, v takšni izvedbi, da za 

potisk ali izvlek prazne vodovodne cevi ni potrebna sila, večja od 8 kN, 

zaščitna cev mora segati najmanj 1m na vsako stran zunanjega roba cestnega 

sveta, skladno s 26. členom Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi 

____________________________________________________________________________________________________________ 


83

PRILOGE 


vodovodnih objektov in naprav v Občini Brežice (junija 2003 izdal KOP 

Brežice d.d.). Presek zaščitne cevi mora biti takšen, da omogoča povečanje 

preseka vodovodne cevi do največjega profila glede na material cevi, 

določenega v 17. členu Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi javnega 

vodovoda KOP-a Brežice d.d., junij 2003, ki določa podrobnejša navodila in 

tehnične normative za gradnjo (4. člen Odloka o oskrbi s pitno vodo - Ur. List 

RS št. 50/98). 

Vodovodni cevovod se označi tako, da se 30 cm nad temenom vodovodne 

ali zaščitne cevi položi opozorilni trak s kovinskim vložkom in napisom 

»POZOR VODOVOD« za označitev oziroma ugotavljanje poteka 

vodovodnega cevovoda. 

Pred začetkom gradnje oz. po zakoličbi objekta je potrebno obvestiti KOP 

Brežice, sektor Komunala, zaradi nadzora nad izvajanjem del s strani 

upravljavca vodovoda. Stroške nadzora skladno z 41. členom Odloka o oskrbi 

s pitno vodo (Ur.l. RS št 50/98) krije investitor gradnje. 

Pred izdajo uporabnega dovoljenja mora investitor pridobiti pisno izjavo 

upravljavca vodovoda, da so bili pri izgradnji izpolnjeni vsi zgoraj navedeni 

pogoji. Prav tako je dolžan upravljavcu vodovoda (pred tehničnim pregledom 

objekta) dostaviti komplet podzemnega katastra vodovoda oziroma PID, v 

katerem morajo biti prikazana vsa križanja vodovoda z ostalimi 

infrastrukturnimi objekti, ter celotna trasa vodovoda z obdelanimi kotami 

temena cevovoda. 

Upošteva se tudi vsa druga določila Pravilnika o tehnični izvedbi in 

uporabi vodovodnih objektov in naprav v Občini Brežice (junija 2003 izdal 

KOP Brežice d.d.), ki zadevajo izgradnjo vodovoda in spremljajočih objektov. 

Vsa potrebna soglasja lastnikov parcel oziroma sodne odločitve, ki 

nadomesti soglasje, in soglasja upravljavcev ostale infrastrukture za izkop 

jarka pri prestavitvi oziroma rekonstrukciji ali gradnji vodovoda je dolžan v 

korist upravljavca vodovoda pridobiti investitor. 

Med izgradnjo objektov je zagotoviti stabilnost obstoječih vodovodov. 

Vodooskrba mora biti med izvedbo del nemotena. 

Na trasi obstoječega vodovoda je potrebno gradbeno - zemeljska dela 

izvajati previdno (predhodni ročni odkop vodovodne cevi v prisotnosti 

pooblaščenega predstavnika upravljavca vodovoda), da ne bi prišlo do 

poškodbe vodovoda. Pri zasutju pa je potrebno pazljivo zasipavati in utrjevati 

material. 

V neposredni bližini trase obstoječega vodovoda ni dopustna uporaba težke 

gradbene mehanizacije, ni dovoljeno deponiranje gradbenega materiala ali 

postavljanje začasnih gradbenih objektov. 

Kota obstoječega terena se nad obstoječim vodovodom brez posebnega 

soglasja upravljavca ne sme spreminjati. 

Pred zasutjem je potrebno obvestiti pooblaščenega predstavnika 

upravljavca vodovoda, da pregleda mesta križanj, kakor tudi upoštevati 

njegovo morebitno dodatno zahtevo. 

Če med izvajanjem del gradnje ali pri kasnejšem vzdrževanju ceste pride 

do poškodbe vodovodnega omrežja, stroški sanacije vodovoda bremenijo 

____________________________________________________________________________________________________________ 


84

PRILOGE 


izvajalca del oz. investitorja. Sanacijo opravijo vodovodni vzdrževalci KOP-a 

Brežice. 

Tlačni preizkus se opravi na vsakem novozgrajenem ali obnovljenem 

vodovodu po določilih PSIST pr EN 805 - poglavje 10. Po opravljenem 

tlačnem preizkusu se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo nadzorni organ, 

pooblaščeni predstavnik upravljavca, izvajalec tlačnega preizkusa in 

predstavnik izvajalca gradnje vodovoda. Zapisnik o uspešno opravljenih 

tlačnih preizkusih je sestavni del investicijsko-tehnične dokumentacije. 

Po zaključku gradnje je treba vodovod dezinficirati. Dezinfekcija se mora 

izvajati po določilih poglavja 11 (Dezinfekcija) standarda PSISTprEN 805, 

navodilih DVGWW 291 in po navodilih potrjenih od IVZ ali ustreznega 

Zavoda za zdravstveno varstvo. Dezinfekcijo izvaja pooblaščena 

organizacija. V primeru, ko so že s spiranjem s pitno vodo dosežejo 

zadovoljivi rezultati, dezinfekcija s sredstvom za dezinfekcijo ni potrebna. Po 

opravljeni dezinfekciji se izvede dvakratno vzorčenje za mikrobiološko in 

fizikalno-kemično analizo v primernem časovnem presledku. O uspešno 

opravljeni dezinfekciji se izda potrdilo. Na podlagi tega potrdila se vodovod 

sme vključiti v obratovanje. 

Upravljavec vodovoda KOP d.d., odklanja vsako odgovornost za škodo na 

objektu, ki bi nastala zaradi obstoja vodovoda ali njegovega vzdrževanja. 


upravljavca vodovoda, da so bili pri izgradnji izpolnjeni vsi zgoraj navedeni 

pogoji. Prav tako je dolžan upravljavcu vodovoda (pred tehničnim pregledom 

objekta) dostaviti komplet podzemnega katastra kanalizacije oziroma PID, v 

katerem morajo biti prikazana vsa križanja infrastrukture z vodovodnim 

omrežjem. Če bo potrebno zaradi izgradnje predmetnega objekta prestaviti 

obstoječi vodovod, je dolžan investitor oz. izvajalec del dostaviti upravljavcu 

vodovoda tudi geodetski posnetek prestavljenega vodovoda. 

KANALIZACIJA 

Gradnje in rekonstrukcije kanalizacije je treba izdelati v skladu z vsemi 

določili vse veljavne zakonodaje, tehničnih predpisov, normativov, Odloka o 

odvajanju odpadne in padavinske vode (Ur.l. RS št. 76/97) in Pravilnika o 

tehnični izvedbi in uporabi kanalizacijskih objektov in naprav v Občini Brežice 

(septembra 2003 izdal KOP Brežice d. d.). 

Pri projektiranju in kasnejši gradnji je treba zagotoviti, da bo kanalizacijski 

cevovod nemoteno in varno zbiral in odvajal odpadne vode. Zmogljivost 

kanalizacijskega cevovoda mora biti usklajena s trenutnimi in dolgoročnimi 

potrebami območja, ki se bo na predmetni zbirni kanalizacijski cevovod 

priključilo. 

Kanalizacijski cevovod se dimenzionira na podlagi specifičnih obremenitev 

in prostorskih značilnostih obravnavanega območja. Osnova za 

dimenzioniranje kanalizacije za odpadno vodo in za izračun sušnega odtoka je 

količina odpadne vode. Sušni odtok se izračuna skladno s 13. členom 

Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi kanalizacijskih objektov in naprav v 

Občini Brežice (septembra 2003 izdal KOP Brežice d.d.). 

Mešana kanalizacija mora biti dimenzionirana za odvod ustreznih količin 

deževne vode, priključeni objekti pa varni pred poplavljanjem. Upošteva se 14. 

____________________________________________________________________________________________________________ 


85

PRILOGE 


člen Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi kanalizacijskih objektov in naprav 

v Občini Brežice (septembra 2003 izdal KOP Brežice d.d.). 

Upošteva se najmanjša in največja hitrost pretoka odpadne vode skladno s 

15. členom Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi kanalizacijskih objektov in 

naprav v Občini Brežice (septembra 2003 izdal KOP Brežice d.d.). 

Najmanjša globina kanala (teme kanala) naj bo takšna, da bo omogočala 

gravitacijsko odvajanje odtokov iz pritličja bližnjih objektov in bo znašala 

najmanj 1,20 m. Pri projektiranju je najbolj ekonomično slediti naravnemu 

padcu terena. 

Premer kanala se izbere na podlagi hidravličnega izračuna, pogojev 

vzdrževanja in skladno z določili 18. člena Pravilnika o tehnični izvedbi in 

uporabi kanalizacijskih objektov in naprav v Občini Brežice (septembra 2003 

izdal KOP Brežice d.d.). Izberejo se standardne dimenzije (DN). 

Cevi, jaški in ostali elementi kanalizacijskega omrežja morajo biti vgrajeni 

po navodilih proizvajalcev tako, da so med transportom, vgradnjo in med 

obratovanjem zaščiteni pred poškodbami in mehanskimi vplivi(obtežbe, 

vibracije, posedanje tal ipd.). Kot najgloblja komunalna instalacija morajo biti 

lokacijsko vgrajeni tako, da je v primeru okvare možen strojni izkop. 

Material cevovoda se določi skladno z določili 20. člena Pravilnika o 


(septembra 2003 izdal KOP Brežice d.d.). 

Križanje kanalizacije z drugimi podzemnimi instalacijami mora potekati 

brez vertikalnih lomov ter pravokotno, izjemoma je lahko kot križanja največ 

45". Kanalizacija mora potekati pod drugimi komunalnimi vodi. Upoštevajo se 

tudi naslednje omejitve: 

o dimenzije kanalov in padci se praviloma zaradi križanja ne smejo 

spreminjati; 

o preprečen mora biti izliv onesnažene vode v druge podzemne naprave; 

o preprečiti je nevarnost okužbe vodovoda. 

Vertikalni odmiki med kanalizacijskim cevovodom in drugimi podzemnimi 

instalacijami je najmanj 0,5 m. Odstopanje je dopustno ob upoštevanju 

ustreznih ukrepov in z izpolnjevanjem pogojev soglasja upravljavca. 

Trajno grajeni objekti morajo biti odmaknjeni od magistralnega 

kanalizacijskega cevovoda najmanj 5m, od primarnih in sekundarnih 

kanalizacijskih cevovodov pa najmanj 3m. 

Horizontalni svetli odmiki ostalih komunalnih vodov od oboda 

kanalizacijske cevi morajo znašati: 

o vodovod najmanj 3,00 m; 

o plinovod, elektrovod, javna razsvetljava, TV in PTT kabli najmanj 1,0 

m; 

o topolovod najmanj 0,8 m. 

Cevovodi morajo biti grajeni v skladu s pravili stroke, veljavnimi predpisi 

in standardi. 

Revizijski jaški se izvedejo na vsaki spremembi smeri, spremembi v 

materialu cevi in združitvi dveh ali več kanalov. Največja razdalja med jaški je 

50,0 m. 

____________________________________________________________________________________________________________ 


86

PRILOGE 


Jaški se izvedejo v skladu s pravili stroke, veljavnimi predpisi in standardi. 

Najmanjši premer jaška mora biti DN 1000 mm, vstopni element jaška pa 

najmanj DN 800 mm. Pokrove jaškov iz modularne litine, praviloma okrogle 

oblike premera 600 mm, z napisom KANALIZACIJA, se predvidi glede na 

uporabo površine nad njimi, v vozišču se uporabijo povozni pokrovi z 

upoštevanjem ustrezne nosilnosti. Prenos obtežbe s pokrova na jašek oziroma 

utrjeno površino okoli jaška mora biti izveden skladno s tipom jaška in 

navodili proizvajalcev jaškov. 

Pod voznimi površinami se kanalizacijski cevovod še posebej zaščiti pred 

možnostjo porušitve, predvsem na mestih kjer ni dosežena ustrezna globina. 

Zaradi tipa kanalizacije - mešana, se preveri potrebnost izvedbe 

razbremenilnika, ki mora biti izveden v skladu s 36. členom Pravilnika o 



V kolikor poteka kanalizacijski cevovod pod voziščem javne ceste, se 

priključki na predmetni kanalizacijski cevovod ob izgradnji kanala izvedejo do 

izven območja vozišča. Priključki se izvedejo skladno z določili Odloka o 

odvajanju odpadne in padavinske vode (Ur.l. RS št. 76/97) in Pravilnika o 



Vsa potrebna soglasja lastnikov parcel oziroma sodne odločitve, ki 

nadomesti soglasje, in soglasja upravljavcev ostale infrastrukture za izgradnjo 

kanalizacije je dolžan v korist upravljavca kanalizacije pridobiti investitor. 

Pred začetkom gradnje oz. po zakoličbi objekta je potrebno obvestiti KOP 

Brežice, sektor Komunala, zaradi nadzora nad izvajanjem del s strani 

upravljavca vodovoda. Stroške nadzora skladno z 42. členom Odloka o 

odvajanju odpadne in padavinske vode (Ur.l. RS št. 76/97) nosi izvajalec del. 

Stroški nadzora morajo biti definirani v popisu del. 

Zmogljivost sistemov za odvod vode je potrebno preizkušati in presojati 

med gradnjo. Izvede se vmesni tlačni preizkus pri obteženih ceveh in odprtih 

spojih. Tega je treba izvajati za vsak odsek med dvema revizijskima jaškoma. 

Ustreznost vmesnih tlačnih preizkusov mora potrditi nadzorni organ 

upravljavca z vpisom v gradbeni dnevnik. Ob končanju del je potrebno izvesti 

končni tlačni preizkus. Preizkuse se izvaja skladno z določili 68. in 69. člena 



Po končanju del se celotni cevovod posname z video kamero, da se preveri 

kvaliteta izgradnje in spojev, posnetek s poročilom se dostavi upravljavcu 

kanalizacije. 

Izgrajena in tehnično prevzeta kanalizacija se prenese upravljavcu 

kanalizacije v upravljanje s pogodbo, skladno z določili 68. in 69. člena 




upravljavca kanalizacije, da so bili pri izgradnji izpolnjeni vsi zgoraj navedeni 

pogoji. Prav tako je dolžan upravljavcu kanalizacije (pred tehničnim 

____________________________________________________________________________________________________________ 


87

PRILOGE 


pregledom objekta) dostaviti komplet podzemnega katastra kanalizacije v 

elektronski obliki oziroma PID, v katerem morajo biti prikazana vsa križanja 

kanalizacije z ostalimi infrastrukturnimi objekti, ter celotna trasa kanalizacije z 

obdelanimi kotami temena kanalizacije. Komunalni kataster se izdela po 

zakonu, standardih ter veljavnih normativih in predpisih. 

Upravljavec kanalizacije KOP d.d., odklanja vsako odgovornost za škodo 

na objektu, ki bi nastala zaradi obstoja kanalizacije ali njenega vzdrževanja. 

Upošteva se tudi vsa druga določila Odloka o odvajanju odpadne in 

padavinske vode (Ur.l. RS št. 76/97) in Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi 

kanalizacijskih objektov in naprav v Občini Brežice (septembra 2003 izdal 

KOP Brežice d.d.). 

CESTE 

Gradbene parcele objektov ne smejo poseči v cestni svet kategoriziranih 

javnih cest. Cestni svet je dva (2) metra širok pas merjen od črte, ki jo 

sestavljajo končne točke prečnega profila cestnega telesa z napravami za 

odvodnjavanje in brežinami ceste, definiran skladno s 14. členom Zakona o 

javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06- UPB-1). 

Zaradi izgradnje predmetnega objekta se pričakuje povečan obseg uporabe 

občinskih cest. V skladu s 45. členom in določbo šestega odstavka 65. člena 

Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 - UPB-1) je potrebno zaradi 

povečanja uporabe občinskih cest povečati tudi obseg vzdrževanja teh cest ali 

pa jo je treba pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa. Občina ima 

pravico do povrnitve teh stroškov. 

V cestnem svetu je mogoča gradnja infrastrukturah objektov z 

upoštevanjem določil Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 - UPB- 

1) in Pravilnika o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05), zato se cestni 

svet kot koridor dodatno ščiti. 

Upošteva se območje vzdolž vozišča, določeno za postavitev prometne 

signalizacije in prometne opreme v naselju, ki znaša na cestah, kjer ob vozišču 

ni kolesarskih stez in pločnikov - pas širine 5 m, merjeno od zunanjega roba 

vozišča, ter na cestah, kjer je ob vozišču kolesarska steza, pločnik ali druga 

prometna površina, namenjena prometu - pas širine 2 m, merjeno od 

zunanjega roba prometne površine, ki je ob vozišču (129. člen Pravilnika o 

prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah Uradni list RS, št. 

46/00). 

Pri pozidavi novih območij ter komunalnem opremljanju le teh se 

upošteva vsa v teh smernicah že navedena zakonodaja in podzakonski 

predpisi, kakor tudi Tehnični normativi za projektiranje in opremo mestnih 

prometnih površin (FAGG, PTI 1991) ter ostale tehnične normative, standarde 

in predpise s področja cestogradnje. 

Pri gradnji novih cest in rekonstrukciji obstoječih se upošteva Pravilnik o 

projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05) kakor tudi Tehnični normativi za 

projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (FAGG, PTI 1991) ter 

ostale tehnične normative, standarde in predpise s področja cestogradnje; 

V projektni dokumentaciji se obdelajo tudi vsi priključki občinskih javnih 

cest kakor tudi individualni priključki in dostopi na zemljišča ob cesti. 

Prioritete in hierarhija urejanja občinskih cest je definirana s kategorizacijo 

občinskih cest po Odloku kategorizaciji občinskih cest v Občini Brežice (Url. 

RS št. 5/99). 

____________________________________________________________________________________________________________ 


88

PRILOGE 


Pred pričetkom del je potrebno obvestiti KOP Brežice, zaradi izvrševanja 

stalnega nadzora nad izvajanjem del v varovalnem pasu občinskih cest s strani 

upravljavca občinskih cest. Med trajanjem izgradnje je upoštevati morebitne 

utemeljene dodatne zahteve pooblaščenega predstavnika upravljavca občinskih 

cest. 

Po pridobitvi uporabnega dovoljenja za predmetni objekt, se izvede 

evidentiranje rekonstruiranih občinskih cest skladno s Uredbo o merilih za 

kategorizacijo javnih cest (Ur. I. RS št. 49/97), sejo kategorizira in ta preda v 

upravljanje upravljavcu cest. 

Če bi zaradi gradnje prišlo do onesnaženja občinskih cest, jih mora 

investitor oz. izvajalec del očistiti. 

Investitor oz. izvajalec del je odgovoren za vso škodo, ki bi nastala na 

občinskih cestah ali bi bila povzročena uporabnikom cest vsled tehnologije 

izvajanja del. 

Investitor mora zagotoviti varnost prometa v času gradnje in si v smislu 65. 

člena Zakona o javnih cestah pridobiti ustrezno odločbo o zapori občinskih 

cest, ki je pristojen za promet. 

Na vseh prometnih površinah se izvedejo tudi površine za peš ter 

kolesarski promet ustreznih dimenzij in kapacitete. 

Meje obdelave se zaključijo z navezavo na obstoječe stanje, navezava se 

izvede postopna, brez nenadnih zožitev ali podobno, v kolikor se vozišče zoža 

se zožitev signalizira z ustrezno prometno signalizacijo. 

Morebitne infrastrukturne instalacije, ki bi se izvedle istočasno s 

predmetnim objektom je v projektni dokumentaciji obdelati. Izvedejo se v 

zunanjem robu cestnega sveta. Prečkanja se izvedejo v zaščitnih ceveh, ki 

omogočajo kasnejše rekonstrukcije in obnove brez posegov v cestno telo. Vse 

instalacije se izvedejo na ustrezni globini glede na niveleto vozišča ceste. Prav 

tako se na mestih, kjer so mogoča prečkanja infrastrukture v prihodnje, 

izvedejo zaščitne cevi. 

Vse priključke javnih cest je obvezno opremiti z ustrezno prometno 

signalizacijo. Vse priključke ter dovoze je izvesti z ustreznimi priključnimi 

radii. 

Vse prometne površine je opremiti z ustrezno horizontalno in vertikalno 

prometno signalizacijo v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji in 

prometni opremi na javnih cestah (Ur.l. RS 46/00; 110/06). 

Vse prometne površine je sprojektirati v skladu z veljavno zakonodajo in 

predpisi. Elemente ceste se izvede s širino vozišča za dvosmerni promet 

merodajnih vozil in ustrezni računski hitrosti z razširitvami v krivinah. 

Obojestransko se izvedejo bankine v ustrezni širini. 


3.22.56.C V prilogi k tem smernicam v skladu s 7. členom ZUreP-1 pošiljamo tudi 

strokovne podlage urejanja prostora, s katerimi razpolagamo, ki se nanašajo na 

območje oziroma predmet načrtovanja: Grafični izsek katastra vodovoda in 

kanalizacije z glavnimi objekti; Digitalne podatke infrastrukturnih vodov v našem 

upravljanju dobi izdelovalec projektne dokumentacije na sedežu KOP Brežice d.d. - 

kataster gospodarske infrastrukture, za kar dostavi pisno vlogo ter naročilnico; Izsek 

iz digitalnega katastra občinskih cest, s prikazanim občinskim cestnim omrežjem 

____________________________________________________________________________________________________________ 


89

PRILOGE 




3.22.56.D Komunalno stanovanjsko podjetje Brežice d.d., je koncesionar za izkoriščanje 

gramoza v Občini Brežice in je edino podjetje v Občini Brežice, ki opravlja te 

dejavnosti za potrebe lokalne skupnosti in njenih prebivalcev, pa tudi širše, ter ima 

za opravljanje teh dejavnosti vsa potrebna dovoljenja. Podjetje izvaja dejavnost 

oziroma načrtuje opravljanje dejavnosti izkopa gramoza na območju predvidenega 

akumulacijskega bazena HE Brežice, na naslednjih lokacijah: 

o Gramoznica Vrbina - levi breg Save, v območju predvidene zajezitve; 

o Gramoznica Boršt, je izven območja zajezitve, vendar v neposredni bližini; 

o Lokacija B3-69G (glej izsek iz plana) »Desni breg Save«, v območju 

predvidene zajezitve. 

Gramoznica Vrbina - levi breg Save: Glede na dovoljeno območje pridobivanja 

gramoza je že izkoriščena okoli 90 odstotno. Izven območja pridobivanja gramoza v 

okviru bodoče zajezitve so še velike količine gramoza, ki bodo poplavljene, vendar 

niso v planu za izkoriščanje (na priloženem izseku iz Prostorskih sestavin 

srednjeročnega in dolgoročnega plana Občine Brežice - lokacija B2-20G). DPN za 

hidroelektrarno Brežice mora omogočiti dokončno izkoriščenje zalog gramoza na 

levem bregu reke Save, pred ali po poplavitvi območja zajezitve. 

Gramoznica Boršt: V gramoznici Boršt se nahajata separacija in asfaltna baza, je izven 

območja zajezitve, vendar v neposredni bližini. V primeru, da se na levem in desnem 

bregu Save na območju zajezitve izkoriščanje gramoza ne bo mogoče, mora DPN za 

hidroelektrarno Brežice omogočiti pridobivanje gramoza z širitvijo območja 

pridobivanja na lokaciji Boršt, kar se zajame v DPN HE Brežice, v obsegu najmanj 

enakim na lokaciji »Gramoznica Vrbina - levi breg Save« in lokaciji »Desni breg 

Save«. 

Lokacija B3-69G (glej izsek iz plana) »Desni breg Save« Navedena lokacija je 

predvidena za izkoriščanje po prenehanju izkoriščanja gramoza v Vrbini. Aktivnosti 

za pridobitev ustreznih dovoljenj so pred pričetkom. Investitor planskih sprememb je 

bil KOP Brežice d.d., spremembe pa so bile uveljavljene v Ur.l. RS št. 104/04. V DPN 

HE Brežice se omogoči pridobivanje gramoza na desnem bregu Save pred, med in v 

akumulacijskem bazenu tudi po izgradnji HE Brežice, v nasprotnem primeru se v DPN 

HE Brežice vključi širitev območja izkoriščanja gramoza na lokaciji Boršt, v vsaj 

enakem obsegu, kot ga omogoča lokacija »Desni breg Save«. 

Izgradnja HE Brežice bo s svojim akumulacijskim bazenom prekrila zelo veliko 

območje ob levem in desnem bregu reke Save, na katerem se nahaja eden 

najpomembnejših resursov Občine Brežice to je gramoz v izredno velikih količinah in 

izjemni kvalitet, kar je podjetje KOP Brežice d.d. z opravljenimi študijami in 

raziskavami dokazal že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Pri pripravi DPN HE 

Brežice in nadaljnjih aktivnostih pri pripravah na gradnjo HE Brežice, pa tudi HE 

Mokrice, je potrebno navedena dejstva upoštevati naslednja dejstva: 

o pridobiti čim večje količine gramoza na območju zajezitve za potrebe gradnje 

HE Brežice in HE Mokrice (za proizvodnjo betona in nasipe) ter za potrebe 

lokalne skupnosti pred zaplavitvijo prostora; 

o omogočiti možnost pridobivanja gramoza na »desnem bregu« tudi po izgradnji 

HE v območju akumulacije, saj so plasti gramoza zelo globoke; 

____________________________________________________________________________________________________________ 


90

PRILOGE 


o v primeru da bo gramoz po izgradnji HE »trajno izgubljen« resurs je potrebno 

v DPN določiti novo območje za pridobivanje gramoza na območju, kjer so z 

že prej omenjenimi študijami ugotovljeni enakovredni pogoji za to dejavnost. 

V prilogi vam dostavljamo Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin 

dolgoročnega plana Občine Brežice za obdobje od leta 1986 do leta 2000 s 

spremembam, (Url RS št 104/2004) z izsekom iz prostorskega plana Občine Brežice, 

kjer je na podlag, postopka ki smo ga vodili in financirali iz naše strani predvidena 

lokacija za koriščenje gramoza ter pregled študij, raziskav in dovoljenj za raziskave v 

vplivnem območju HE Brežice HE Mokrice, ki dokazujejo, da je podjetje v 

raziskovalne namene že v preteklost, vlagalo znatna sredstva v interesu izkoriščanja 

gramoza oziroma opravljanja svoje dejavnosti. 


Gospodarski razvoj: 

1.22.57 Preučijo se vplivi predvidene širitve na ekonomsko-socialni položaj prebivalstva 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano pri izdelavi ekspertnega mnenja v okviru izdelave 

okoljskega poročila (GEATEH v 2008). 

Kmetijstvo: 

1.22.58 Preučijo se vplivi na kmetijsko dejavnost, glede na to, da se v neposredni bližini 

zadrževalnega bazena hidroelektrarne Brežice nahajajo kmetijske površine. 



kmetijskih proizvodnih kapacitet« in v DPN. 

1.22.59 Skladno z veljavno zakonodajo umestitev ureditev ne sme povzročiti, da bi bil prostor 

v širšem območju manj privlačen, še posebej zaradi negativnih demografskih in 

gospodarskih kazalcev, zaradi katerih se naša občina uvršča med območja razvojne 

ogroženosti (indeks razvojne ogroženosti). 



kmetijskih proizvodnih kapacitet« in v DPN s katerim so predvidene prostorske ureditve, ki 

povečujejo privlačnost prostora. 

1.22.60 Pri ceni zemljišč, ki se bodo odkupovala, se morajo upoštevati podatki na osnovi 

GERK-ov (Grafična enota rabe kmetijskih zemljišč) iz subvencijskih vlog v tekočem 

letu in ne na osnovi katastrskih podatkov, ki niso ažurirani. 




____________________________________________________________________________________________________________ 


91

PRILOGE 


1.22.61 Na predvidenem območju gradnje HE Brežice, je nekaj kmetijskih gospodarstev, ki 

imajo zemljišča v najemu, zato je treba za vse te kmetije, ki bodo izgubili zemljišča, 

narediti sanacijske programe kmetij, ki morajo imeti kot osnovo subvencijsko vlogo, 

ki vključuje tako lastna kot najeta zemljišča. 




1.22.62 Zahtevamo, da se odkupijo vsa zemljišča na katere se bo vršil poseg in bo po posegu 

ostalo manj kot 0,3 ha zemljišča določene parcele. 




1.22.63 Za zemljišča iz 3. točke se predlaga, da se po odkupu ponudijo v najem kmetijam, ki 

bodo izgubila največ zemljišč zaradi posega širitve letališča in jim kmetijstvo 

predstavlja osnovni vir preživetja. 




1.22.64 Po opravljenem odkupu mora investitor uskladi stanje GERK-ov po uradni dolžnosti. 

Investitor naj v paketu za vse, ki bodo izgubili zemljišča in uveljavljajo subvencije, 

uredi zadeve na MKGP oz. AKTRP, da upravičenci ne izgubijo subvencij, saj v 5 

letnem programskem obdobju ne smejo zmanjševati površin, ki so jih prijavili v 

subvencijski vlogi, ker jim v nasprotnem sledijo sankcije oz. zgubijo pravico do 

subvencij. Vse posledice, ki bi izhajale iz prej navedenega mora nositi investitor. 




Investitor krije vse stroške zmanjšanja kmetijske proizvodnje, ki bodo nastali zaradi gradnje 

HE Brežice. 

1.22.65 Poseg mora omogočiti nemoten dostop do kmetijskih zemljišč, ki zajema tudi 

ureditev zemljiškoknjižnega stanja (opredelitev dostopov kot javno dobro). 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v DPN. Upošteva pa se tudi v pripravi PGD po 


1.22.66 Ob novo predvidenih prometnicah se morajo predvideti vzporedne poljske poti v 

širini 5 m s priključki na glavno cesti, ki morajo biti asfaltirani zadnjih 50 metrov. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v DPN. Predvidena je prestavitev poljske poti in 

izvedba nove dostopne ceste. Priključki poljskih poti se asfaltirajo le v primeru asfaltne 

glavne ceste. Upošteva pa se tudi v pripravi PGD po sprejetju DPN. 

____________________________________________________________________________________________________________ 


92

PRILOGE 


1.22.67 Nove prometnice morajo omogočiti vse priključke do obstoječih domačij in poljskih 

poti in morajo biti pravilno izvedeni. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v DPN. Upošteva pa se tudi v pripravi PGD po 


1.22.68 Investitor posega je dolžan pri kmetijskih gospodarstvih, ki jim je zmanjšana 

ekonomska sposobnost gospodarjenja, izdelati sanacijske programe, ki morajo 

vsebovati: 

Obstoječe stanje 

Izguba lastnih zemljišč 

Izguba najetih zemljišč 

Izguba zaradi neizkoriščenosti kapacitet (strojev, objektov) 

Izguba zaradi težje komunikacije do zemljišč (zaradi novih prometnic in 

objektov bistveno podaljšan čas poti do zemljišč) 

Zmanjšanje subvencij 




Investitor krije vse stroške zmanjšanja kmetijske proizvodnje, ki bodo nastali zaradi gradnje 

HE Brežice. 

1.22.69 Omogočen mora biti dostop do vode za namakanje kmetijskih površin in za požarne 

vode. Za potrebe namakanja kmetijskih površin se uredijo dostopi do vode na obrežje 

Save oz. akumulacije, kjer se lahko namestijo premični agregati dolžine 4000 m in 

sicer na levem bregu 5 lokacij in na desnem bregu 2 lokaciji. Na območju jezovne 

zgradbe je treba urediti zemljišče in dostop do vode ter izvesti stacionarno črpališče 

tako na levi kot na desni strani HE, za potrebe namakanja zemljišč, ki niso v 

neposredni bližini vodnega vira. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v DPN. Predvideni so dostopi do vode za potrebe 

namakanja kot možnost izvedbe črpališč. 

1.22.70 Potrebna je ureditev odškodnin za retenzijske površine. 



kmetijskih proizvodnih kapacitet« in v DPN. V primeru izvajanja posegov ,ki bi vplivali na 

prizadetost kmetijskih zemljišč v območju retenzijskih površin, se izvedejo finančni ukrepi v 

skladu z obsegom posega. 

1.22.71 V DPN-ju treba navesti, da se investitorja zaveže, da takoj pristopi k izvajanju vseh v 

študiji »Vpliv zajezbe korita Save za HE Brežice in HE Mokrice na termalni 

vodonosnik Čateških toplic« določenih oz. predvidenih ukrepov. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Strokovna podlaga »Vpliv zajezbe korita Save za 

HE Brežice in HE Mokrice na termalni vodonosnik Čateških toplic«, GEOKO, marec 2005 je 

že izdelana in predstavljena na Občini Brežice. HE Brežice s svojim akumulacijskim bazenom 

na termalni vodonosnik nima vplivov. 

____________________________________________________________________________________________________________ 


93

PRILOGE 


1.22.72 V postopek priprave DPN je treba aktivno poleg Občine Brežice vključiti tudi Terme 

Čatež d.d. in jih o izvedbi ukrepov sproti obveščati. 

Pojasnilo glede upoštevanja: smiselno upoštevano. Terme Čatež d.d. niso nosilec urejanja 

prostora, lahko pa, tako kot ostali javnosti, sodelujejo na javni obravnavi in podajo pripombe 

v času javne razgrnitve. V postopek priprave DPN in sistem obveščanja jih lahko dodatno 

vključuje Občina Brežice. 

1.22.73 O rezultatih izvedenih meritev, je treba sproti obveščati tako Terme Čatež d.d. kot 

tudi Občino Brežice. 

Pojasnilo glede upoštevanja: smiselno upoštevano. Terme Čatež d.d. niso nosilec urejanja 

prostora, lahko pa, tako kot ostali javnosti, sodelujejo na javni obravnavi in podajo pripombe 

v času javne razgrnitve. V postopek priprave DPN in sistem obveščanja jih lahko dodatno 

vključuje Občina Brežice. 

1.22.74 O načrtovanih ukrepih za omilitev predvidenih negativnih vplivov zajezbe reke Save 

se je treba predhodno uskladiti z Občino Brežice ter Termami Čatež d.d.. 



že izdelana in predstavljena na Občini Brežice. HE Brežice s svojim akumulacijskim bazenom 

na termalni vodonosnik nima vplivov. V postopek priprave DPN in sistem obveščanja lahko 

Terme Čatež dodatno vključuje Občina Brežice. 

1.22.75 Glede na to, da že iz narejene študije izhajata različna zaključka glede vplivov vsake 

HE na termalni vodonosnik Čateških toplic, se mora izdelati še 

dodatna študija, ki bo proučila zlasti tudi dejstvo, da bo vodonosnik oz. 

reka Sava zajezena dvakrat na relativno majhnem območju in specifične 

učinke take zajezbe na vodonosnik termalne vode in da se predvidi in 

kasneje tudi izvede ukrepe za preprečitev le-teh, ki bodo ugotovljeni v 

študiji. 



že izdelana. HE Brežice s svojim akumulacijskim bazenom na termalni vodonosnik nima 

vplivov. Ta strokovna podlaga je bila predstavljena na Občini Brežice. 

1.22.76 Investitor mora zagotoviti vsa potrebna finančna in druga sredstva, za izvedbo vseh 

ukrepov, ki se bodo pokazali s študijami da so potrebni. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Investitorji prostorskih ureditev prispevajo 

strokovne podlage in zagotovijo finančna sredstva za izvedbo ureditev, katerih naročnik so, in 

potrebnih ukrepov, ki bodo nastali zaradi umestitve njihovih ureditev. 

1.22.77 Investitor mora zagotoviti finančna sredstva za povračilo škode, ki bo nastala 

določenim gospodarskim subjektom zaradi negativnih vplivov zajezbe reke Save na 

opravljanje njihove dejavnosti. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Investitor krije vse stroške škode, ki bo nastala kot 

posledica gradnje in obratovanja HE Brežice. 

____________________________________________________________________________________________________________ 


94

PRILOGE 


Turizem: 

1.22.78 V DPN–ju je obvezno treba pri umeščanju športno-rekreacijskih površin v Vrbini 

upoštevati idejni projekt »Ureditev obvodnega prostora bazenov HE Brežice in HE 

Mokrice na območju Vrbine v Brežicah«, ki ga je izdelal Acer Novo mesto d.o.o. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Izdelana je strokovna podlaga Obvodni prostor ob 

HE Brežice na območju Vrbine, ki jo je izdelalo podjetje Geateh marca 2010 in je upoštevana 

v DPN. 

1.22.79 Brežine nasipov zadrževalnega bazena na zračni strani morajo biti prilagojene 

načrtovanim športno-rekreacijskim ureditvam skladno s projektom »Ureditev 

obvodnega prostora Bazenov HE Brežice in HE Mokrice na območju Vrbine v 

Brežicah«, ter kot take prikazane tudi v grafičnem delu DPN za HE Brežice. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Izdelana je strokovna podlaga Obvodni prostor ob 

HE Brežice na območju Vrbine, ki jo je izdelalo podjetje Geateh marca 2010 in je upoštevana 

v DPN. 

1.22.80 Zagotoviti plovnost za turistične namene. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Predvidena je ureditev splavnice ter več dostopov 

do vode s privezi za čolne. 

1.22.81 Ureditev zahodne fasade in spremljevalnih dejavnosti ob umetnem jezeru. 

Pojasnilo glede upoštevanja: smiselno upoštevano v okviru območja DPN. Urejanje 

rekreacijskega območja Vrbina je opredeljeno v DPN, vključno z omejitvami glede 

poseganja v retenzijske površine in vplivanja na funkcionalnost energetskih in 

vodnogospodarskih ureditev HE Brežice, ki bi se pokazale kot rezultat hidravličnih študij, ki 

še niso dokončane. Občina mora zagotoviti uskladitev s projektnimi rešitvami in smernicami 

za načrtovanje drugih ureditev, s katerimi se omenjene ureditve povezujejo. 

1.22.82 Ureditev kolesarskih stez mora biti skladno s strokovnimi podlagami za prostorsko 

umestitev kolesarskih povezav. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Občina mora zagotoviti uskladitev s projektnimi 

rešitvami in smernicami za načrtovanje drugih ureditev, s katerimi se omenjene ureditve 

povezujejo. 

1.22.83 Možnost oz. zagotovitev plovnosti za turistične in rekreacijske namene po reki Savi, v 

delu reke Krke ter v akumulacijskem bazenu hidroelektrarne Brežice. Obenem je 

potrebno zagotoviti, da se bo izvedla utrditev brežin v obliki, da je možna plovba z 

plovili na motorni pogon (za turistične in športne namene). 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Predmet DPN so samo prostorske ureditve, ki 

plovbo omogočajo (ob upoštevanju omejitev), dovoljevanje plovbe pa ni v pristojnosti 

prostorskega akta. Zakon o vodah (66. člen) prepoveduje vožnjo s plovili na motorni pogon 

po celinskih vodah, zato bo potrebna uredba, ki jo sprejme Vlada RS, kar pa ni predmet tega 

DPN. 

1.22.84 V osnutku bi bilo smiselno, da se navede površina, ki jo bo zajemal športnorekreacijski 

center ob akumulacijskem jezeru in sicer da gre za površino ki sega od 

____________________________________________________________________________________________________________ 


95

PRILOGE 


desnega brega akumulacijskega jezera pa vse do zahodne fasade starega mestnega 

jedra. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Občina mora zagotoviti uskladitev s projektnimi 


povezujejo. 

1.22.85 V DPN je treba poudariti, da je brežiška občina in njeno gospodarstvo zelo vezano na 

turizem in da mora celoten objekt HE Brežice s športno-turističnim centrom pomeniti 

pridobitev s športno turističnega vidika tako za občane kot tudi za turiste. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v prilogi Obrazložitev in utemeljitev DPN. 

1.22.86 V DPN je treba predvideti tudi možnost izvedbe privezov za čolne in dostope do njih 

tudi na desnem bregu akumulacijskega bazena in dol vodno od jezov ne zgradbe na 

reki Savi in reki Krki znotraj DPN za HE Brežice. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano na območju ob reki Savi – akumulacijskemu 

bazenu HE Brežice, reka Krka ni zajeta v območje urejanja tega DPN. 

1.22.87 V DPN je treba predvideti pristanišča za čolne in čolnarne na reki Savi in Krki ter 

vstopno izstopne točke do njih. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano na območju ob reki Savi– akumulacijskemu 

bazenu HE Brežice, reka Krka ni zajeta v območje urejanja tega DPN. 

1.22.88 V DPN je obvezno treba predvideti tudi, da se brod na reki Savi pri vasi Mostec 

ohrani in da se omogoči nadaljnja nemotena uporaba le tega. 

Pojasnilo glede upoštevanja: ni upoštevano. Vse ureditve, povezane z brodom niso predmet 

tega DPN ampak se bodo po potrebi obravnavale v okviru DPN za HE Mokrice. 

1.22.89 V ureditvenem območju športno turistične ureditve v Vrbini je potrebno predvideti 

večje umetno jezero (skladno s skico, ki je priložena kot priloga št. 10). 

Pojasnilo glede upoštevanja: smiselno upoštevano v okviru območja DPN. Urejanje 

rekreacijskega območja Vrbina je opredeljeno v DPN (na podlagi nove strokovne podlage, ki 

jo je izdelalo podjetje Geateh), vključno z omejitvami glede poseganja v retenzijske površine 

in vplivanja na funkcionalnost energetskih in vodnogospodarskih ureditev HE Brežice, ki bi 

se pokazale kot rezultat hidravličnih študij. Občina mora zagotoviti uskladitev s projektnimi 


povezujejo. 

Splošno: 

1.22.90 Predvideti je treba, da se zagotovi turistična in športno-rekreativna plovnost Save dol 

vodno od HE Brežice ter po reki Krki. Predvideni prag v reki Krki, naj bo zgrajen oz. 

naj se prestavi iz sedaj predvidene lokacije na sotočju rek na lokacijo med mostom 

AC in starim železnim mostom, struga reke Krke dol vodno pa se poglobi enako kot 

Sava kar bi omogočilo med drugim tudi izvedbo pristanišč v izlivu reke Krke. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano na območju ob reki Savi, ob Krki privezi niso 

predvideni. Prag na reki Krki ni predmet tega DPN, saj ureditve predvidene s tem DPN ne 

posegajo v reko Krko. Naravovarstvene smernice in smernice resorja, pristojnega za 

____________________________________________________________________________________________________________ 


96

PRILOGE 


upravljanje voda prepovedujejo oz. minimizirajo dopustne posege v Krki, ki je celo v Naturi 

2000. Čolnarjenje z ureditvami v okviru tega DPN ne bo onemogočeno, dovoljevanje plovbe 

pa ni v pristojnosti DPN. 

1.22.91 Ribji prehod in drstišče – v DPN je treba skladno s predhodnimi dogovori, predvidet 

oz. opisati ribjo prehod oz. prehod za vodne organizme kot prehod v kombinaciji z 

kajakaško progo. 

Pojasnilo glede upoštevanja: ni upoštevano. Prehod za vodne organizme je predviden na 

levem bregu Save kot samostojen objekt. Projektne zahteve prehoda za vodne organizme 

tehnično niso združljive s kajakaško progo. 

1.22.92 V DPN-ju je treba navesti, da se investitorja zaveže, da bo zagotovil izvedbo vseh 

ukrepov in vsa potrebna finančna sredstva za izvedbo vseh ukrepov, ki se bodo s 

študijami pokazali kot potrebni. 

Pojasnilo glede upoštevanja: smiselno upoštevano v DPN, v delu, ki bo določal obveznosti, 

povezane z odpravo poškodb oz. škode, povzročene v času gradnje oz. izvajanje s tem DPN 

načrtovanih prostorskih ureditev. Financiranje posameznih prostorskih ureditev, ki so predmet 

tega DPN, zagotovijo njihovi pobudniki, kar velja tudi za vse z njimi povezane ukrepe, ki 

bodo potrebni. Sama določila v zvezi z razmejitvijo financiranja sicer niso predmet DPN. 

1.22.93 Zagotoviti je treba, da bodo izdelovalci oz. projektanti DPN–ja ter projektanti 

hidroelektrarn (energetski ter infrastrukturni del) pred javno razgrnitvijo izvedli 

predstavitev vseh projektnih rešitev za HE Brežice vsem krajevnim skupnostim, ki jih 

DPN zajema oz. tangirajo na njegovo območje. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v postopku priprave DPN. Zagotovi se 

predstavitev rešitev za posamezne KS. 

3.22.93 A Priloga 6: Zveza lovskih družin Posavja 

Pri urejanju struge reke Save je treba ohranjati posamezne odseke stare 

struge ter rastoče drevje in grmovje na njihovih bregovih oziroma s saditvijo 

drevesnih in grmovnih vrst zagotoviti nepretrgano zarast vsaj enega od obeh 

bregov struge reke Save oz. nastalega jezera; 

Z regulacijo vodotoka reke Save ali osuševanjem zemljišč ob reki se naj ne 

uniči močvirij oziroma vlažnih biotopov in je pri osuševanju zemljišč treba 

najmanj petino površine ohraniti v prvotnem stanju; 

V času gnezdenja ptic, med 1. marcem in 1. avgustom, je prepovedano sekati 

zarast ob bregovih reke Save in njenih pritokih, čistiti odvodne kanale in 

prazniti vodna zajetja; 

Vodno korito reke Save oz. nastalo jezero, ki bo obdano s strmimi stenami, 

mora imeti na primernih mestih urejene izhode za divjad; 

Na retenzijskih površinah se mora zgraditi otoke, ki morajo biti zadostno 

veliki in zaraščeni, da omogočijo umik divjadi v primeru visokih voda. 

Otoke zasajene z grmičevjem se naj zgradi tudi v sami strugi reke Save oz. 

na jezeru, na katerih bodo pogoji za gnezdenje in bivanje prosto živečih 

živali, zlasti ptic; 

Upravljavkam lovišč nadomestiti škodo, ki zaradi posega v prostor nastane 

zaradi zmanjšanja številčnosti oz. odhoda lovne divjadi z območja gradbišča, 

____________________________________________________________________________________________________________ 


97

PRILOGE 


oziroma izpada dohodka zaradi vlaganj divjadi v lovišče; 

Po končani izgradnji mora investitor zagotoviti sredstva za nakup divjadi za 

vlaganje v lovišča, da se ponovno zagotovi ustrezna številčnost divjadi na 

tem območju, saj se bo zaradi izgradnje in spremenjenih pogojev ta divjad 

preselila na druga območja. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v Okoljskem poročilu. 

3.22.93 B Priloga 7: SEG - Stranka ekoloških gibanj Slovenije 

Pri optimiranju variant HE Brežice bi morali upoštevati tudi okoljske 

vidike. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano; v DPN so smisleno povzeti in upoštevani vsi 

omilitveni ukrepi iz Okoljskega poročila. 

V DPN je treba zagotoviti poglavja s prikazom območja ohranjanja narave 

- prikaz trenutno prisotne ornitofavne po kategorijah zavarovanja ter 

opredelitev lokacije odlagališča plavin in usedlin, ureditev nadomestnih 

biotopov in ureditev ribje steze. Dopolniti s poglavjem o vplivih NEK na 

bazen HE ter z ukrepi za ravnanje s plavinami in usedlinami. 


Priključevanje HE v omrežje naj se izvede podzemno. 


Predvideni otoki ne morejo imeti dvojne funkcije (kot nadomestni biotopi 

in kot rekreacijsko območje), ker obe funkciji nista združljivi. 


Predlog za dopolnitev seznama potrebnih študij: 

a. Odprta vodna površina (460 ha!) in lokalna mikroklima, 

b. Vpliv segrete vode (od NEK) na lokalno mikroklimo, 

c. Študija tveganja vpliva bazenskih usedlin na kvaliteto podtalnice in 

pitne vode (še posebej na črpališče v Brezini) 

d. Študija vpliva potresnega območja na metodo tesnenja dna bazena, 

e. Študija lokacije odlagališča plavin in bazenskih usedlin, ter možnost 

nadaljnje predelave 

f. Vpliv izgradnje na naravne vrednote državnega pomena, naravne 

vrednote lokalnega pomena, ekološko pomembna območja in območja 

Nature 2000 (lokacije navedene v osnutku), 

g. Študija trenutno prisotne ornitofavne s poudarkom na prisotnih redkih in 

ogroženih vrstah ptic in vpliv izgradnje bazena na njihove preživetvene 

možnosti, 

h. Študija uspešnih primerov izgradnje ribjih stez v državi in prilagoditev 

le teh objektu HE Brežice, 

i. Študija možnosti podzemnega priključevanja na elektroenergetsko 

omrežje 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v že izdelanih in naročenih strokovnih podlagah. 

____________________________________________________________________________________________________________ 


98

PRILOGE 


3.22.93 C Priloga 8: KS Krška vas 

V osnutku DPN v obrazložitvi kanalizacije ni vnesena čistilna naprava 

Krška vas in njen izpust v reko Savo; ČN je locirana na poplavnem 

področju. 

V osnutku DPN manjka vodovod, katerega terasa poteka pod železnim 

mostom, po travnikih do Krške vasi in nato do Skopic. 

Treba je zagotoviti prevoznost jezovne zgradbe. 

Glede na površino akumulacije je treba pričakovati, da bodo vse kleti v KS 

Krška vas, kjer so tla prodnata, poplavljene. 

Varovanje Krške vasi pred poplavami s protipoplavnim zidom se bo zelo 

spremenil izgled vasi. Obrambni zid (nasip) naj bi bil zgrajen tako, da bi 

tam živeči kakor tudi drugi krajani imeli še vedno dostop do kopališča oz. 

Krke. Potekal naj bi od mostu na Krki do domačije Baznik in Radanovič in 

nato po mimo njih ob obstoječi cesti do zasutega podvoza na avtocesti. 

Med gradnjo HE Brežice ne bodo dovolili vožnje kamionov za potrebo 

izgradnje in nasipa HE da skozi naselje. KS je nekoč že predlagala Občini 

varianto poti, kjer je po komasaciji 5 m široka poljska pot, ki vodi od ceste 

Krška vas-Skopice pa do podvoza avtoceste. 

Pojasnilo glede upoštevanja: smiselno upoštevano. Poplavna varnost ČN Krška vas je 

rešena z DPN za Letališče Cerklje ob Krki. DPN za območje HE Brežice te ureditve 

povzame. Vsi ostoječi vodi so upoštevani. Jezovna zgradba ni prevozna. Izgled vasi zaradi 

obrežnega zidu ne bo bistveno spremenjen, ker je le-ta že tam. Predviden nov zid je ob 

obstoječem, le da je nekoliko višji. Seveda pa ga je treba primerno izdelati in ob njem 

predvideti zasaditev, kar se upošteva v PGD. Sam zid je predviden res dolvodno od mostu, 

vendar je ob obstoječih dostopih prekinjen ali pa so dostopi nadvišani. Tako dostopi ostanejo 

in bo še vedno možen dostop do vode. ČN Krška vas je upoštevana, zaradi ureditve splavnice 

je prestavljen njen izpust v reko Savo. 

3.22.93 D Priloga 9: KS Dobova 

Zahtevajo, da se že v tej fazi izvedejo projekti, zagotovijo potrebna 

zemljišča in finančna sredstva za izgradnjo protipoplavnih nasipov za vasi 

Loče in Rigonce pred visokimi vodami Save in Sotle in da se nasipi 

zgradijo sočasno z ureditvami v okviru gradnje HE Brežice. 

Pojasnilo glede upoštevanja: ni upoštevano, visokovodni nasipi za ta naselja se nahajajo 

izven območja tega DPN in bodo upoštevani pri izdelavi DPN za HE Mokrice. 

3.22.93 E Priloga 10: KS Čatež ob Savi 

Kolesarske povezave in pešpot je treba zgraditi od športno turističnega 

centra Vrbina preko starega mostu in ob reki Krki do Čateža in naprej po 

nasipu do Čateških toplic v eni smeri, ter od starega mostu do Krške vasi v 

drugi smeri. Ob reki Krki naj bo kolesarska steza in pešpot ob regionalni 

cesti in nabrežju reke Krke. 

Kolesarsko stezo in pešpot je potrebno omogočiti tudi preko jezovne 

zgradbe elektrarne in naprej po nasipu zajezitve elektrarne na desnem 

bregu. 

Za turizem je pomembna tudi vodna pot po reki Savi in tudi delu reke Krke 

____________________________________________________________________________________________________________ 


99

PRILOGE 


gorvodno do predvidenega jezu pred izlivom v Savo. Zato je potrebno 

zagotoviti plovnost v tem delu, pa tudi nad elektrarno v bodočem 

zajezitvenem jezeru. Utrditve nabrežin morajo biti izvedene v obliki, da 

omogočajo plovbo plovil na motorni pogon za turistične in športne namene. 

Predvideti je potrebno lokacije pristanišč in vstopno izstopnih točk 

predvsem Terme Čatež, Čatež ob Savi, ŠRC Grič in tudi športno turistični 

center Vrbina oziroma Brežice. 

Zaradi poglobitve rečne struge Save v območju Čateža ob Savi je potrebno 

predvideti ureditve dostopov do reke. Predvideni prag v reki Krki , naj bo 

zgrajen na lokaciji med mostom AC in starim železnim mostom, struga 

dolvodno pa se poglobi enako kot Sava kar bi omogočilo izvedbo pristanišč 

v izlivu Krke. 

Prag v reki Krki mora biti v višini ki bo onemogočala nihanje vodne 

gladine Krke nad njim (ob normalnem vodostaju). 

Pojasnilo glede upoštevanja: smiselno upoštevano. Kolesarske poti se umestijo v skladu s 

strokovno podlago Izdelava strokovnih podlag za prostorsko umestitev kolesarskih povezav 

na območju hidroelektrarn Brežice in Mokrice ter na območju celotne občine Brežice, 

(končno poročilo), Omega consult, Ljubljana, maj 2008. Državna kolesarska povezava je 

predvidena ob regionaleni cesti Krško-Brežice (Vrbinska cesta), za katero je v pripravi ločen 

DPN in zato ni predmet tega DPN. Regionalna cesta od Krške vasi do Čateža je ni v območju 

DPN. Jezovna zgradba ni javno prehodna/prevozna. V DPN so predvideni dostopi do vode. 

Zakon o vodah (66. člen) prepoveduje vožnjo s plovili na motorni pogon po celinskih vodah, 

zato bo glede vrste dovoljenih plovil potrebna uredba, ki jo sprejme Vlada RS, kar pa ni 

predmet tega DPN. Pristani na Krki niso predvideni. 

3.22.93 F Priloga 11: Matjaž Avšič, Mitja Oštrbenk 

V osnutku DPN zagotoviti rešitve za povečanje potencialov za turizem, 

šport in rekreacijo v občini Brežice. 

Zagotoviti prevoznost jezovne zgradbe. 

Upoštevati je treba obstoječe območje Športno-rekreativnega centra Grič. 

Zagotoviti športno-rekreativno plovnost po reki Krki. 

Združiti kajakaško stezo z ribjo stezo 

Pojasnilo glede upoštevanja: smiselno upoštevano. Potenciali za turizem, šport in rekreacijo 

v občini Brežice so povečani z umestitvijo rekreacijskega območja Vrbina in kolesarskih 

povezav ter ohranitvijo Športno-rekreativnega centra Grič. Jezovna zgradba ni javno 

prehodna/prevozna. Prehod za vodne organizme je predviden na levem bregu Save, kot 

samostojen objekt. Kajakaška steza ni predmet tega DPN. Reka Krka ni predmet tega DPN. 

3.22.93 G Priloga 12: Budič Peter 

Želi, da se rešitve za objekta Zagrebška cesta 9 in 11 vključijo v DPN. 

Pojasnilo glede upoštevanja: ni upoštevano. Objekt se ne nahaja v območju DPN za HE 

Brežice, pač pa na območju DPN za območje HE Mokrice, ki je v izdelavi. 

3.22.93 H Priloga 13: Terme Čatež 

Smernice so povzete v smernicah Občine Brežice. 

____________________________________________________________________________________________________________ 


100

PRILOGE 


1.23 OBČINA KRŠKO, KRŠKO; ŠT. 3505-31/2006-0503, Z DNE 5.6. 2008 

1.23.1 Na obravnavanem območju veljajo naslednji prostorski akti občine Krško, ki jih je 

treba upoštevati: 

Prostorske sestavine dolgoročnega plana občine Krško za obdobje 1986 - 

2000 (Uradni list SRS, št. 7/90, Uradni list RS, št. 38/90, 8/92, 23/92, 

13/94, 69/95, 11/97, 59/97, 68/97, 62/98, 8/99, 10/99, 69/99, 97/01 71/02, 

90/02, 99/02, 116/02 in 79/04) in družbenega plana občine Krško za 

obdobje 1986 - 1990 (Uradni list SRS, št. 21/87, 25/89 in Uradni list RS, 

št. 38/90, 8/92, 23/92, 13/94, 69/95, 11/97, 59/97, 68/97, 62/98, 8/99, 

10/99, 69/99, 97/01 71/02, 90/02, 99/02, 116/02 in 79/04); 

Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih občine Krško (Uradni list RS, št. 

75/96, 73/00, 101/01, 15/05 in 25/06); 

¸ Upoštevati je treba tudi ostale občinske prostorske akte in strokovne podlage 

Občine Krško. Sprejetje in izvajanje predmetnega DPN mora omogočati 

nemoteno izvajanje pravnih aktov občine. 


1.23.2 Glede varovanja PITNE VODE in PODTALNICE so sprejeti naslednji odloki in 

izdelane študije: 

Odlok o varstvu podzemne pitne vode na območju varstvenih pasov 

črpališča vodovoda Krško, Skup. Dol. list št. 12/85; 

Študija varovanja podtalnice Krškega polja, Projekt inženiring Ljubljana, 

marec 1996; 

Vpliv poslovnih con – Drnovo – Velika vas in Drnovo vzhod na črpališči 

Drnovo in Brege, GEOKO d.o.o., Ljubljana, september 2006; 

Hidravlična analiza oskrbe s pitno vodo na lokaciji Vrbina za potrebe 

odlagališča NSRAO; št. 1178-S/06, Kostak Krško d.d. s podizvajalcem, 

maj 2007; 

Študija vodooskrbe v občini Krško, Region Brežice 


1.23.3 Črpališči Brege in Drnovo sta dva velika vodna vira pitne vode v občini Krško. Ob 

izgradnji nasipov in zaves se pojavlja bojazen ogroženosti podtalnice iz katere se 

omenjena vodna vira napajata. 

¸ Zahteva se izdelava: 

Študije, ki bo zajemala spremembe podtalnice zaradi izgradnje HE 

Brežice, v kateri je med drugim potrebno predvideti ustrezne ukrepe, za 

zaščito količine in kvalitete podtalnice Krškega polja, ki se vključijo v 

uredbo o DPN HE Brežice; 

____________________________________________________________________________________________________________ 


101

PRILOGE 


Študije kratko- in dolgoročnega zagotavljanja pitne vode ter iskanja 

dodatnih virov iz katerih bi se napajalo mesto Krško z okolico, v kolikor 

pride do onesnaženja obstoječe podtalnice. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Izdelano bo ekspertno mnenje v okviru 

geohidroloških obdelav v fazi IDP. 

1.23.4 Ker naj bi jezovi in zavese predvidene HE potekali po trasah glavnih obstoječih 

cevovodov, je v DPN treba na vplivna območja vrisati vso vodovodno infrastrukturo 

ter podati rešitve za konkretne primere (prestavitve vodovodov, obnovitve, 

novogradnje, zaščite, preboji preko nasipov ali zaves,…). Poiskati je treba rešitev za 

obstoječi povezovalni cevovod, ki poteka čez stari vojaški most. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Vse morebitne tangence z obstoječimi vodi bodo 

pri izdelavi projektne dokumentacije detajlno projektno obdelane. Izvede se rekonstrukcija in 

razširitev starega Vojaškega mostu v Krškem v širini, ki omogoča umestitev kolesarske in 

pešpoti. 

1.23.5 Za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske vode je sprejet: 

Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode 

(Uradni list RS, št. 34/07) in 

Občinski operativni program čiščenja odpadnih voda. 


1.23.6 V mestu Krško in bližnji okolici se, skladno s programom ISPE, gradi kanalizacijsko 

omrežje. Območje gradnje kanalizacijskega omrežja je razvidno iz gradbenih 

dovoljenj in situacije, ki so priloga smernic. V kolikor bo potrebno predložiti 

projektno dokumentacijo, se obvesti občino, da bo le te v dogovorjenem obsegu 

posredovala. 


pri izdelavi projektne dokumentacije detajlno projektno obdelane. 

1.23.7 Na vplivnem območju DPN je treba vrisati vso obstoječo kanalizacijsko 

infrastrukturo in bodoče trase kanalizacije, podane v občinskih lokacijskih 

dokumentih ter podati rešitve za konkretne primere (prestavitve kanalizacij, 

obnovitve, novogradnje, zaščite, preboji preko nasipov ali zaves, …). 


pri izdelavi projektne dokumentacije detajlno projektno obdelane. 

1.23.8 Ob hkratni ureditvi potoka Žlapovec je treba urediti še fekalno in meteorno 

kanalizacijo, skladno z lokacijskim dovoljenjem (dokumentacijo). Ravno tako je 

potrebno urediti obstoječo kanalizacijo ob potoku Vejarček (Leskovški potok). 


pri izdelavi projektne dokumentacije detajlno projektno obdelane. Ureditev nove fekalne in 

meteorne kanalizacije ni predmet DPN, se pa dopušča njihova izvedba 

____________________________________________________________________________________________________________ 


102

PRILOGE 


Ravnanje z odpadki: 

1.23.9 Za ravnanje z odpadki je sprejet: 

o Odlok o ravnanju z odpadki v občini Krško (Uradni list RS, št. 33/07). 


1.23.10 Iz gradiva osnutka DPN ni mogoče razbrati ali je območje Zbirnega centra ravnanja z 

odpadki Spodnji Stari Grad (predvidenega za širitev) in že zaprtega odlagališča 

komunalnih odpadkov zaščiteno pred visokimi vodami. Ker dno odlagališča ni 

tesnjeno bi, v primeru poplavljanja, lahko prišlo do izpiranja izcednih vod v 

podtalnico ali reko Savo. Hkrati pa brežine zaprtega odlagališča niso predvidene kot 

fizična zaščita pred poplavami in bi v najslabšem primeru lahko prišlo celo do 

izpiranja samih odpadkov v okolje. Ob kompostarni se nahaja tudi 150 m3 velik 

zbiralnik izcednih voda, ki je v celoti pod zemljo. Glede na opisano je potrebno: 

podati ustrezne rešitve za preprečitev poplavnosti na tem območju in 

zagotoviti stabilnost zbiralnika izcednih voda, da ne bo ob dvigu 

podtalnice ali zaplavljenosti območja prišlo do porušitve le tega. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. V DPN je vključena razširitev obstoječega 

Zbirnega centra za ravnanje z odpadki Spodnji Stari Grad vključno z omejitvami glede 

poseganja v retenzijske površine in vplivanja na funkcionalnost energetskih in 

vodnogospodarskih ureditev HE Brežice, ki bi se pokazale kot rezultat hidravličnih študij, ki 

še niso dokončane. Obstoječi zbirni center se ščiti z visokovodnim nasipom, razširitev pa je v 

skladu s strokovnimi podlagami Kostak predvidena na nadvišanem platoju. 

Pokopališče Krško: 

1.23.11 Preveriti je treba vplive na pokopališče Krško in njegovo širitev. V primeru, da bo 

vplivno območje podtalnice in visokih voda na pokopališče Krško, ga je investitor 

dolžan prestaviti na novo lokacijo. 


geohidroloških obdelav v fazi IDP. 

Promet: 

1.23.12 Z vidika tehničnih rešitev je treba z DPN HE Brežice uskladiti DPN Vrbinska cesta in 

DPN za odlagališče NSRAO. 





saj za to ureditev projektne rešitve še niso pripravljene. Območje DPN za območje HE 

Brežice se ne prekriva z območjem DPN za odlagališče NSRAO v Vrbini, zato uskladitev ni 

potrebna. 

1.23.13 Pri pripravi DPN HE Brežice je potrebno upoštevati: 

občinski lokacijski načrt za gradnjo mostu v Žadovinku; 

sklep Občinskega sveta občine Krško o potrditvi poteka obvoznice Krško; 

____________________________________________________________________________________________________________ 


103

PRILOGE 


smernice Občine Krško k DPN za Vrbinsko cesto, kjer opredeljena trasa 

poteka Vrbinske ceste, ki jih je sprejel Občinski svet občine Krško 

19.4.2007; 

protokol o ureditvi medsebojnih razmerij pri izgradnji obvoznice Krško, 

sprejet 14.11.2005 (priloga: analogna oblika) in 

protokol o ureditvi medsebojnih odnosov pri nameravani izgradnji nove 

cestne povezave Krško-Brežice (priloga: analogna oblika). 

Pojasnilo glede upoštevanja: delno upoštevano. Za cestno povezavo Krško – Brežice je v 




saj za to ureditev projektne rešitve še niso pripravljene. Zgoraj omenjene podlage so predmet 

upoštevanja DPN za regionalno cesto Krško-Brežice. OLN za gradnjo mostu v Žadovinku je 

upoštevan v okviru tangenc z HE Brežice in protipoplavno zaščito NEK. 

1.23.14 Vrbinska cesta naj prevzame funkcijo visokovodnega nasipa v območjih, kjer so v 

osnutku DPN HE Brežice načrtovani visokovodni nasipi v neposredni bližini 

načrtovane ceste (območje industrijske cone Žadovinek, Vrbina, Spodnji Stari grad, 

Pesje, idr.) 





saj za to ureditev projektne rešitve še niso pripravljene. V DPN je predvidena gradnja 

visokovodnih nasipov za protipoplavno zaščito naselij Vrbina, Stari Grad, Pesje, Žadovinek in 

drugih. 

1.23.15 Promet za potrebe gradnje HE Brežice je treba načrtovati po novo zgrajeni Vrbinski 

cesti. Zahteva KS mesta Krško in KS Dolenja vas je, da bi naj bi bila novo 

predvidena Vrbinska cesta, zaradi samega poteka, zgrajena pred pričetkom gradnje 

HE Brežice. 

Pojasnilo glede upoštevanja: ni upoštevano. Promet se bo v času gradnje odvijal po 

avtocesti in po gradbišču, pri razpršenih deloviščih ob bazenu pa tudi po lokalnih cestah. 

1.23.16 Promet v času gradnje se organizira tako, da ne bo prihajalo do zastojev na 

obstoječem cestnem omrežju. Zagotoviti je potrebno prometno varnost. Izdela naj 

se: 

ustrezna projektna dokumentacija poteka prometa v času gradnje HE Brežice; 

elaborat s posnetkom stanja o kvaliteti obstoječih cest in ostalih površin, po 

katerih bo potekal gradbiščni promet, oziroma po katerih se bo izvajalo 

preusmeritve prometa v času gradnje. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upošteva se v pripravi PGD po sprejetju DPN. Izdela se 

projektna dokumentacija poteka prometa v času gradnje HE Brežice in elaborat s posnetkom 

stanja o kvaliteti obstoječih cest in ostalih površin. 

____________________________________________________________________________________________________________ 


104

PRILOGE 


1.23.17 Za preusmeritve prometa mora investitor oziroma izvajalec del pred začetkom 

gradnje HE Brežice: 

o podpisati dogovor z Občino Krško o pogojih in odškodnini glede uporabe 

transportnih poti in uporabe drugih zemljišč 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Investitor je dolžan sanirati poškodbe na 



1.23.18 Glede odlaganja odvečnega materiala v času gradnje HE na območju Občine Krško 

mora investitor in izvajalec del pred začetkom gradnje: 

podpisati dogovor z Občino Krško o pogojih, načinu in odškodnini ne 

glede na lastnino zemljišča 

Pojasnilo glede upoštevanja: ni upoštevano. Odlaganje odvečnega materiala se izvaja v 

skladu z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Ul. RS, št.: 34/08 in 

Uredbo o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Ul. RS, št. 34/08). Podpis dogovora z 

občino ni predmet tega DPN. 

1.23.19 V DPN je treba določiti obveznost, da se zagotovi ukrepe na obstoječem cestnem 

omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi graditve HE Brežice ne bo 

poslabšala, urediti tudi dostope, ki nadomeščajo prekinjene obstoječe poti. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Na obstoječem cestnem omrežju se v času gradnje 

zagotovi ukrepe za ohranjanje prometne varnosti in nadomestitev prekinjenih poti. Za 

povezavo prekinjenih poti je v DPN načrtovana dvosmerna cesta v makadamski izvedbi na 

levem bregu akumulacijskega jezera. 

1.23.20 V DPN določiti obveznost, da se sanira oziroma povrne v prvotno stanje vse poti, 

ceste in ostale površine, ki bodo zaradi gradnje HE Brežice ali uporabe pri gradnji 

prekinjene ali poškodovane ter jih po gradnji v celoti obnoviti. 




1.23.21 V DPN določiti obveznost, da se predvidi ukrepe za takojšne odpravljanje poškodb na 

voziščih in ostalih površinah (bankine, mulde, čiščenje blata, pranje ceste, pometanje 

ceste, krpanje udarnih jam, polivanje ceste zaradi prašenja). 




1.23.22 V DPN določiti obveznost, da se zagotovi nemoteno komunalno oskrbo vseh 

obstoječih komunalnih vodov in naprav. Infrastrukturne vode je potrebno takoj 

obnoviti v primeru poškodb pri gradnji. 




____________________________________________________________________________________________________________ 


105

PRILOGE 


1.23.23 V DPN določiti obveznost, da se v času gradnje zagotovi vse potrebne varnostne 

ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaževanja tal in vode in zagotoviti 

takojšnje ukrepanje usposobljene službe. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v postopku izdelave OP ter v DPN: Pogoji 

varovanja zdravja ljudi. 

1.23.24 DPN določiti obveznost, da se v času izvajanja del zagotovi, da ne bo prihajalo do 

prekoračitve kritične ravni hrupa. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v postopku izdelave OP ter v DPN: Pogoji 

varovanja zdravja ljudi. 

1.23.25 V DPN določiti obveznost, da se izdela program monitoringa in se izvaja ves čas 

gradnje. 


1.23.26 Peš most – »brv« na območju Starega mestnega jedra Krško; načrtovano ureditev je 

treba vključiti v dopolnjeni osnutek DPN-ja. V izdelavi je: 

»Idejna zasnova brvi za pešce in kolesarje na območju Zatona – Videm«; 

KO –Biro, Maribor 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Z DPN se načrtuje ureditev brvi v skladu s 

posredovano strokovno podlago. 

1.23.27 Glede na to, da se nekatere kolesarske poti z območja občine Brežice nadaljujejo tudi 

v občino Krško, je treba tudi na območju občine Krško upoštevati: 

»Strokovne podlage za prostorsko umestitev kolesarskih povezav na 

območju hidroelektrarn Brežice in Mokrice ter na območju celotne občine 

Brežice«, Omega consult; 2008 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. V DPN se načrtujejo kolesarske povezave v 

skladu s posredovano strokovno podlago. Državna kolesarska povezava je predvidena ob 

regionaleni cesti Krško-Brežice (Vrbinska cesta), za katero je v pripravi ločen DPN in zato ni 

predmet tega DPN. 

1.23.28 Poleg že načrtovanih kolesarskih povezav je treba na območju tako imenovanega 

»vojaškega cevovoda« pri stadionu Matija Gubca, kjer potekajo nekateri vodi 

infrastrukture, načrtovati še kolesarsko in peš povezavo na bodočo obvoznico mesta 

Krško oziroma na novo predvidene kolesarske in peš povezave. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Ob prenovi Vojaškega mostu v Krškem se zgradi 

nov most v širini, ki omogoča umestitev kolesarske in pešpoti. Državna kolesarska povezava 

je predvidena ob regionaleni cesti Krško-Brežice (Vrbinska cesta), za katero je v pripravi 

ločen DPN in zato ni predmet tega DPN. 

____________________________________________________________________________________________________________ 


106

PRILOGE 


Širokopasovne povezave: 

1.23.29 Predvidena gradnja širokopasovnega omrežja občine Krško je načrtovana znotraj 

območja DPN, zato je treba v nadaljevanju načrtovati in upoštevati potek omrežij. 

Občina Krško ima izdelan: 

»Idejni projekt poteka širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij 

v občini Krško«, GPI, marec 2008, št. Proj. IDP-10/2008. (priloga: 

digitalna oblika). 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Vse tangence z obstoječimi vodi bodo pri izdelavi 

projektne dokumentacije detajlno projektno obdelane. 

Elektro omrežje: 

1.23.30 Načrtovanje oziroma izvedba prostozračnega daljnovoda na območju občine Krško ni 

dopustna, ker je naš prostor že danes preveč obremenjen z energetskimi objekti 

(NEK, DV Krško-Beričevo, DV Krško-Maribor-Brestanica, DV Krško-Zagreb, itd). 

Zahteva se kablovod. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. V DPN je predvidena kabelska povezava do RTP 

Brežice. 

Urejanje vodotokov in poplavnih površin: 

Potok Potočnica: 

1.23.31 Območje urejanja Potočnice je potrebno: 

razširiti tako, da bo zajeto območje do »Ribnika in vasi Potoče«; 

ureditve je potrebno upoštevati in vključiti v dopolnjeni osnutek DPN; 

regulacijo pod mostovi in železniškimi tiri načrtovati tako, da se upošteva 

stoletne vode in da ne bo prihajalo do poplav naselja, kot je to bilo pred 

časom (to je tudi zahteva KS mesta Krško); 

izliv potoka Potočnica je potrebno urediti tako, da ne bo imel vpliva na 

predvideno proizvodno območje zahodno od potoka Potočnice (območje 

tovarne VIPAP Videm Krško d.d.) 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v strokovni podlagi Ureditev Potočnice v Stari vasi 

pri Krškem, ki je vključno z načrtovanimi ureditvami povzeta v DPN. 

1.23.32 Ob potoku Potočnica je treba načrtovati in izvesti kolesarsko in peš povezavo od nove 

obvoznice do Ceste 4. julija. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Kolesarska pot se uredi tudi vzdolž potoka 

Potočnice, skladno s strokovno podlago, ki jo zagotovi Občina Krško. 

1.23.33 Za urejanje potoka Potočnice skozi Staro vas pri Krškem je izdelan: 

Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, pod št. PGD-398/07; 

Dolenjska projektiva d.o.o., Novo mesto, 2007 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v strokovni podlagi Ureditev Potočnice v Stari vasi 

pri Krškem, ki je vključno z načrtovanimi ureditvami povzeta v DPN. 

____________________________________________________________________________________________________________ 


107

PRILOGE 


Leskovški potok: 

1.23.34 Pri načrtovanju in izvedbi regulacije Leskovškega potoka je treba načrtovati in izvesti 

prehode – mostičke z upoštevanjem izvedbe kolesarskih in peš poti. 

Pojasnilo glede upoštevanja: ni upoštevano. Strokovna podlaga Ureditev Leskovškega 

potoka skozi Krško na Leskovškem potoku predvideva le čiščenje struge do že izvedenega 

zavarovanja in odstranitev dveh brvi pri TUŠ-u, ki nimata vodnega soglasja. Vse brvi oz. 

premostitve, ki so potrebne za kolesarske in peš poti, morajo biti izven pretočnega profila. 

Projektiranje in izvedba novih brvi ni predmet teh ureditev. 

Potok Žlapovec: 

1.23.35 Pri urejanju vodnogospodarskih ureditev je treba upoštevati: 

Idejna zasnova za večstanovanjski objekt – Gubčeva, Občina Krško 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Ureditve ne tangirajo območja idejne zasnove. 

1.23.36 Struge potokov Žlapovec, Leskovški potok in Potočnica je treba urediti tako, da bodo 

brežine ustrezno vizualno vključene v okolico. Brežine je potrebno zasaditi z 

avtohtono vegetacijo. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v strokovnih podlagah za ureditev potokov, ki so 

povzete v DPN. Brežine se zasadijo z avtohtono vegetacijo. V PGD bo izdelan tudi načrt 

zasaditve (krajinska ureditev). 

Zaledne vode: 

1.23.37 Na območju hribovja Orlice ter iz potokov v Starem gradu in Dolenji vasi, ki se 

iztekajo proti reki Savi se pojavljajo večje količine zalednih voda. Z izgradnjo HE 

Brežice obstaja možnost poplavljanja območja. Urediti je potrebno vodotoke iz 

območja hribovja Orlice ter potokov v Starem gradu in Dolenji vasi, ki se iztekajo 

proti reki Savi. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v strokovnih podlagah za ureditev potokov, ki so 

povzete v DPN. V Starem gradu in Dolenji vasi se z izgradnjo HE Brežice stanje ne bo 

poslabšalo, saj se ohranja obseg obstoječih poplavnih površin. Točnejši rezultat bo podan s 

hibridnim modelom gladin. Tudi za pritoke iz hribovja Orlice velja, da niso pod vplivom 

bazena HE Brežice. 

Reka Sava: 

1.23.38 Treba je urediti: 

dostope do reke Save na vseh lokacijah tako za ljudi kot za živali; 

zgraditi visokovodne nasipe za zaščito pred visokimi vodami. 


1.23.39 Za zaščito mesta Krško pred poplavami se mora izdelati: 

Strokovne podlage o zaščiti mesta Krško pred visokimi vodami 

upoštevajoč celotno verigo hidroelektrarn na spodnji Savi. 

____________________________________________________________________________________________________________ 


108

PRILOGE 


Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v sklopu izdelave strokovne podlage »Izvedba 

hibridnih hidravličnih modelov za območje spodnje vode HE Krško, območje HE Brežice in 

območje HE Mokrice«, ki predstavlja strokovno podlago za zaščito mesta Krško pred 

visokimi vodami upoštevajoč celotno verigo hidroelektrarn na spodnji Savi. 

1.23.40 V mejo DPN vključiti vse ureditve oz. poselitvena območja za zaščito pred 

poplavami - 100 letnimi visokimi vodami. Posebej je potrebno podati: 

zaščito mesta Krško od Valvazorjevega nabrežja do novega mostu v 

Žadovinku; 

pred poplavami zaščititi kmetijske površine – 25 letnimi visokimi vodami. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v delu, ki se nanaša na protipoplavno zaščito 

poselitvenih območij. Poplavna varnost kmetijskih površin pred 25 letnimi visokimi vodami 

ostane nespremenjena. 

1.23.41 Izdelati je treba: 

Študijo vpliva poplavnih območij in retenzijskih površin akumulacije na 

predvidene prostorske ureditve na vplivnem območju predvidene 

akumulacije HE Brežice, katere ima v prostorskih planskih aktih 

opredeljena Občina Krško (površine načrtovane za proizvodno območje 

vzhodno od tovarne VIPAP Videm Krško d.d., industrijska cona Vrbina, 

območja naselij itd.) in 

predvideti ustrezne ukrepe za preprečitev teh vplivov. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v strokovni podlagi »Izvedba hibridnih 


HE Mokrice«. Ukrepi za preprečitev teh vplivov se lahko oblikujejo le v skladu z ohranjanjem 

poplavne varnosti NEK. 

1.23.42 Na območju Pesja preveriti možnost odkupa objektov in le te prestaviti izven 

poplavnega območja, kar bi med drugim pomenilo, da gradnja visokovodnih nasipov 

kot retenzijski površin ni potrebna. 

Pojasnilo glede upoštevanja: ni upoštevano. V dopolnjenem osnutku DPN je predvidena 

gradnja visokovodnih nasipov. 

Zaščita in reševanje: 

1.23.43 Za poklicno gasilsko enoto Krško je treba predvideti: 

da se mora v posebnih primerih gasilcem zagotoviti dostop do reke tudi za 

dovoz težjih prenosnih črpalk za potrebe zajema požarne vode. Dosedanja 

razlaga, da je naklon brežine (1:1,5, najbrž tudi skalnat material) 

oblikovan tako, da omogoča dostop tudi težjim reševalnim čolnom, ki jih 

mora nositi vsaj 6 oseb, ne vzdrži praktične presoje. 

Dostop do akumulacijskega jezera naj bo načrtovan tako, da bo brežina 

reke Save, na obeh straneh reke, intervencijskim reševalnim enotam 

omogočala dostop do reke po poševnini, nagnjeni v smeri nizvodno toku 

vode, po kateri bo mogoč dostop z vozilom s prikolico za reševalni čoln 

ali težjimi mobilnimi vodnimi črpalkami. 

____________________________________________________________________________________________________________ 


109

PRILOGE 


Nasipi naj se dodatno opremijo z opremo za reševanje in usposabljanje na 

akumulaciji. 

Zagotoviti je potrebno dostope do vodne površine in omogočiti odvzem 

vode za potrebe požarne vode in za namakanje kmetijskih zemljišč (Krško 

– Brežiško polje). 


zaščite in reševanja. Detajlnejše usmeritve se upoštevajo pri izdelavi PGD. 

1.23.44 Peš dostope načrtovati z različnimi nivoji vzdolžno ob akumulaciji. Dostop na nasip 

reke Save na območju »bivše Beograjske banke« načrtovati kot podhod. 

Pojasnilo glede upoštevanja: ni upoštevano. Dostop na nasip preko podhoda je kjerkoli (in 

ne samo na območju »bivše Beograjske banke«) zaradi potrebe po zaščiti pred podtalnico tako 

zahteven objekt, da je za to treba izdelati temeljito analizo upravičenosti in posebno tehnično 

rešitev. 

Kmetijstvo: 

. 

1.23.45 Na podlagi izdelanih strokovnih podlag namenske rabe prostora za potrebe 

kmetijstva, ki so bile izdelane v postopku sprememb in dopolnitev prostorskega akta 

občine v letu 2003-2004, je za kmetijska zemljišča na desnem in levem bregu reke 

Save – dol vodno, pred predvideno gradnjo HE Brežice, treba zagotoviti namakanje 

za ta zemljišča kot nujni dopolnilni ukrep, ki omogoča količinsko in kakovostno 

stabilno rastlinsko pridelavo. 




1.23.46 Upoštevati je treba Strategijo razvoja kmetijstva in razvoja podeželja v občini Krško 

za obdobje 2007-2013, v kateri je območje, kjer je v DPN za HE Brežice predvideno 

poplavno območje (Q20) ob reki Savi do naselij Drnovo, Brege, Mrtvice in Vihre, 

opredeljeno kot območje intenzivnega kmetovanja, v posameznih predelih pa 

NATURA 2000. Na tem predelu je možno izvajati tudi vse agrarne operacije kot 

zaokroževanje in združevanje posesti ter namakanje kot spremljajoči tehnološki 

postopek. Na pobudo lastnikov zemljišč omenjenih vasi se na tem območju pripravlja 

postopek uvedbe komasacije kmetijskih zemljišč. 


1.23.47 Pri ceni zemljišč, ki se bodo odkupovala, se morajo upoštevati podatki na osnovi 

GERK-ov (Grafična enota rabe kmetijskih zemljišč) iz subvencijskih vlog v tekočem 

letu in ne na osnovi katastrskih podatkov, ki niso ažurirani. 



kmetijskih proizvodnih kapacitet«. 

1.23.48 V primeru, da so na predvidenem območju gradnje HE Brežice kmetijska 

gospodarstva, ki imajo zemljišča v najemu, je treba za vse te kmetije, ki bodo izgubila 

____________________________________________________________________________________________________________ 


110

PRILOGE 


zemljišča, narediti sanacijske programe kmetij, ki morajo imeti kot osnovo 

subvencijsko vlogo, ki vključuje tako lastna kot najeta zemljišča. 




1.23.49 Zahteva se, da se odkupijo vsa zemljišča na katere se bo vršil poseg in bo po posegu 

ostalo manj kot 0,3 ha zemljišča določene parcele. 




1.23.50 Za zemljišča iz prejšnje točke se predlaga, da se po odkupu ponudijo v najem 

kmetijam, ki bodo izgubila največ zemljišč in jim kmetijstvo predstavlja osnovni vir 

preživetja. 




1.23.51 Po opravljenem odkupu naj investitor uskladi stanje GERK-ov po uradni dolžnosti. 

Investitor naj v paketu za vse, ki bodo izgubili zemljišča in uveljavljajo subvencije, 

uredi zadeve na MKGP oz. AKTRP, da upravičenci ne izgubijo subvencij, saj v 5 

letnem programskem obdobju ne smejo zmanjševati površin, ki so jih prijavili v 

subvencijski vlogi, ker jim v nasprotnem sledijo sankcije oz. zgubijo pravico do 

subvencij. Vse posledice, ki bi izhajale iz prej navedenega mora nositi investitor. 



kmetijskih proizvodnih kapacitet« in v DPN. Investitor krije vse stroške zmanjšanja kmetijske 

proizvodnje, ki bodo nastali zaradi gradnje HE Brežice. 

1.23.52 Poseg mora omogočiti nemoten dostop do kmetijskih zemljišč, ki zajema tudi 

ureditev zemljiškoknjižnega stanja (opredelitev dostopov kot javno dobro). 

Pojasnilo glede upoštevanja: Upoštevano v DPN. Upošteva pa se tudi v pripravi PGD po 


1.23.53 Investitor posega je dolžan pri kmetijskih gospodarstvih, ki jim je zmanjšana 

ekonomska sposobnost gospodarjenja, izdelati sanacijske programe, ki morajo 

vsebovati: obstoječe stanje, izgubo lastnih zemljišč, izgubo najetih zemljišč, izgubo 

zaradi neizkoriščenosti kapacitet (strojev, objektov), izgubo zaradi težje komunikacije 

do zemljišč (zaradi novih prometnic in objektov bistveno podaljšan čas poti do 

zemljišč), zmanjšanje subvencij, zagotoviti vknjižbo novega stanja v zemljiško knjigo 

in zemljiški kataster in prevzeti vse stroške 



kmetijskih proizvodnih kapacitet« in v DPN. Za prizadeta kmetijska gospodarstva se izdelajo 

sanacijski programi. 

____________________________________________________________________________________________________________ 


111

PRILOGE 


1.23.54 Za predvidene retenzijske površine je treba zagotoviti odškodnino ali odkup ali 

nadomestna kmetijska zemljišča za lastnike kmetijskih zemljišč na retenzijskih 

površinah. 

Pojasnilo glede upoštevanja: kmetijske proizvodnje ter preučitev možnosti za ohranitev 

kmetijskih proizvodnih kapacitet« in v DPN. V primeru izvajanja posegov ,ki bi vplivali na 

prizadetost kmetijskih zemljišč v območju retenzijskih površin, se izvedejo finančni ukrepi v 

skladu z obsegom posega. 

1.23.55 Za potrebe namakanja kmetijskih površin L in D dolvodno s strani reke Save je: 

treba zagotoviti dostop do vode, z možnostjo namestitve premičnih 

agregatov dolžine 4000 m in izvedba stacionarnega črpališča za namakalni 

sistem podjetja Evrosad in drugih potencialnih uporabnikov pridelave 

zelenjave, jagodičevja, trsnih cepljenk in poljščin. 

treba določiti mesta za gradnjo črpališč za odvzem vode za namakanje in 

jih v sklopu gradnje HE tudi zgraditi. 


namakanja. 

1.23.56 Glede na možne ranljivosti okolja in kmetijskih površin je potrebno izdelati 

strokovne podlage s področja kmetijstva, ki jih naroči pobudnik DPN HE 

Brežice in morajo vsebovati vsaj naslednje vsebine: potrebe namakanja 

kmetijskih zemljišč in možnosti koriščenja vode iz reke Save (določitev 

območja za odvzem vode za potrebe namakanja, določitev kmetijskih 

kultur za potrebe namakanja, določitev količine vode za potrebe 

namakanje, določitev objektov potrebnih za ta namen, vpliv izgradnje HE 

na podtalnico), posledica gradnje HE Brežice na ekonomičnost kmetijske 

proizvodnje (dvig podtalnice in posledičen vpliv na kmetijsko proizvodnjo, 

spust-padec podtalnice in posledičen vpliv na kmetijsko proizvodnjo, 

nevarnost zakisanja kmetijskih zemljišč zaradi dviganja podtalnice, vpliv 

mikroklime in temperaturnih sprememb na kmetijsko proizvodnjo, 

povečanje št. meglenih dni v letu, ki so posledica gradnje HE-akumulacije 

vode in posredno vplivajo na povečanje prisotnosti bolezni in škodljivcev v 

kmetijski proizvodnji). 



kmetijskih proizvodnih kapacitet«. V okviru študije: Novelacija študije Medsebojni vplivi 

energetskih objektov ob in na reki Savi z vidika toplotne obremenitve Save – Faza I: 


november 2009) pa se je izdelala tudi Analiza temperaturnega monitoringa. 

1.23.57 Na kartografski dokumentaciji je tudi napisano »opustitev njiv, ureditev ekstenzivnih 

travnikov«. Kaj to meni za lastnike zemljišč in da gre za območje najboljših 

kmetijskih zemljišč? 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano tako da se napisa, ki sta posledica tipkarskega 

škrata, črtata. 

____________________________________________________________________________________________________________ 


112

PRILOGE 


1.23.58 Zaključke in ukrepe, ki bodo dani v strokovnih podlagah je treba vključiti v 

dopolnjeni osnutek DPN, vsebino pa predstaviti v času javne razgrnitve DPN HE 

Brežice. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v postopku sprejemanja DPN. 

Turizem: 

1.23.59 Pri pripravi DPN je, na podlagi Strategije razvoja turizma in strokovnih podlag za 

pripravo občinskega prostorskega načrta v občini Krško (v pripravi) ter turističnega 

potenciala reke Save z hidroelektrarnami, nujno treba opredeliti reko Savo in jezero 

HE kot infrastrukturo za razvoj turizma in rekreacije ter omogočiti podjetniške 

iniciative tudi v prihodnosti, ker danes še niso v celoti oblikovane, saj niso znane še 

vse priložnosti in omejitve. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v DPN v okviru predvidenih ureditev (dostopi do 

vode, rekreacijsko območje Vrbina, kolesarske povezave, ...). 

1.23.60 Pri izdelavi DPN je treba upoštevati Študijo izvedljivosti in projektne dokumentacije 

za obnovo in razvoj transporta ter plovbe po reki Savi, ki je v fazi izdelave. 

Izdelovalec: konzultantska skupina PCI (PACIFIC CONSULTANTS 

INTERNATIONAL), naročnik: Savska komisija. Prezentacija študije je dostopna na: 

http://download.yousendit.com/C3A93BB423C255E0. 

Pojasnilo glede upoštevanja: ni upoštevano. Plovba po reki Savi je upoštevana v skladu s 

strokovno podlago »Strateška študija prometnega koncepta širšega območja DPN za HE 

Brežice in HE Mokrice«. Rezultati študije se upoštevani v DPN. Na območju pregrade se na 

desnem bregu Save uredi splavnica skladno s strokovno podlago Idejna zasnova Ladijska 

splavnica ob HE Brežice, ki jo je oktobra 2009 izdelalo podjetje GEATEH. 

1.23.61 Za določitev mikro lokacij dostopov do reke oz. jezera, ki jih je treba izoblikovati pri 

umeščanju objektov HE v prostor in projektiranju le-teh, je treba upoštevati 

prostorski vidik, pri tem pa je smiselno izkoristiti obstoječe naravne danosti prostora. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v DPN v skladu s posredovano karto možnih 

lokacij dostopov do reke, ki jo je pripravila Občina Krško. 

1.23.62 V DPN je treba vključiti možnosti ali vsaj omogočiti in ohraniti prostor za ureditev 

ustreznih dostopov do reke oz. jezera ter izgraditi lokalno infrastrukturo, da bo možna 

izvedba naslednjih aktivnosti ob reki Savi in na jezerih HE: 

plavanje in potapljanje z urejenim kopališčem (kakovost vode reke Save se 

v zadnjih letih izboljšuje, jezera HE bodo omogočila vsaj 24 urno 

zadrževanje vode in s tem dvig temperature vode), 

športno in rekreativno veslanje z različnimi plovili, 

vožnja z motornimi čolni in smučanje na vodi (pogojeno s primerno 

ureditvijo brežin), 

jadranje, splavarjenje, 

 

 

ribolov, 

pristan in čolnarna za privez plovil (s pomočjo podobnih primerov kot je 

www.skok–sport.si, ki jih najdemo tudi drugod po Sloveniji in v tujini, 

____________________________________________________________________________________________________________ 


113

PRILOGE 


 

 

 

predlagamo, da se naredili pristan in čolnarna s piknik prostori, parkirnimi 

prostori in rekreativnimi površinami), 

športno rekreativne obvodne dejavnosti kot so: igrišča za družabne in 

športne igre (odbojka na mivki, nogomet itd.), 

postajališča za avtodome (morda v Vrbini, Starem gradu ali v Žadovinku) 

in možnost kampiranja, razvoj gostinske in namestitvene ponudbe ob reki 

(lokali, prenočitvene kapacitete), 

kolesarske koti, sprehajalne pešpoti in učne poti, konjeniške poti. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v DPN. Na več mestih vzdolž bazena se uredijo 

dostopi do vode za rekreacijo, čolnarne, rekreacijska območja, kolesarske in druge poti. 

Ureditve, ki jih načrtuje občina: 

1.23.63 V nadaljevanju postopka DPN HE Brežice - v dopolnjenem osnutku je treba 

predvideti ustrezno zaščito športno rekreacijskega območja, kjer je načrtovano: novi 

bazen, drsališče na prostem, trim steze, kolesarjenje, parkovne ureditve, razna igrišča 

– nogomet, odbojka, …na desnem bregu reke Save od obstoječega mostu v Krškem 

do novega mostu v Žadovinku, pred 100-letnimi vodami. Upošteva se: 

»Idejna zasnova ureditve obvodnega pasu desnega brega reke Save za 

namen športno rekreacijskih dejavnosti«; Savaprojekt d.d. Krško; marec 

2006 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Umeščene so vse ureditve v skladu s strokovno 

podlago - Strokovne podlage za umestitev območja športnega centra in mostu v DPN HE 

Brežice, Savaprojekt d.d., Krško, maj 2009. 

Varstvo okolja: 


študijo vpliva ogrete oziroma hladilne vode iz hladilnega sistema NE 

Krško na vodo reke Save v akumulacijskem jezeru HE Brežice in 

morebiten vpliv ogrete vode na mikroklimo na območju HE Brežice ter 

njene okolice, npr. pojav večjega števila meglenih dni in v primeru 

ugotovljenih vplivov predvideti ustrezne ukrepe za zmanjšanje vplivov. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v študiji »Zagotavljanje potrebnih zmogljivosti 

hlajenja NE Krško po izgradnji HE Brežice in HE Mokrice«, IBE, jan. 2006, v okviru študije: 

Novelacija študije Medsebojni vplivi energetskih objektov ob in na reki Savi z vidika toplotne 

obremenitve Save – Faza I: Preliminarna analiza podatkov (št. proj. IBXXT1-A200/055; št. 

mape: IBXXT1-0G/M01; november 2009) pa se je izdelala tudi Analiza temperaturnega 

monitoringa. 

1.23.65 Izdelati je treba 

študijo morebitnega vpliva dviga podtalnice zaradi predvidene 

akumulacije HE Brežice na sestoj Krakovskega gozda in v primeru 

ugotovljenega možnega vpliva predvideti ustrezne ukrepe. 


hidrogeoloških obdelav v fazi IDP. 

____________________________________________________________________________________________________________ 


114

PRILOGE 



študijo vpliva morebitnega dviga podtalnice Krškega polja zaradi 

predvidene akumulacije HE Brežice na objekte, ki se nahajajo na njenem 

vplivnem območju, s poudarkom na tistih, ki se nahajajo v gramoznicah 

na območju Krškega polja (gramoznica Brege; gramoznica Velika vas, ki 

je v prostorskih aktih občine Krško namenjena za proizvodne dejavnosti; 

gramoznica Drnovo – asfaltna baza) in v primeru možnosti njihove 

poplavitve predvideti ustrezne ukrepe. 


hidrogeoloških obdelav v fazi IDP. 

1.23.67 Morebitno uporabo motornih čolnov v akumulaciji je treba prilagoditi tako, da ne bo 

negativnih vplivov na okolje. 

Pojasnilo glede upoštevanja: Zakon o vodah (66. člen) prepoveduje vožnjo s plovili na 

motorni pogon po celinskih vodah, zato bo glede vrste dovoljenih plovil potrebna uredba, ki 

jo sprejme Vlada RS, kar pa ni predmet tega DPN. 


študijo elektromagnetnega sevanja (ker se pojavljajo vprašanja in dileme o 

vplivih elektromagnetnega sevanja je javnosti potrebno strokovno 

predstaviti in povedati, ali je kakšen vpliv ali ne?). 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. Izdelano bo ekspertno mnenje v okviru okoljskega 

poročila (GEATEH, december 2009). 


študijo ali analizo gnitja organskih snovi zaradi stoječe vode in dviga 

temperature, ker se v poletnih mesecih pri HE Vrhovo zaznava neprijeten 

vonj (če so podatki že znani le te vključiti v DPN). Poleg navedenega je 

potrebno v študiji še proučiti vpliv izpusta iz čistilne naprave Tovarne 

Vipap v akumulacijo. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v okviru okoljskega poročila (GEATEH december 

2009). 


analizo eventualnega izlitja nevarnih snovi iz industrijskih obratov 

gorvodno (kisline, lugi, kurilna olja) in s tem posledično čiščenje. 


poročila (GEATEH, december 2009). 

1.23.71 Treba je izdelati: 

študijo vplivov zajezitve vode (ne samo HE Krško, temveč vseh HE) na 

spremembo mikroklime. 


poročila (GEATEH, december 2009). V okviru študije: Novelacija študije Medsebojni vplivi 

energetskih objektov ob in na reki Savi z vidika toplotne obremenitve Save – Faza I: 

____________________________________________________________________________________________________________ 


115

PRILOGE 



november 2009) pa se je izdelala tudi Analiza temperaturnega monitoringa. 

1.23.72 Lokalno skupnost in javnosti je treba predhodno obvestiti o morebitnih vplivih HE 

Brežice na okolje in ukrepih za izvedbo varovalnih ukrepov za zmanjšanje vplivov na 

okolje – izdelati je potrebno presojo vplivov na okolje. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v sklopu izdelave OP, (GEATEH, december 2009), 

ki se pripravi v skladu z Zakon o varstvu okolja (ZVO-1, Ur.l.RS, št. 41/2004) in Zakonom o 

prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Ur.l.RS 33/07) kot podlaga za celovito presojo vplivov na 

okolje. 


študijo radionuklidov iz izpusta NEK-a v bazen HE Brežice s poudarkom 

na vodno okolje. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v sklopu izdelave študije »Analiza sprememb 

radioloških in toplotnih vplivov NE Krško na okolje po zgraditvi HE Brežice«, Institut Jožef 

Stefan (s sodelujočima organizacijama: FGG, Katedra za mehaniko tekočin in IBE d.d.), 

september 2007. 

Ostale zahteve lokalne skupnosti: 

1.23.74 Lokalna skupnost zahteva, da ima podjetje, ki bo nadzorovalo in vzdrževalo objekte – 

HE na spodnji Savi sedež v eni od Posavskih občin. V podjetju pa morajo biti 

zaposleni strokovnjaki iz Posavskega območja, kar je največje jamstvo za varno 

obratovanje in spoštovanje zapisanih smernic in pogojev; 

Pojasnilo glede upoštevanja: ni upoštevano, ker zahteva ni predmet DPN. 

1.23.75 V postopek DPN se morajo vključiti ribiške in lovske družine na lokalnem nivoju, ker 

le - te poznajo svoj prostor, ki ga upravljajo in vzdržujejo – Ribiška družina 

Brestanica – Krško in Zveza lovskih družin Posavja, CKŽ 23, Krško. V kolikor se le - 

te ne bodo vključile kot samostojni nosilci urejanja prostora, je naša zahteva, da jih 

morajo vključiti ministrstva, katera pokrivajo navedena področja; 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano. V postopku DPN sta bila za izdajo smernic 

pozvana tudi nosilca urejanja prostora: Zavod za ribištvo Slovenije in Zavod za gozdove 

Slovenije, v okvir katerih spadajo tudi omenjene ribiške in lovske družine, katerih programi 

morajo biti skladni s programi Zavodov. Ribiške in lovske družine imajo tudi, kot vsa 

preostala javnost, možnost sodelovanja v postopku v času javne razgrnitve. 

1.23.76 Treba je urediti vsa lastniška razmerja med sedanjimi in novimi lastniki (plačilo, 

parcelacije zemljišč, vpisi v zemljiško knjigo), zato, da ne bodo ostali ti problemi po 

izgradnji HE. Prav tako je treba urediti oziroma zagotoviti varovanje individualnega 

lastništva zemljišč in objektov v vplivnem območju, ali tudi izven, če se bodo ti 

izkazali v fazi obratovanja HE; 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v postopkih po sprejetju DPN. 

1.23.77 MOP mora v postopek DPN za HE Brežice za medresorsko usklajevanje aktivno 

vključiti posamezna Ministrstva tako, da se določijo njihovi predstavniki (sekretarji), 

____________________________________________________________________________________________________________ 


116

PRILOGE 


ki imajo pooblastila vodenja in odločanja o vsebinah, ki se bodo obravnavale. Prav 

tako se zahteva, da posamezna ministrstva v svoje programe izvajanja določijo 

prioritete nalog, ki so tangirane zaradi gradnje HE Brežice in morajo slediti gradnji 

HE Krško in HE Brežice. Prioriteta ne more biti samo gradnja HE, ampak tudi druga 

infrastruktura, ki bo tangirana zaradi gradnje in je tako državnega kot lokalnega 

pomena (ceste, urejanje voda, dediščina, itd.); 

Pojasnilo glede upoštevanja: ni upoštevano. Postopek DPN vodi pripravljavec v skladu s 

programom priprave. 

1.23.78 Z ozirom na velike posege v našem prostoru, ki so skupnega državnega pomena 

Občina Krško pričakuje, da bo Vlada RS (država) podala pozitivno mnenje oziroma 

soglasje k občinskemu prostorskemu načrtu, ki bo obravnaval potrebe po prostoru za 

vse naša pobude, ki so jih podali naši občani; 

Pojasnilo glede upoštevanja: ni upoštevano, ker zahteva ni predmet DPN. 

1.23.79 Občina Krško zahteva, da je vseskozi aktivno obveščena in vključena v postopek 

priprave DPN za HE Brežice. 

Pojasnilo glede upoštevanja: upoštevano v postopku priprave DPN. 

1.23.80 Lokalna skupnost si pridržuje pravico do dopolnitve smernic tudi v nadaljnjih fazah 

postopka sprejema DPN HE Brežice. 

Pojasnilo glede upoštevanja: smernice pristojnih nosilcev urejanja prostora se pridobivajo v 

skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, 33/07), ki določa postopek priprave 

DPN tudi v delu, ki se nanaša na podajanje smernic NUP. 

____________________________________________________________________________________________________________ 


117

c4 smernice s pojasnili glede njihovega upoštevanja - Občina Krško

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?