12.03.2015 Views

ENCIMATIKA - Department of Biochemistry and Molecular Biology

ENCIMATIKA - Department of Biochemistry and Molecular Biology

ENCIMATIKA - Department of Biochemistry and Molecular Biology

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

<strong>ENCIMATIKA</strong><br />

pr<strong>of</strong>.dr. Brigita Lenarčič<br />

Cesta v Mestni log 88A<br />

2. nadstropje<br />

tel.: 01 2419 484<br />

e-naslov: brigita.lenarcic@fkkt.uni-lj.si<br />

http://bio.ijs.si/~brigita/


http://www.fkkt.uni-lj.si/si/?2763


8.10. FKKT odpade ?????


<strong>ENCIMATIKA</strong> 2012/13<br />

Predavanja:<br />

Literatura:<br />

Izpit:<br />

Steven & Price: Fundamentals <strong>of</strong> Enzymology<br />

(1999)<br />

Cornish-Bowden: Fundamentals <strong>of</strong> Enzyme<br />

Kinetics (2004)<br />

5 vprašanj za obkrožit (1 točka)<br />

3 vprašanja za krajši odgovor (3točke)<br />

2 esejski vprašanji (5 točk)<br />

∑ 24 točk<br />

Roki izpitov: Datumi bodo objavljeni v sklopu ostalih predmetov.<br />

Ocena: 60 % končne ocene (80 % pisni izpit, 20 % seminar)


Seminarji: število študentov 42 (5+5+5+6)<br />

Prisotnost je obvezna, izostanek je mogoč ob ustreznem opravičilu.<br />

Zbirni članki (vsaj 8 strani dolgi). Del podrobno po članku, ki je<br />

naveden v literaturi zbirnega članka.<br />

Predstavitev: mini konferenca<br />

- Za 20 min predstavitev (15 min + 5 min diskusije) pripravite<br />

15-20 prikazov v Power Point sistemu.<br />

- dan pred vašo predstavitvijo pošljete predstavitev<br />

priimek_ime.ppt na naslov:<br />

- brigita.lenarcic@fkkt.uni-lj.si ali<br />

- brigita.lenarcic@gmail.com<br />

Diskusija:<br />

- trije študenti vodijo seminarje<br />

- v diskusiji pričakujem/ocenjujem sodelovanje vseh prisotnih<br />

- razne pisne dejavnosti, kot npr. pisanje dnevnikov iz drugih vaj in<br />

podobno, v času seminarjev niso dovoljene


Vaje:<br />

Prisotnost je obvezna, izostanek je mogoč ob ustreznem opravičilu.<br />

Vaje so sestavljene iz dveh delov:<br />

- kinetika reakcije z dvema substartoma<br />

- določanje konstante inhibicije<br />

Na vaje prinesite:<br />

-delovni zvezek<br />

-kalkulator<br />

-vodoodporni flomaster (tanek)<br />

Poročil o delu na vajah ne oddajate, pač pa vodite delovni zvezek na<br />

način, da se opravljeni eksperimenti lahko ponovijo in da so dobljeni<br />

rezultati pregledni.<br />

Asistent mora vsak trenutek iz dnevnika razbrat vaše delo.<br />

Ocena: 40% končne ocene: kolokvij (50%) + poster (25%) + zagovor (25%)<br />

Poster: Oddani poster je predpogoj za opravljanje kolokvija.<br />

Kolokvij: Datumi bodo objavljeni v sklopu ostalih predmetov.<br />

Ustni zagovor: Po opravljenem kolokviju je zagovor.


končna ocena 100 %<br />

izpit 60 %<br />

vaje 40 %<br />

20 % seminar<br />

80 % pisni izpit<br />

50 % kolokvij<br />

25 % poster<br />

25 % zagovor


Encimi so molekule, ki katalizirajo biokemijsko<br />

reakcijo.<br />

• 3D struktura<br />

• katalitične sposobnosti<br />

• specifičnost<br />

• prisotni v vseh fazah ivljenja<br />

65 % vseh proteinov predstavljajo encimi


Literatura<br />

• Fundamentals <strong>of</strong> Enzymology: The Cell <strong>and</strong> <strong>Molecular</strong> <strong>Biology</strong> <strong>of</strong><br />

Catalytic Proteins<br />

Nicholas C. Price <strong>and</strong> Lewis Stevens<br />

Oxford University Press, 3 rd edition, 1999<br />

Dodatna literatura<br />

Structure <strong>and</strong> Mechanism in Protein Science<br />

A Guide to Enzyme Catalysis <strong>and</strong> Protein Folding<br />

A. Fersht<br />

W.H. Freeman <strong>and</strong> Company,1998<br />

Fundamentals <strong>of</strong> Enzyme Kinetics<br />

Athel Cornish-Bowden<br />

Portl<strong>and</strong> Press, 2004<br />

Underst<strong>and</strong>ing the Control <strong>of</strong> Metabolism<br />

David Fell<br />

Portl<strong>and</strong> Press, 1997


Vsebina knjige: Fundamentals <strong>of</strong> Enzymology<br />

• Uvod<br />

• Čiščenje encimov<br />

• Struktura encimov<br />

• Uvod v encimsko kinetiko<br />

• Mehanizmi delovanja encimov<br />

• Kontrola encimske aktivnosti<br />

• Encimi v organiziranih sistemih<br />

• Encimi v celici<br />

• Pretvorba encimov


Zgodovinski pregled<br />

• 1878 Kuhne encim<br />

• 1897 Buchner filtrat kvasovke*<br />

• 1894 Fischer ključ ključavnica<br />

• 1920 Svedberg ultracentrifuga<br />

• 1926 Sumner kristal encima<br />

• 1946 vsi proteini niso encimi<br />

• 1950 encimi fleksibilne molekule<br />

• 1960 ak sekvenca (ribonukleaza)<br />

• 1965 3D struktura (lizocim)<br />

• 1950-1960 Koschl<strong>and</strong>, teorija induciranega prileganja<br />

• 1963-1965 Monod, alosterični model<br />

• 1969 kemijska sinteza proteina<br />

• 1970 rekombinantna DNA tehnologija<br />

• 2000 človeški genom (proteomika, degradomika<br />

metabolomika, strukturna genomika,<br />

interaktomika...)


Abcimi<br />

S → S # → P<br />

Protitelesa, ki so se razvila<br />

napram analogom<br />

prehodnega stanja, lahko<br />

tudi katalizirajo reakcijo.<br />

Protitelo z aktivnostjo serinske proteaze.


Ribocimi<br />

RNA deluje kot katalizator pri reakciji hidrolize RNA.<br />

- samoizrezovanje<br />

- tRNA procesiranje<br />

- izrezovanje virusnega genoma<br />

- hidroliza fosfodiestrske vezi, reakcije transesterifikacije,<br />

izomerizacija<br />

baza<br />

kislina<br />

___ vez, ki se cepi<br />

- - - vez. ki nastane<br />

RNA –fragmenti<br />

(ribonukleaza P)<br />

RNA/proteini<br />

izrezovalni-povezovalni kompleks (spliceosome)<br />

RNA v obliki<br />

kladiva


Lastnosti encimov kot katalizatorjev<br />

1. katalitična sposobnost<br />

2. specifičnost<br />

3. regulacija aktivnosti


1. Katalitična sposobnost<br />

• povečajo hitrost do 10 21 krat v primerjavi z<br />

nekatalizirano reakcijo<br />

• optimalni pogoji za delovanje<br />

– zmerna T<br />

– pH okoli 7


2. Specifičnost<br />

• majhna specifičnost (peptidaze, fosfataze, esteraze)<br />

• grupna specifičnost (heksokinaze/aldoheksoze)<br />

• absolutna specifičnost (restrikcijske endonukleaze)<br />

• stereospecifičnost (dehidrogenaze)


3. Regulacija<br />

• ioni<br />

• spremembe v kovalentni strukturi<br />

• specifični inhibitorji, regulatorji<br />

• regulacija na nivoju sinteze


holoencim<br />

aktiven<br />

= apoencim<br />

neaktiven<br />

+ k<strong>of</strong>aktor<br />

kovinski ion<br />

organska molekula<br />

-stalno vezana = prostetska skupina<br />

-začasno vezana = kosubstrat


Primeri kovinskih ionov pri encimih<br />

kovinski ion<br />

encim<br />

Na + a-D-glukohidrolaza<br />

K + piruvat kinaza<br />

Mg 2+ kinaze, adenozintrifosfataze<br />

Fe 2+ katalaze, peroksidaze, nitrogenaze<br />

Zn 2+ alkoholna-dehidrogenaza<br />

karboksipeptidaza, karbonska-anhidraza<br />

Mo 2+ ksantin oksidaza, nitrogenaza<br />

Cu 2+ citokrom c oksidaza<br />

Ni 2+ ureaza, hidrogenaza, superoksid-dismutaza<br />

Mn 2+ histidin amoniak-liaza<br />

V 2+ nitrogenaza


Kovinski ion v encimu:<br />

karboksipeptidaza Zn 2+<br />

Kovinski ion v substratu (kinaze):<br />

MgATP 2-


Primeri organskih k<strong>of</strong>aktorjev<br />

k<strong>of</strong>aktor vez z apoencimom vrsta reakcije, ki jo katalizira holoencim<br />

CHO<br />

HO<br />

H 3 C<br />

N<br />

CH 2 OPO 3<br />

2-<br />

piridoksal fosfat<br />

Schiffova baza transaminacija, dekarboksilacija<br />

Lys racemizacija<br />

S<br />

H 2<br />

C<br />

H 2 C<br />

S<br />

C<br />

H 2<br />

CH<br />

S<br />

CH<br />

H<br />

N<br />

CH<br />

CH N<br />

H<br />

(CH 2 ) 4 COOH<br />

C<br />

O<br />

biotin<br />

(CH 2 ) 4 COOH<br />

lipoična kislina<br />

amidna vez z karboksilacija: acetilCoA-karboksilaza<br />

Lys piruvat-karboksilaza<br />

amidna vez z prenos acilne skupine: dehidrogenaze<br />

Lys<br />

N<br />

H 3 C<br />

H<br />

N<br />

O C<br />

C<br />

N<br />

NH 2 CH 3<br />

O O<br />

CH 2 N<br />

CH 2 CH 2 O P O P O<br />

N<br />

C<br />

C<br />

O<br />

N<br />

N<br />

S<br />

tiamin difosfat<br />

CH 2 (CHOH) 3 CH 2<br />

OR<br />

O<br />

O<br />

nekovalentna vez dekarboksilacija<br />

K d =10 -6 mol dm -3<br />

nekovalentna (oksidaza) oksidacijsko-redukcijske reakcije<br />

nekovalentna vez<br />

ksantin-oksidaza (FAD)<br />

(sukcinat-dehidrogenaza) NADPH-citokrom-reduktaza (FMN)<br />

C<br />

HC<br />

C<br />

H 3 C<br />

C<br />

CH<br />

C<br />

CH 3<br />

flavin adenin dinukleotid (FAD)<br />

flavin mononukleotid (FMN)


Nomenklatura<br />

1. Trivialna imena<br />

• v povezavi z reakcijo: laktat dehidrogenaza<br />

• ime po substratu s končnico –aza: ureaza<br />

• imena, ki nam praktično ničesar ne<br />

povejo: katalaza, papain, tripsin


2. Sistematska imena<br />

• Enzyme Commision (EC) 1955 (IUB)<br />

• International Union <strong>of</strong> <strong>Biochemistry</strong> <strong>and</strong> <strong>Molecular</strong><br />

<strong>Biology</strong> (IUBMB)<br />

http://www.chem.qmul.ac.uk/iubmb/enzyme/<br />

• šest glavnih skupin glede na vrsto katalizirane<br />

reakcije<br />

• EC a.b.c.d.


EC a.b.c.d.<br />

a.<br />

b.<br />

c.<br />

d.<br />

označuje vrsto reakcije, ki jo encim katalizira<br />

zavzame lahko število od 1 do 6<br />

predstavlja podrazred, ki ponavadi specificira vrsto<br />

substrata ali vez, ki se bo cepila<br />

predstavlja pod-podrazred, ki dovoljuje še bolj natančno<br />

definicijo reakcije, v smislu donorja ali skupine, ki se bo<br />

odstranila<br />

predstavlja vrstno število encima v pod-podrazredu


3. Priporočljiva imena<br />

• večina sistematskih imen je nerodnih in predolgih za<br />

splošno uporabo<br />

• za vsakdanjo uporabo so se uveljavila krajša,<br />

priporočljiva imena<br />

donor<br />

elektronov<br />

• (S)-laktat: NAD + oksidoreduktaza = laktat-dehidrogenaza<br />

donor<br />

fosfatne sk.<br />

akceptor<br />

elektronov<br />

akceptor<br />

fosfatne sk.<br />

• ATP: D-heksoza 6-fosfotransferaza = heksokinaza<br />

ATP je substrat, ki hidrolizira<br />

• ATP fosfohidrolaza = adenozintrifosfataza<br />

substrat D-fruktoza 1,6 difosfat se cepi v<br />

D-gliceraldehid, kot enega izmed produktov<br />

• D-fruktoza 1,6-difosfat D-gliceraldehid 3-fosfat-liaza = fruktozadifosfat-aldolaza<br />

D-gliceraldehid izomerizira v dihidroksi aceton fosfat<br />

• D-gliceraldehid 3-fosfat ketol-izomeraza = trioza fosfat-izomeraza<br />

L-Ile se veža na tRNA, pri tem pride do cepitve ATP<br />

• L-izolevcin: tRNA Ile ligaza (nastanek AMP) = izolevcin tRNA-ligaza


1. oksidacijsko-redukcijske reakcije<br />

oksidoreduktaze (prenos elektronov)<br />

1) dehidrogenaze<br />

2) oksidaze<br />

3) oksigenaze<br />

alkohol<br />

aldehid<br />

dehidrogenaze<br />

Oksidacija etanola z etanolnodehidrogenazo<br />

oksigenaze<br />

Kataliza inkorporacije O 2 v substrat<br />

Hidroksilacija progesterona z monooksigenazo


2. reakcije prenosa funkcionalnih skupin<br />

transferaze<br />

1) aminotransferaze (transaminaze)<br />

2) kinaze<br />

3) glikozil-transferaze<br />

transferaze<br />

prenos aminske skupine<br />

kinaze<br />

kataliza prenosa<br />

fosforilne skupine<br />

glikozil-transferaza<br />

prenos aktiviranega<br />

glikozilnega ostanka na<br />

glikogen


3. reakcije hidrolize hidrolaze<br />

Splošna reakcija vključuje hidrolizo C-O, C-N, O-P in C-S vezi<br />

O<br />

R 1 C NH<br />

O<br />

R 2 + H 2 O R 1 C O - +<br />

NH 3 R 2<br />

peptidaza


4. reakcije eliminacije liaze<br />

odstranjujejo vodo, amonjak, ogljikov dioksid<br />

O<br />

O<br />

R C C<br />

O - + H + R C H +<br />

O<br />

CO 2<br />

dekarboksilaza<br />

odstranitev CO 2 iz α- in β-keto kislin ali aminokislin


5. reakcije izomerizacije izomeraze<br />

Prenos skupin znotraj molekule, do tvorbe izomerne oblike<br />

Izomeraza, ki katalizira inverzijo na asimetričnem atomu ogljika.


6. reakcije združevanja ligaze<br />

Vključuje sintezne reakcije, kjer se dve molekuli sklopita na<br />

račun energije ATP.<br />

piruvat-dekarboksilaza<br />

Substrata bikarbonat in piruvat se povežeta in tvorita oksalacetat, molekulo s C4 atomi.


Izoencimi:<br />

• katalizirajo isto reakcijo<br />

• razlikujejo se v:<br />

– ak zaporedju<br />

– kovalentnih modifikacijah<br />

– 3D strukturi<br />

– afiniteti<br />

• različne sekvence so genetsko pogojene<br />

• poimenovanje temelji na migraciji v električnem<br />

polju


Multiencimski sistemi<br />

• encimi, ki izkazujejo več kot eno katalitično aktivnost<br />

• EC priporoča poimenovanje sistem<br />

• imajo pa tudi priporočljiva imena<br />

• posedujejo več katalitičnih aktivnosti in s tem več EC števil<br />

encim, ki katalizira cepitev 1,6 razvejanja v glikogenu<br />

amilo-1,6-glukozidazna aktivnost EC 3.2.1.33<br />

4-a-glukotransferazna aktivnost EC 2.4.1.25<br />

maščobne kisline-sintaza EC 2.3.1.38<br />

EC 2.3.1.39<br />

EC 2.3.1.41<br />

EC 1.1.1.100<br />

EC 4.2.1.61<br />

EC 1.3.1.<br />

• multiencimski sistemi z več polipeptidnimi verigami,<br />

asociranih z nekovalentnimi vezmi multiencimski kompleks<br />

• multiencimski sistemi z eno polipeptidno verigo in več<br />

katalitičnimi mesti multiencimski polipeptid (ciklosporin sintetaza)


Maščobne kisline sintetaza 272 kDa<br />

Model 1


Maščobne kisline sintetaza<br />

Model 2

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!