LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBÄINA IVANÄNA GORICA

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo 

LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT 

OBČINA IVANČNA GORICA 

KONČNO POROČILO 

Ljubljana, december 2010 

Stran 0


Naslov projekta: 

LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE 

IVANČNA GORICA 

KONČNO POROČILO 

Naročnik: 

Občina Ivančna Gorica 

Sokolska ulica 8 

1295 Ivančna Gorica 

Izvajalec: 

Energen d.o.o. 

Tehnološki park 21 

1000 Ljubljana 

Št. pogodbe: 1044/2010 

Vodja projekta: 

mag. Aleks Jan 

Avtorji: 

mag. Aleks Jan, univ.dipl.ekon. 

Marko Seršen, univ. dipl. gosp. inž.str. 

Dušan Jug, univ. dipl. inž. kem. tehn. 

Borut Kovač, dipl. inž. str. 

© Energen, d.o.o. 

Vloge za razmnoževanje celotne ali dela publikacije nasloviti na: Energen d.o.o., Tehnološki park 21, 

1000 Ljubljana oziroma občina Ivančna Gorica, Solkanska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica 

Stran 1


Kazalo: 

1. UVOD .............................................................................................................................4 

1.1. Splošni cilji lokalnega energetskega koncepta občine...........................................................4 

1.2. Zakonska podlaga lokalnega energetskega koncepta ............................................................5 

1.3. Opredelitev območja lokalnega energetskega koncepta........................................................6 

2. ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA RABE ENERGIJE..............................9 

2.1. Raba energije za ogrevanje individualnih stanovanj .............................................................9 

2.1.1. Stanovanja v občini Ivančna Gorica......................................................................................9 

2.1.2. Raba energije za ogrevanje individualnih stanovanj .............................................................9 

2.2. Raba energije za ogrevanje v javnih objektih......................................................................10 

2.2.1. Seznam vključenih javnih zgradb v občini Ivančna Gorica.................................................11 

2.2.2. Podatki o rabi energije v javnih zgradbah v občini Ivančna Gorica ....................................13 

2.2.3. Analiza splošnega stanja javnih zgradb v občini Ivančna Gorica........................................18 

2.2.4. Analiza rabe energije v javnih zgradbah v občini Ivančna Gorica ......................................24 

2.3. Raba energije v podjetjih.....................................................................................................26 

2.4. Raba energije v skupnih kotlovnicah in blokih ...................................................................29 

2.5. Raba električne energije v občini ........................................................................................29 

2.5.1. Trenutno stanje oskrbe z EE v Ivančni Gorici.....................................................................29 

2.5.2. Poraba električne energije v občini Ivančna goriva v obdobju od leta 2000 do 2009 .........31 

2.6. Javna razsvetljava v občini..................................................................................................33 

3. PROMET .................................................................................................................... 37 

4. ANALIZA EMISIJ V OBČINI.............................................................................. 39 

4.1. Analiza emisij za individualno ogrevanje............................................................................39 

4.2. Analiza emisij pri porabi električne energije.......................................................................40 

5. ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA OSKRBE Z ENERGIJO ................ 41 

6. PRIHODNJA OSKRBA IN RABA ENERGIJE ............................................... 43 

7. POTENCIAL UČINKOVITE RABE ENERGIJE ........................................... 44 

8. POTENCIAL OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE ...................................... 46 

8.1. Sončna energija ...................................................................................................................48 

8.1.1. Termosolarni sistemi za ogrevanje vode – sprejemniki sončne energije (SSE) ..................48 

8.1.2. Sončne elektrarne ................................................................................................................50 

8.2. Lesna biomasa .....................................................................................................................53 

8.2.1. Izraba lesne biomase ...........................................................................................................55 

8.2.2. Individualni sistemi ogrevanja na lesno biomaso ................................................................57 

8.2.3. Potencial lesne biomase v občini Ivančna Gorica ...............................................................57 

8.2.4. Razvoj v prihodnosti ...........................................................................................................59 

8.3. Bioplin.................................................................................................................................62 

8.3.1. Analiza potenciala občine Ivančna Gorica ..........................................................................63 

8.4. Biogoriva.............................................................................................................................67 

8.4.1. Olje oljne ogrščice...............................................................................................................67 

8.4.2. Proizvodnja rastlinskega olja...............................................................................................69 

8.4.3. Biodizl .................................................................................................................................70 

Stran 2


8.4.4. Bioetanol .............................................................................................................................71 

8.5. Geotermalna energija ..........................................................................................................72 

8.5.1. Geotermalna energija v Sloveniji ........................................................................................72 

8.5.2. Ogrevanje s toplotno črpalko v občini Ivančna Gorica .......................................................74 

8.6. Vodna energija ....................................................................................................................77 

8.7. Vetrna energija ....................................................................................................................80 

8.8. Komunalni odpadki .............................................................................................................81 

9. CILJI ENERGETSKEGA NAČRTOVANJA V OBČINI .............................. 82 

9.1. Cilji nacionalnega energetskega programa (NEP)...............................................................83 

10. CILJI, UKREPI IN AKTIVNOSTI LEK ....................................................... 86 

10.1. Cilji Lokalnega energetskega koncepta občine Ivančna Gorica ..........................................86 

10.2. Predlog ukrepov ..................................................................................................................87 

10.3. Ukrepi za gospodinjstva ......................................................................................................92 

10.3.1. Aktivnost: energetsko varčna gradnja.............................................................................92 

10.3.2. Aktivnost: Načrt spodbujanja in uvajanja URE in OVE v gospodinjstvih .....................94 

10.3.3. Primer URE v gospodinjstvu ..........................................................................................97 

10.4. Javni objekti ........................................................................................................................99 

10.4.1. Stanje javnih objektov v občini Ivančna Gorica ...........................................................100 

10.4.2. Potencial ukrepov OVE in URE v javnih stavbah ........................................................117 

10.4.3. Opis ukrepov in aktivnosti URE in OVE za javne stavbe ............................................118 

11. AKCIJSKI NAČRT ...........................................................................................148 

12. NAVODILA ZA IZVAJANJE LEK-A..........................................................154 

13. VIRI FINANCIRANJA UKREPE OVE/URE.............................................156 

13.1. Eko sklad j.s. .....................................................................................................................156 

13.2. Ministrstvo za gospodarstvo, Sektor za aktivnosti učinkovite rabe energije.....................156 

13.3. ARSKTRP.........................................................................................................................157 

13.4. Javno zasebno partnerstvo (JZP) .......................................................................................158 

13.4.1. Pravna podlaga .............................................................................................................158 

13.4.2. Oblike JZP ....................................................................................................................158 

14. VIRI IN LITERATURA ...................................................................................162 

15. KAZALO TABEL IN SLIK.............................................................................164 

Stran 3


1. Uvod 

1.1. Splošni cilji lokalnega energetskega koncepta občine 

S pomočjo izdelave Lokalnega energetskega koncepta (LEK) ocenimo možnosti in 

predlagamo rešitve na področju energetske oskrbe lokalne skupnosti. S predlaganimi 

rešitvami lahko LEK pripomore k bistveno večji osveščenosti prebivalcev, ki je temeljna za 

doseganje ustreznih rezultatov na področju učinkovite rabe energije in uvajanju novih 

energetskih rešitev. Lokalni energetski koncept vsebuje analizo obstoječega stanja v 

obravnavani občini na podlagi katere ugotavljamo trenutno stanje na področju rabe in oskrbe 

z energijo. Pri analizi stanja se pregleda vse možnosti izrabe lokalnih virov energije pri vseh 

uporabnikih (javne stavbe, objekti, podjetja gospodinjstva…) in se predlagajo možni bodoči 

koncepti energetske oskrbe s toploto in električno energijo v lokalni skupnosti. 

Pri izvajanju lokalnega energetskega koncepta smo izvedli naslednje aktivnosti: 

 

 

 

 

 

 

Zbiranje podatkov o izrabi lokalnih virov energije pri vseh uporabnikih; 

Ugotavljanje preteklega in obstoječega stanja na področju oskrbe in rabe energije v občini 

Ivančna Gorica; 

Analiza obstoječega stanja in umestitev podatkov v baze za nadaljnje spremljanje in 

ugotavljanje različnih možnosti ukrepov; 

Vrednotenje in izbira posameznih ukrepov kratkoročne (5 let) in dolgoročne (10 let) 

energetske oskrbe; 

Ugotavljanje možnosti za učinkovitejšo rabo energije posameznih objektov; 

Izkoriščanje lokalnih obnovljivih virov energije. 

Lokalni energetski koncept je pomemben priročnik pri načrtovanju strategije občinske 

energetske politike. V njem so zajeti načini, s pomočjo katerih se lahko uresničijo občini 

prilagojene rešitve za učinkovite, gospodarne in okolju prijazne energetske storitve v 

gospodinjstvih, podjetjih in javnih ustanovah. V dokumentu so navedeni tudi konkretni 

učinki, ki jih občina lahko s tem doseže. 

Osnovni cilji izdelave in izvedbe energetskega koncepta so: 

 

 

 

 

 

 

učinkovita raba energije na vseh področjih, 

povečanje in hitrejše uvajanje lokalnih obnovljivih virov energije (lesna biomasa, sončne 

energije, bioplin,…), 

zmanjšanje obremenitve okolja, 

spodbujanje uvajanja soproizvodnje toplote in električne energije, 

uvajanje daljinskega ogrevanja, 

zamenjava fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije, 

Stran 4


 

 

 

 

zmanjševanje rabe končne energije pri vseh skupinah porabnikov, 

uvedba energetskih pregledov javnih in stanovanjskih stavb, 

uvedba energetskega knjigovodstva in menedžmenta za javne stavbe, 

uvedba energetskega svetovanja, informiranja in izobraževanja. 

1.2. Zakonska podlaga lokalnega energetskega koncepta 

Državni zbor Republike Slovenije je leta 1996 sprejel osnove energetske politike in jih zajel v 

»Resolucija o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo«, ki vključuje v skladu z 

energetsko politiko EU, tržno usmerjenost in zanesljivost oskrbe z energijo, pokriva pa tudi 

področja učinkovitejše rabe energije, varstva okolja in uporabe obnovljivih virov energije. 

Ministrstva za gospodarske dejavnosti, samoupravne lokalne skupnosti pa morajo v skladu z 

Resolucijo izdelati občinske energetske zasnove (v Resoluciji uporabljen izraz občinska 

energetska zasnova je v energetskem zakonu nadomestil izraz lokalni energetski koncept). 

Septembra leta 1999 je bil sprejet Energetski zakon (Ur. List RS, št. 79/99 in 8/00), v skladu s 

katerim so občine dolžne v svojih dokumentih načrtovati obseg porabe ter obseg in način 

oskrbe z energijo in te dokumente usklajevati z nacionalnim energetskim programom in 

energetsko politiko Republike Slovenije. Energetski zakon je bil dopolnjen leta 2004 (Zakon 

o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona – Ur. L. RS, št. 57/04). Nacionalni 

energetski program, prav tako sprejet leta 2004 (UR.l. RS, št. 57/04) navaja energetsko 

zasnovo kot predpogoj za pridobitev sredstev za nekatere projekte izrabe OVE in projekte 

učinkovite rabe energije. 

Obvezne vsebine lokalnega energetskega koncepta, način njegove priprave in načine 

spremljanja in vrednotenja dejavnosti, ki izhajajo iz lokalnega energetskega koncepta ureja 

Pravilnik o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov (Ur. l. RS, št. 

74/09). 

V lokalnem energetskem konceptu pa mora biti upoštevana tudi vsebina spodaj naštetih 

pravilnikov: 

 

Pravilnik o spodbujanju učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije 

(Ur.l. RS, št. 93/2008), 

Pravilnik o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov 

(Ur. l. RS, št. 74/2009), 

 

 

Pravilnik o spodbujanju učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije 

(Ur.l. RS, št. 93/2008), 

Pravilnik o spremembah in dopolnitvi Pravilnika o spodbujanju učinkovite rabe in rabe 

obnovljivih virov energije (Ur. l. RS, št. 25/2009), 

Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. l. RS, št. 93/2008), 

 

Pravilnik o spremembah pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. l. RS, 

št. 47/2009), 

Stran 5


 

 

Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Ur. l. RS, št. 

77/2009), 

Pravilnik o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov 

za oskrbo stavb z energijo (Ur. l. RS, št. 35/2008). 

Zakon o prostorskem načrtovanju (ZP Načrt, Ur. l. RS, št. 70/2008) ima povezavo z lokalnim 

energetskim konceptom, saj zakon v svoji vsebini državi in samoupravni lokalni skupnosti 

narekuje, da s prostorskim načrtovanjem omogoči kakovostno življenjsko okolje s takšno rabo 

prostora, ki ob upoštevanju dolgoročnega varovanja okolja, ohranjanja narave in trajnostni 

rabi naravnih dobrin in drugih virov ter celostno ohranjanje kulturne dediščine omogoča 

zadovoljevanje potreb sedanje generacije ter ne ogroža zadovoljevanja potreb prihodnjih 

generacij. V okviru priprave strateškega dela občinskega prostorskega načrta (v nadaljevanju: 

OPN) je potrebno določiti tudi zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega 

dobra lokalnega pomena. V sklop zasnove gospodarske javne infrastrukture sodi tudi 

energetska infrastruktura, kamor štejemo javno razsvetljavo, plinovod in toplovod, ki so 

obravnavani v lokalnem energetskem konceptu. Smernice določene v lokalnem energetske 

konceptu občine dajejo podlago za pripravo OPNja. 

V Zakonu o varstvu okolja (ZVO-1, 2004) so opredeljeni cilji varstva okolja, kjer je 

opredeljena tudi zmanjšana raba energije in večja izraba obnovljivih virov energije. Zakon v 

12. členu predpisuje državi in lokalni samoupravni skupnosti, da morata spodbujati dejavnosti 

varstva okolja, ki preprečuje ali zmanjšuje obremenjevanje okolja in tiste posege v okolje, ki 

zmanjšujejo porabo snovi in rabo energije. Sestavine lokalnega energetskega koncepta morajo 

biti implementirane tudi v občinski program varstva okolja. 

1.3. Opredelitev območja lokalnega energetskega koncepta 

Občina Ivančna Gorica je mlada občina, ki je bila ustanovljena leta 1995 in obsega 12 

krajevnih skupnosti, in sicer Ambrus, Dob, Ivančna Gorica, Krka, Metnaj, Muljava, Sobrače, 

Stična, Šentvid pri Stični, Temenica, Višnja Gora in Zagradec. Celoten obseg Občine je 227 

km 2 in ima po podatkih iz leta 2008 okoli 15.000 prebivalcev. Ugodna prometna lega 

omogoča industrijski razvoj in uspešen razvoj obrtnih in storitvenih dejavnosti. Središče 

Ivančne Gorice je mlado naselje, o starodavni zgodovinski slikovitosti pa govorijo arheološke 

najdbe na Viru in rimski miljnik v središču Ivančne Gorice, ki je tudi simbol v grbu Občine 

Ivančna Gorica. 

Občinsko središče je torej mesto Ivančna Gorica s 1578 prebivalci (popis 2002). Ostala 

pomembnejša razvojna središča so še Stična, Šentvid pri Stični, Višnja Gora, Muljava, Krka 

in Zagradec-Fužina, ki ležijo ob dveh glavnih prometnih poteh, to je ob avtocesti in železnici 

v smeri vzhod-zahod ter ob regionalni cesti po dolini Višnjice in Krke v smeri (pretežno) 

sever-jug. V nadaljevanju so podane meje občine Ivančna Gorica. 

Stran 6


Slika 1: Občina Ivančna Gorica 

Občina Ivančna Gorica ni opredeljena v Naturi 2000 in podvržena omejitvam. Prav tako v 

občini ni gozdnih rezervatov. Južni del občine pa sodi v ekološko pomembno območje, kot je 

prikazano v nadaljevanju. 

Slika 2: Občina Ivančna Gorica 

Vir: http://www.geodetska-uprava.si/DHTML_HMZ/wm_ppp.htm 

Energija, ki jo porabimo za ogrevanje, je odvisna od izolacijskih lastnosti stavbe in od 

vremenskih razmer, predvsem od temperature zraka oz. razlike med zunanjo temperaturo 

zraka in temperaturo v stavbi. Energijo, ki jo porabimo za ogrevanje, lahko ocenimo s 

pomočjo temperaturnega primanjkljaja oz. stopinjski dni. Na osnovi temperaturnega 

primanjkljaja lahko postavimo zahteve za minimalno toplotno izolacijo stavb. Karta 

stopinjskih dni (temperaturnega primanjkljaja), ki prikaže prostorsko porazdelitev stopinjskih 

Stran 7


dni, je ocena za porazdelitev porabe energije za ogrevanje. Stopinjski dnevi in trajanje kurilne 

(ogrevalne) sezone naraščajo z nadmorsko višino (Stopinjski dnevi in trajanje kurilne sezone, 

ARSO, 2010). Trajanje kurilne sezone je število dni med začetkom in koncem kurilne sezone. 

Na podlagi meritev v 108 krajih so izračunani stopinjski dnevi in trajanje kurilne sezone, kjer 

se je izkazala pomembna povezava med nadmorsko višino in trajanje kurilne sezone. V 

nadaljevanju je prikazana omenjena linearna odvisnost. 

Slika 3: Trajanje kurilne sezone v odvisnosti od nadmorske višine 

Vir: ARSO, Urad za meteorologijo, 2002 

Projektantske podlage za izračune se upoštevajo 220 dni in projektna temperatura -13°. Za 

primerjavo, kurilna sezona v Ljubljani traja v povprečju 216 dni, v Novem mestu 228 dni, v 

Črnomlju 222 in na Babnem polju 307 dni (Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje). V 

nadaljevanju so prikazane vrednosti trajanja kurilne sezone od leta 1990 do 2007. 

Slika 4: Trajanje kurilne sezone za izbrane kraje 

Vir: Lastni izračun na podlagi podatkov iz ARSO 

Stran 8


2. Analiza obstoječega stanja rabe energije 

Izhodišče za določitev energetskega razvoja občine in določitve potencialnih projektov so tudi 

podatki o analizi obstoječega stanja rabe energij, s čimer se pridobi energetsko sliko občine. 

Porabnike delimo na gospodinjstva oz. individualna stanovanja, skupne kotlovnice, podjetja 

oz. industrija ter javni sektor. 

2.1. Raba energije za ogrevanje individualnih stanovanj 

2.1.1. Stanovanja v občini Ivančna Gorica 

V občini Ivančna Gorica je 5.477 stanovanj, povprečna površina stanovanja pa znaša 76,8 m 2 . 

V primerjavi s Slovenijo, je v občini Ivančna Gorica površina stanovanja večja, saj povprečna 

površina stanovanja znaša 74,6 m 2 (SURS, 2007). 

Glede na podatke o strukturi stanovanj glede na njihovo starost v občini Ivančna Gorica 

ugotavljamo, da je bilo največ stanovanj zgrajenih v letih med 1971-1980, in sicer 1035 

stanovanj, od skupno 4723 stanovanj, kar pomeni približno 22% zgrajenih stanovanj v tem 

obdobju (vir podatkov SURS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002). 

2.1.2. Raba energije za ogrevanje individualnih stanovanj 

Iz statističnih podatkov lahko razberemo, da se gospodinjstva ogrevajo pretežno (več kot 

polovica) s trdimi gorivi, in sicer z drvi oz. sekanci. Okoli 40 % stanovanj se ogreva z ELKO. 

UNP pripada zelo nizek delež, in sicer slaba 2%, najmanjši delež pa predstavlja ogrevanje z 

elektriko v 1,3%. V občini Ivančna Gorica nimajo zgrajenega plinovoda. 

Slika 5: Delež stanovanj glede na vrsto ogrevanja 

Vir: SURS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 

Stran 9


Na podlagi statističnih podatkov iz popisa prebivalstva 2002, ugotavljamo da ima v občini 

Ivančna Gorica 1551 stanovanj centralno ogrevanje, ostalih 3.926 stanovanj pa nima 

centralnega ogrevanja (SURS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002). 

Pri gospodinjstvih smo izvedli tudi anketiranje gospodinjstev, kjer smo posredovali 

vprašalnik na 700 naslovov, od tega smo pridobili 315 izpolnjenih vprašalnikov. Aktualnost 

posameznih virov se skozi čas spreminja in po pričakovanjih se zmanjšuje delež ELKO v 

primerjavi z letom 2002. Pravilno izpolnjenih vprašalnikov smo pridobili 267. V nadaljevanju 

je prikazan delež gospodinjstev glede na vrsto energenta, ki ga porabljajo za ogrevanje. 

Slika 6: Delež stanovanj glede na vrsto ogrevanja iz anket 

Vir: Rezultati obdelave ankete, 2010 

Kot je razvidno iz grafa se okoli polovica gospodinjstev ogreva na les, ostala polovica pa na 

ELKO oz. imajo kombinirano ELKO in LES. Posamezno gospodinjstvo v povprečju porabi 

okoli 23.200 kWh oziroma 2.200 l ELKA. Upoštevajoč le podatke o porabi drv znaša 

povprečja poraba v gospodinjstvo okoli 47.482 kWh, kar pa je vsekakor popačen podatek, saj 

so podane ocene o letni porabi polen, prav tako gre za stare peči na polena, ki nimajo tako 

visokih izkoristkov, kot moderne peči na lesno biomaso. Le 1,5% gospodinjstev se ogreva z 

UNP in 0,5% oziroma en porabnik se ogreva na električno energijo, ki porabi 20.000kWh na 

letni ravni. Nekaj gospodinjstev pa kombinira tudi ostale energente, npr. UNP in drva, ELKO 

in toplotna črpalka ter podobno. 

2.2. Raba energije za ogrevanje v javnih objektih 

Javne zgradbe v vsej Sloveniji kažejo na velik potencial za zmanjšanje rabe energije, kamor 

štejemo ogrevanje prostorov in porabo električne energije. Ogrevanje javnih zgradb v 

Sloveniji v povprečju predstavlja več kot 70 % celotne rabe energije teh zgradb. Ostala 

energija se porablja za pripravo tople sanitarne vode, kuhanje, razsvetljavo in za druge 

porabnike električne energije. Z ukrepi za zmanjšanje rabe energije je, predvsem v starejših 

zgradbah (grajenih pred letom 1980), možno prihraniti tudi do 60 % energije za ogrevanje. 

Stran 10


Prihranki energije so seveda odvisni od različnih dejavnikov, kot so npr.: starost zgradbe, 

kvaliteta gradnje, vzdrževanje, itd. 

2.2.1. Seznam vključenih javnih zgradb v občini Ivančna Gorica 

V energetski koncept občine Ivančna Gorica je bilo vključenih 22 zgradb. Na vse naslove 

javnih zgradb posredovanih s strani Občine Ivančna Gorica je bil najprej poslan vprašalnik o 

rabi električne in toplotne energije ter o splošnem stanju posameznih zgradb. Naknadno smo 

v vseh zgradbah opravili preliminarne energetske preglede, na podlagi katerih so bile 

ugotovljene prve možnosti za izboljšanje energetske učinkovitosti v zgradbah. Preliminarni 

energetski pregledi so bili opravljeni v septembru 2010. 

Naslednja tabela prikazuje seznam vseh vključenih javnih zgradb v energetsko analizo rabe 

električne in toplotne energije v občini Ivančna Gorica. Analiza ni bila opravljena za upravne 

prostore (tri pisarne) Zdravstvenega doma Ivančna Gorica, ki jih ima zdravstveni dom v 

najemu skupaj z občino, kmetijsko svetovalno službo še z drugimi manjšimi najemniki. Prav 

tako ni izvedena analiza za glasbeno šolo Grosuplje in Vrtec Pikapolonica, ki imata v najemu 

prostore v Srednji šoli Josipa Jurčiča. 

Stran 11


Tabela 1: Seznam javnih zgradb, vključenih v analizo rabe energije 

Javni objekt Naslov Poštna številka Dejavnost 

1 SŠ Josipa Jurčiča Ivančna Gorica Cesta 2. grupe odredov 38 1295 Ivančna Gorica Šolstvo 

2 GŠ Grosuplje Cesta 2. grupe odredov 38 1295 Ivančna Gorica Šolstvo 

3 OŠ Stična Cesta 2. grupe odredov 40 1295 Ivančna Gorica Šolstvo 

4 PŠ Višnja Gora Cesta na Polževo 26 1294 Višnja Gora Šolstvo 

5 PŠ Muljava Muljava 3 1295 Ivančna Gorica Šolstvo 

6 PŠ Krka Krka 47 1301 Krka Šolstvo 

7 PŠ Zagradec Zagradec 33 1303 Zagradec Šolstvo 

8 PŠ Ambrus Ambrus 33 1303 Zagradec Šolstvo 

9 PŠ Stična Stična 24, 1295 Ivančna Gorica Šolstvo 

10 OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični 46 1296 Šentvid pri Stični Šolstvo 

11 PŠ Temenica Temenica 2 1296 Šentvid pri Stični Šolstvo 

12 Vrtec Marjetica Cesta 2. grupe odredov 16 1295 Ivančna Gorica Otroško varstvo 

13 Vrtec Čebelica Šentvid 48/a 1296 Šentvid pri Stični Otroško varstvo 

14 Vrtec Miška Stična 24, 1295 Ivančna Gorica Otroško varstvo 

15 Vrtec Polžek Ciglerjeva 27 1294 Višnja Gora Otroško varstvo 

16 Vrtec Sonček Zagradec 31 1303 Zagradec Otroško varstvo 

17 Vrtec Pikapolonica Cesta 2. grupe odredov 38 1295 Ivančna Gorica Otroško varstvo 

18 Zdravstveni dom Ivančna Gorica Cesta 2. grupe odredov 16 1295 Ivančna Gorica Zdravstveno varstvo 

19 Zdravstveni dom Zagradec Zagradec 31 1303 Zagradec Zdravstveno varstvo 

20 Vzgojno varstveni zavod Višnja Gora Cesta 2. grupe odredov 17 1294 Višnja Gora Šolstvo 

21 Center za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični 44 1296 Šentvid pri Stični Zdravstveno varstvo 

22 Krajevna skupnost Ivančna Gorica Sokolska ulica 8 1295 Ivančna Gorica 

Stran 12


2.2.2. Podatki o rabi energije v javnih zgradbah v občini Ivančna Gorica 

Najpomembnejši podatki za oceno rabe energije so podatki o dejanski rabi energije za 

ogrevanje in rabi električne energije za zadnji dve leti, ki smo jih v okviru preliminarnih 

energetskih pregledov zbrali in obdelali. 

V naslednjih dveh tabelah so zbrani podatki o: 

 

 

rabi energije za potrebe ogrevanja in rabi električne energije za vse obravnavane javne 

zgradbe v občini Ivančna Goriča za leti 2007/2008 oz 2008/2009, 

letnih stroških za energijo (posebej za toploto in električno energijo). 

Priprava tople sanitarne vode je v vseh zgradbah vključena v rabo energije za ogrevanje (s 

kurilno napravo se ogreva tudi sanitarna voda) ali v rabo električne energije, če se sanitarna 

voda ogreva z električnimi bojlerji. Specifična raba energije za ogrevanje glede na velikost 

ogrevane površine je izračunana za zadnji dve leti posebej. 

Zaradi velikega števila objektov in obsežnosti podatkov smo javne objekte ločili na šolo ter 

vrtce z ostalimi. V tabeli je razvidna poraba energenta v utežnih enotah in MWh za zadnji dve 

leti. Prav tako je prikazan strošek porabe energenta za isti dve leti. V tabeli porabe energenta 

za ogrevanje je podan še podatek o povprečni specifični porabi toplote za ogrevanje (t.i. 

energijsko število ogrevanja), ki pove podatek o porabi toplote na enoto ogrevane površine 

objekta. 

Stran 13


Objekt 

Tabela 2: Poraba toplote za ogrevanje objektov in sanitarne vode vseh javnih objektov v občini Ivančna Gorica 

Ogrevanje objektov 

Ogrevana 

površina 

m 2 

Letna 

energenta 

ELKO 

l 

poraba 

v 2008 

MWh 

Letna 

energenta 

ELKO 

l 

poraba 

v 2009 

Povprečna 

specifična 

poraba 

Letni 

strošek 

ogrevanja 

2008 

MWh kWh/m 2 EUR z 

DDV 

Letni 

strošek 

ogrevanja 

2009 

EUR z 

DDV 

SŠ Josipa Jurčiča 7700 88.140 899 90.200 920 118 ca 60.000 ca 61.400 

OŠ Stična 5837 85.730 ( UNP) 600 72.600 (UNP) 508 95 55.134 41.518 

PŠ Višnja Gora 2230 38.971 398 43.701 446 189 27.000 24.982 

PŠ Muljava 368 8.888 91 7.739 79 230 5.789 4.380 

PŠ Krka 153 5.411 55 4.833 49 339 3.512 2.772 

PŠ Zagradec 489 10.876 111 8.506 87 202 7.099 4.878 

PŠ Ambrus 266 6.121 63 5.249 54 220 3.972 3.017 

PŠ Stična 245 7.224 74 7.273 74 300 5.298 3.987 

OŠ Ferda vesela 5186 39.961 l 407 36.842 375 75 27.778 21.175 

PŠ Temenica 209 3.744 l 38 182 2.135 

GŠ Grosuplje** 175 

** Opomba: Glasbena šola Grosuplje ima v najemu prostore pri Srednji šoli Josipa Jurčiča v površini 175 m 2 

Stran 14


Objekt 

Tabela 3: Poraba toplote za ogrevanje objektov in sanitarne vode vseh javnih objektov v občini Ivančna Gorica 

Ogrevana 

površina 

Letna 

energenta 

poraba 

v 2007 

Letna 

energenta 

poraba 

v 2008 

Povprečna 

spečifična 

poraba 

Letni 

strošek 

ogrevanja 

2007 

Letni strošek 

ogrevanja 

2008 

m 2 m 3 /l MWh m 3 /l MWh kWh/m 2 EUR EUR 

Vrtec Marjetica 1325 -- 16.240 l (UNP-5 114 86 -- 9.374 

mesecev) 

Vrtec Čebelica 430 7.320 75 7.685 78 180 4.082 9.862 

Vrtec Miška 306 6.255 64 6.129 63 208 3.557 4.590 

Vrtec Polžek 190 3.178 32 4.106 42 195 1.868 2.384 

Vrtec Sonček* 50 

Vrtec Pikapolonica** 

ZD Ivančna Gorica 1111 13.000 133 15.000 153 129 9.659 11.145 

ZD Zagradec 168 5123 52 5008 51 304 3.806 3.720 

VVZ Višnja Gora 

Center za zdravljenje 

bolezni otrok 

2700 88.019 898 92.000 

(68.000/2009) 

938 

(693/2009) 

340 

(265) 

48.260 69.179 

(36.344/2009) 

Krajevna skupnost 422 5.000 51 215 3.715 

Opomba: **Vrtec Pikapolonica ima v najemu prostore pri Srednji šoli Josipa Jurčiča v višini 223 m 2 

*Vrtec Sonček ima v najemu prostore v zdravstvenem domu Zagradec in plačuje del stroškov 

*** predpostavljena maloprodajna cena ELKA z DDV je 0,743 EUR/l 

Stran 15


Objekt 

Tabela 4: Poraba električne energije in razsvetljava vseh javnih objektov v občini Ivančna Gorica 

Raba električne energije Svetila Senzorji za 

vklop 

Ogrevana 

površina 

Poraba 

el. energije 

Povprečna 

spečifična poraba 


el. energije* 

m 2 Skupaj v kwh kWh/m 2 EUR 

SŠ Josipa Jurčiča 7700 232.064 29,82 27.848* Fluor. in varčna ne 

OŠ Stična 5837 167.132 28,63 20.056* Fluor. in varčna delno 

PŠ Višnja Gora 2230 55.242 24,77 6.629* Fluor. in varčna ne 

PŠ Muljava 386 8.640 22,38 1.037* Fluorescentna ne 

PŠ Krka 153 3.595 23,50 431* Navadna ne 

PŠ Zagradec 489 5.402 11,05 648* Fluor. in varčna ne 

PŠ Ambrus 266 5.248 20,41 630* Fluor. in varčna ne 

PŠ Stična 245 6.791 27,72 815* Fluor. in navadna ne 

OŠ Ferda vesela 5185 Fluor. in varčna delno 

PŠ Temenica 209 Fluor. in varčna ne 

GŠ Grosuplje** 175 

Opomba: **Glasbena šola Grosuplje ima v najemu prostore pri Srednji šoli Josipa Jurčiča v višini 175 m 2 

*Letni strošek električne energije- ker je bilo pridobljeno samo nekaj podatkov o letnem strošku električne energije je v naslednjih dveh 

tabelah strošek izračunan za vse objekte na podlagi porabe objekta in predpostavljene cene v višini 0,12 EUR/kWh z DDV. Takšna cena 

je nekje povprečna za letošnje leto v Sloveniji. 

Stran 16


Objekt 

Tabela 5: poraba električne energije in razsvetljava vseh javnih objektov v občini Ivančna Gorica 

Raba električne energije Svetila Senzorji za 

vklop 

Ogrevana 

površina 

m 2 

Poraba el. 

energije 

Skupaj v 

kwh 

Povprečna 

spečifična 

poraba 

kWh/m 2 


el. energije 

Vrtec Marjetica***** 1325 30.550 46 4.240 varčna 

Vrtec Čebelica 430 13.983 32,5 1.678* varčna ne 

Vrtec Miška 306 9.180*** 30 1102* Fluorescentna in navadna 

Vrtec Polžek 190 15.365 80 1.844* Klasična fluorescentna ne 

Vrtec Sonček**** 50 1.500*** 30 180* Fluorescentna in navadna 

Vrtec Pikapolonica** 223 Fluorescentna in navadna 

ZD Ivančna Gorica 1111 Fluorescentna in varčna delno 

ZD Zagradec 168 Varčna ne 

VVZ Višnja Gora Fluorescentna ter varčna da 

Center za zdravljenje 2700 214.534 79 24.800 Fluorescentna ter varčna da 

bolezni otrok 

Krajevna skupnost 422 Navadne, fluo in varčne delno 

EUR 

Stran 17


Opombe k gornji tabeli: 

*Letni strošek električne energije- ker je bilo pridobljeno samo nekaj podatkov o letnem 

strošku električne energije je v naslednjih dveh tabelah strošek izračunan za vse objekte 

na podlagi porabe objekta in predpostavljene cene v višini 0,12 EUR/kWh z DDV. Takšna 

cena je nekje povprečna za letošnje leto v Sloveniji. 

**Vrtec Pikapolonica ima v najemu prostore pri Srednji šoli Josipa Jurčiča v višini 223 

m 2 

*** podatek o porabi je ocenjen 

****vrtec Sonček ima v najemu prostore v zdravstvenem domu Zagradec 

*****Podatki so za obdobje petih mesecev 

2.2.3. Analiza splošnega stanja javnih zgradb v občini Ivančna Gorica 

V vseh javnih zgradbah v občini Ivančna Goriča so bili izvedeni preliminarni energetski 

pregledi, ki so nakazali potenciale za zmanjšanje rabe energije v posameznih javnih zgradbah. 

Namen preliminarnih energetskih pregledov je odkrivanje šibkih točk rabe energije v javnih 

zgradbah in možnosti za izboljšavo. Z obiskom in izvedbo preliminarnih energetskih 

pregledov smo povečevali tudi osveščenost in informiranost zaposlenih o nujnosti učinkovite 

rabe energije in možnostih izkoriščanja obnovljivih virov energije ter učinkovite rabe 

energije. 

Preliminarni energetski pregledi pokažejo tudi na smiselnost izdelave razširjenih energetskih 

pregledov, kjer se naredi detajlna energetska analiza celotnega objekta, naredijo se predlogi 

organizacijskih in investicijskih ukrepov, ki se finančno in določijo njihove povračilne dobe. 

V naslednjih tabelah so zbrani podatki o: 

 

 

stanju javnih zgradb in 

trenutnem stanju priprave toplote oz. ogrevalnega sistema. 

V vseh javnih zgradbah v občini Ivančna Gorica, ki smo jih zajeli v preliminarnih energetskih 

pregledih. 

Stran 18


Objekt 

SŠ Josipa 

Jurčiča 

Leto 

izgradnje 

1982 

Tabela 6: Splošni podatki o stanju vseh javnih zgradb v občini Ivančna Gorica 

Leto 

obnove 

Izolacija 

- 

ovoj 

Izolacija 

-streha 

Vrsta kritine 

Stavbno 

pohištvo 

2004- 2009 

(postopno) Ne ne betumenska lesena 

OŠ Stična 

2003/200 

4 Da da pločevinasta PVC 

PŠ Višnja 

Gora 1998 Ne Da pločevinasta Alu. 

PŠ Muljava 

PVC in 

1900 2002 Ne Ne Opeka lesena 

PŠ Krka 

1809 Ne Ne Strešni zidaki Lesena 

PŠ Zagradec 

Ne Ne Azbestna Lesena 

Zasteklitev Senčila Prezračevanje 

Dvona 

steklena 

neizolacijska 

Dvojna 

izolacijska 

Po večini 

ne 

Delno 

zunanja 

senčila 

naravno 

Naravno, delno 

klimat 

dvojna 

neizolacijska ne Naravno 

Enojna in 

dvojna 

izolacijska 

Notranje 

žaluzije 

Naravno 

dvojna 


dvojna 

neizolacijska da Naravno 

PŠ Ambrus 1883 Ne Ne Opečna Lesena enojna ne Naravno 

PŠ Stična 

1995 

Dvojna 

Delno prisilno, 

1966 

(telovadnica) 

In 2008 Da da Pločevinasta 

PVC in 

lesena 

neizolacijska 

in izolacijska delno 

po večini 

naravno 

OŠ Ferda 

Vesela Da Da Pločevinasta PVC 

PŠ Temenica 

1935 2005 Ne da Betonska PVC 

Dvojna 

izolacijska delno Naravno 

Dvojna 

izolacijska ne Naravno 

Stran 19


Objekt 

Leto 

izgradnje 

Tabela 7: Splošni podatki o stanju vseh javnih zgradb v občini Ivančna Gorica 

Vrsta 

kritine 

Vrtec 

Marjetica 2010 Da Da Pločevina 

Vrtec Čebelica 

Stavbno 

pohištvo 

PVC 

izolacijska 

ne Da-5 cm Pločevina lesena 

Vrtec Miška 

Opečna Lesena 

1900 Ne ne kritina dvojna 

Vrtec Polžek 

1980 ne ne Pločevina lesena 

Vrtec Sonček 

Betonska 

1977 ne ne kritina Lesena 

ZD Ivančna 

Gorica 1964 2004 / 2005 ne da Pločevina PVC 

ZD Zagradec 

Betonska 

1977 ne ne kritina PVC 

VVZ Višnja 

Gora ne da opečna lesena 

Center za 

zdravljenje 

otrok 

1940 

1999 (bazen) 

2006 (stavba 

A)in 2009 

(stavba B) da da 

Pločevina in 

betonska 

Krajevna 

skupnost 1890 2002 ne ne opečna lesena 

PVC 

Zasteklitev Senčenje Prezračevanje 

Dvojna 

izolacijska Da Naravno 

Dvojna 


Dvojna 


Dvojna 


Dvojna 


Dvojna 

izolacijska 

Dvojna 

izolacijska 

Naravno 

Naravno in 

umetno 

Dvojna 

izolacijska ne Naravno 

Dvojna 

izolacijska 

Leto obnove Izolacija-ovoj Izolacijastreha 

Dazunanja 

Dazunanja 

Dazunanja 

Naravno 

Dvojna 


Stran 20


Tabela 8: Splošni podatki o stanju ogrevalnega sistema vseh javnih zgradb v občini Ivančna Gorica 

ogrevalnem Regulacija 

ogrevanja 

Objekt Kurilna naprava Ventil na 

sistemu 

Srednja šola 

Josipa Jurčiča 

Osnovna šola 

Stična 

Podružnična šola 

Višnja Gora 


Muljava 


Krka 


Zagradec 


Ambrus 


Stična (glej vrtec 

Miška) 

Osnovna šola 

Ferda Vesela 

POŠ Temenica 

Izolacija 

cevi 

Moč v kW 

Leto 

montaže 

DA / NE vrsta 

2 krat 890 2001 Da Navadni Zunanje delno 

tipalo 

207 2003 Da Termostatski Zunanje Da 

tipalo 

500 1998 ne navadni Sobni ne 

termostat 

90 1990 Ne Navadni Sobni Ne 

termostat 

80-100 1983 Ne Navadni Sobni ne 

termostat 

90 1983 Da Navadni Zunanje ne 

Tipalo 

35-70 Da Navadni ne 

2 krat 150 in 200 1990 in 2008 Da Termostatski Zunanje 

tipalo 

Da 

Stran 21


Tabela 9: Splošni podatki o stanju ogrevalnega sistema vseh javnih zgradb v občini Ivančna Gorica 

Objekt Kurilna naprava Ventil na 

sistemu 

ogrevalnem Regulacija 

ogrevanja 

Moč/leto izdelave Leto DA / NE 

montaže 

Izolacija 

cevi 

Vrtec Marjetica 2010 Da Termostatski Zunanje tipalo Da 


Vrtec Miška 

Vrtec Polžek 

Vrtec Sonček** 

50 

90 

40 1987 Da 

44 Da 

Navadni 

regulacijski Zunanje tipalo Ne 

Navadni 


Navadni 

regulacijski 

Navadni 

Sobni 

termostat 

Ne 


Vrtec Pikapolonica** 2 krat 890 2001 Da Navadni Zunanje tipalo Delno 

ZD Ivančna Gorica 240 - 350 Termostatski Zunanje tipalo Da 

ZD Zagradec 44 Da Termostatski Zunanje tipalo Delno 

VVZ Višnja Gora 

Da 

Navadni 

regulacijski Zunanje tipalo Delno 

Center za zdravljenje otrok 285 in 390 kW 2009 Da Termostatski Zunanje tipalo Da 

Krajevna skupnost 

55 kW Da 

Navadni 


Stran 22


Na podlagi preliminarnih energetskih pregledov so bile ugotovljene številne možnosti za 

učinkovito rabo energije in za izkoriščanje obnovljivih virov energije. Z omenjenima 

ukrepoma bi se energetsko stanje javnih zgradb v občini lahko občutno izboljšalo. Energetski 

prihranki se posledično odražajo tudi pri zmanjšanju stroškov za rabo energije, izkoriščanje 

obnovljivih virov energije pa vodi tudi v zmanjšanje energetske odvisnost od fosilnih goriv. 

Finančni prihranki so lahko osnova za prihodnje nove investicije v ukrepe učinkovite rabe 

energije. 

Pri tem je potrebno poudariti, da je nujna vpeljava energetskega knjigovodstva v javne 

zgradbe, saj le neprekinjeno spremljanje rabe energije omogoča pregled in ovrednotenje 

dejanske rabe energije, ugotavljanje bistvenih odstopanj pri porabi in hitro odkrivanje ter 

odpravljanje napak. 

2.2.4. Analiza rabe energije v javnih zgradbah v občini Ivančna Gorica 

Za preliminarno oceno analize rabe energije se uporablja energijsko število, ki predstavlja 

specifično rabo celotne energije (toplotne in električne v kWh, vključno s pripravo tople 

sanitarne vode) glede na velikost ogrevane površine zgradbe v enem letu. Smiselno je ločiti 

energijsko število ogrevanja, ki daje podatek o energijski varčnosti objekta od energijskega 

števila tehničnih naprav (poraba električne energije na enoto površine), ki je dostikrat odraz 

opremljenosti objekta (prezračevanje ipd.). 

Dejanska raba energije v stavbi in s tem tudi energijsko število je odvisno od številnih 

dejavnikov, zato je težko določiti idealne in splošne vrednosti za kazalce rabe energije v 

stavbah. Pa vendarle je enostavne smernice kljub temu mogoče začrtati. Dogovorjeno mora 

biti obdobje, za katero se izračunava energijsko število (ogrevalna sezona, koledarsko leto). 

Za vsako od skupin stavb (šole in vrtci, upravne stavbe ... ) v občini ugotovimo povprečno 

vrednost energijskega števila za električno energijo in energijo za ogrevanje. 

Vse stavbe, ki imajo energijsko število znatno višje od dobljenih povprečnih vrednosti in 

nimajo specifičnega razloga za tako visoko rabo energije, je potrebno natančneje pregledati. 

V pomoč pri primerjavi energijskih števil je grafikon, ki zajema povprečne vrednosti 

energijskih števil doslej pregledanih osnovnih šol in upravnih stavb ter predlagane ciljne in 

alarmne vrednosti. 

Stran 24


Slika 7: Energijske števila ogrevanja v osnovnih šolah v Sloveniji 

Vir: http://www.aure.gov.si/eknjiznica/IL_SAVE.PDF 

Naslednja slika prikazuje energijska števila za osnovne šole v občini Ivančna Gorica. 

Energijsko število ogrevanja, ki smo ga izračunali na podlagi pridobljenih podatkov o rabi 

toplotne energije je dobra primerjava za vse šole, saj se dejavnosti v teh zgradbah opravljajo v 

podobnih časovnih intervalih, za razliko od ostalih javnih zgradb, kjer določene dejavnosti v 

nekaterih zgradbah potekajo le občasno. 

Slika 8: Energijske števila šol v občini Ivančna Gorica 

Iz zgornje slike lahko vidimo, da imata energijsko število pod 100 kWh/m 2 osnovni šoli 

Stična in Franja Vesela; prva je bila zgrajena pred nekaj leti, druga nedavno obnovljena. 

Večina šol je v Slovenskem povprečju, izrazito visoko energijsko število imata podružnični 

šoli Krka in Stična. Šola Krka bo zaprta z koncem letošnjega leta zaradi dotrajanosti. 

Stran 25


Večina objektov v občini Ivančna Gorica se ogrevajo na ELKO; kar pomeni da so zbrani 

podatki o nabavi ELKA ne pa tudi o njegovi dejanski porabi. Običajno se energent naroči, ko 

ga prične primanjkovati, kar pa ne pomeni, da se bo energent tudi porabil v tistem letu. 

Naslednja slika prikazuje energijska števila za vrtce in ostale javne objekte v občini Ivančna 

Gorica. Visoka energijska števila ogrevanja imajo predvsem Vrtec Sonček in Zdravstveni 

dom Zagradec, ki se nahajata v istem objektu. Visoko energijsko število ogrevanja Centra za 

zdravljenje bolezni otrok preseneča zaradi nedavno izvedenih sanacij na ovoju zgradbe in 

pripravi toplote; razlog je verjetno predvsem v porabi toplote za ogrevanje bazenske vode. 

Slika 9: Energijske števila vrtcev in ostalih javnih stavb v občini Ivančna Gorica 

2.3. Raba energije v podjetjih 

V občini Ivančna Gorica je bilo po podatkih Statistične urada RS v letu 2008 registriranih 895 

podjetij, kjer je bilo zaposlenih 4.115 oseb. V okviru izdelave Lokalnega energetska koncepta 

smo posredovali anketne vprašalnike na večja podjetja in izvedli oglede na izbranih podjetjih. 

Na podlagi pridobljenih podatkov, se večja podjetja ogrevajo na UNP, nekatera še na ELKO. 

V nadaljevanju so podani opisi večjih podjetij, od katerih smo pridobili ustrezne informacije. 

Elvez d.o.o. 

Podjetje Elvez je proizvajalec specializiranih izdelkov za avtomobilsko, elektro in strojno 

industrijo ter industrijo bele tehnike. V osemnajstih letih obstoja podjetje raste in se razvija, 

uresničujejo strateške cilje in sledijo svojemu poslanstvu in viziji. Podjetje deluje v poslovnoproizvodnem 

objektu v Višnji Gori. Objekt ima okoli 2.500 m 2 ogrevalne površine, imajo 

triizmensko delo, ter se ogrevajo s kotlom na UNP. Letna poraba goriva znaša okoli 25.000 l 

Stran 26


UNPja, dobavlja jim ga Petrol. Največji strošek v energiji pa predstavlja električna energija in 

sicer od 70 – 80%. 

Na osnovi porabe energenta, stanja v kotlovnici in razpoložljivi strehi okoli 2.000 m 2 

predlagamo vključitev mikro soproizvodnje toplote in električne energije moči 5,5 kW e in 

12,5 kW th ter postavitev sončne elektrarne na streho. 

Altel d.o.o. 

Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1999 in se je razvilo v visokotehnološko podjetje za 

proizvodnjo elektronike, posameznih sestavov in končnih izdelkov za znanega kupca z 

nudenjem storitve tehnološkega razvoja izdelkov za serijsko proizvodnjo, izdelavo 

proizvodne dokumentacije, izdelavo orodij in testnih naprav, zagotavljanja sledenja in 

kakovosti proizvodnje, nabave materiala, opremljanja elektronskih tiskanih vezij z 

elektronskimi komponentami v avtomatizirani proizvodnji, funkcionalnega testiranja, 

embaliranja in logistike izdelkov za kupca. Sedež podjetja je v Višnji Gori . 

Podjetje ima veliko porabo električne energije zaradi proizvodnje, in sicer porabijo do 

150.000 do 200.000 kWh na leto. Za ogrevanje uporabljajo propan s pomočjo treh peči oz. 

grelcev po 50 kW, postavili so tudi rekuperacijo toplote. Podjetje se intenzivno ukvarja z 

racionalizacijo stroškov, so tudi proizvajalec LED luči in nameravajo zamenjati vse svoje 

klasične sijalke z LED svetilkami. Z izvedbo tega ukrepa učinkovite rabe načrtujejo 60% 

prihranka pri porabi električne energije. 

Na strehi velikosti 450 m 2 imajo možnost postavitve sončne elektrarne, streha je obrnjena 

proti jugu z naklonom 8°C. Upoštevajoč razpoložljivo površine strehe se lahko postavi okoli 

70 kWp veliko sončno elektrarno. Zaradi določil in postavljene meje odkupnih cen po Uredbi 

o podpori se predlaga postavitev 50 kWp sončno elektrarno. 

Mercator d.d. 

Trgovski center Mercator Ivančna Gorica povprečno na leto porabi okoli 25.000 l ELKA in 

925.000 kWh električne energije na leto. Na strehi objekta in nadstrešku parkirišča bi lahko 

postavili okoli 200 kWp veliko sončno elektrarno. 

Akrapovič d.o.o. 

Podjetje Akrapovič, d. d., je proizvajalec izpušnih sistemov z veliko zmogljivostjo za 

motocikle in avtomobile. Podjetje zaposluje več kot 400 visoko usposobljenih in motiviranih 

ljudi. Za ogrevanje objekta in vetrovnikov (izmenjevalci voda/zrak) za preizkušanje porabijo 

okoli 1.000 l UNPja na dan. 

Stran 27


V podjetju Akrapovič bi lahko z umestitvijo enote SPTE dosegli dodatne energetske 

prihranke in prispevali k zmanjševanju emisij CO2. Poleg SPTE ima podjetje dovolj 

razpoložljive površine za postavitev sončne elektrarne na strehe objektov, in sicer ocenjujemo 

možnost postavitve sončne elektrarne moči od 100 do 200 kWp. 

Iskra baterije Zmaj d.d. 

Podjetje je specializirano za proizvodnjo akumulatorjev in baterij. Za svojo proizvodnjo rabijo 

prvenstveno električno energijo, in sicer za sušilnike in brizgalnike plastike. Za ogrevanje 

porabijo okoli 80.000 l ELKA, skupne površine okoli 3.000 m 2 in radiatorsko ogrevanje 

režima 60/80. Imajo dvoizmensko delo. Ogrevanje za celoten objekt poteka iz ene veje oz. 

nimajo izdelane razdelilne postaje, ki bi jim omogočala reguliranje ogrevanja za celoten 

kompleks. Prav tako imajo veliko odpadne toplote iz kompresorjev, ki jo odvajajo v zrak. Prvi 

ukrep predlagamo sanacijo kotlovnice in preverba možnosti izrabe odpadne toplote. 

Rekon d.o.o. 

Podjetje Rekon je gradbeno inženirsko podjetje, ki namerava v prihodnjem letu vzpostaviti 

industrijsko cono z 9 parcelami (obrtna cona I6). Obstoječe poslovne prostore pa bodo 

nadgradili s poslovno gostinskim objektom, skupne površine nad kletjo okoli 3.000 m 2 . 

Nov poslovni objekt ima predvidena dva plinska kotla na UNP moči 100 kW, torej skupaj 200 

kW in bojler za sanitarno vodo 1.000 litrov. Glede na lokacijo neposredno ob industrijski coni 

predlagamo preverbo možnosti izgradnje skupne kotlovnice za celotno industrijsko cono 

vključno z novim poslovnim objektom. Predlagani energenti so biomasa ali UNP s 

soproizvodnjo toplote in električne energije. 

Hoja oblazinjeno pohištvo d.o.o. 

V podjetju, kjer so leta 2006 obnovili in nadgradili poslovne prostore, izdelujejo pohištvo po 

meri,. Za ogrevanje uporabljajo ELKO v kotlu moči 44 kW, letna poraba znaša okoli 2.400 l 

ELKA. Poraba električne energije zanaša okoli 11.600 kWh. 

Stran 28


2.4. Raba energije v skupnih kotlovnicah in blokih 

V občini Ivančna Gorica je predvsem v kraju Ivančna Gorica več blokov, ki imajo večinoma 

svojo kotlovnico v bloku. Upravniki blokov v občini Ivančna Gorica so SPL in Terca. 

Novi bloki so na ulici Studenec 14, 18, 20, kjer ima vsak svojo kotlovnico na ELKO. Na 

Studenec 14 je moč kotla 200 kW in ogrevajo 24 stanovanj. Na hišnih številkah 18 in 20 je 

moč kotla 115 kW in ogrevajo 20 stanovanj v vsakem bloku. Ocenjena poraba za posamezen 

blok je okoli 700 l na mesec v ogrevalni sezoni. Na naslovu Studenec 22 in 24 se ogrevajo na 

UNP, kjer imajo individualne plinske peči. 

Na Livarski ulici sta dva bloka, zgrajena leta 2008, kjer imata vsak svojo kotlovnico na 

ELKO in 200 kW oz. 90 kW oljno peč. 

Na ulici 6. junija so trije bloki, stari 8 let, ki imajo vsak svojo kotlovnico na ELKO. 

Posamezen blok porabi v ogrevalni sezoni v povprečju okoli 8.000 l ELKA. V neposredni 

bližini je 8 starejših blokov na Ljubljanski ulici, kjer je ocenjena letna poraba goriva od 7.500 

do 9.500 litrov ELKA. 

V centru Ivančne Gorice, torej bloki na Ljubljanski ulici in Ulici 6. junija, bi bilo smiselno 

povezati obstoječe kotlovnice, priključiti tudi banko in poslovni objekt s trgovinami ter 

postaviti skupno kotlovnico ali na biomaso ali pa na UNP s soproizvodnjo toplote in 

električne energije. 

2.5. Raba električne energije v občini 

Električna energija je med najbolj uporabnimi oblikami energije, ki se uporablja za ogrevanje 

in ostale namene. Območje občine Ivančna Gorica pokriva podjetje Elekro Ljubljana d.d. Od 

leta 2007 dalje Energetski zakon (Ur.l.RS, št. 27/07) na področju elektroenergetike uvaja 

načela prostega trga. Gospodinjski odjemalci so tako na podlagi 80. in 87. člena Zakona o 

spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (Ur.l.RS, št. 51/04) pridobili status 

upravičenega odjemalca, zato lahko prosto izbirajo dobavitelja električne energije. Podatke 

smo pridobili s strani podjetja Elektro Ljubljana d.d. 

2.5.1. Trenutno stanje oskrbe z EE v Ivančni Gorici 

Glavnina odjemalcev električne energije na območju občine Ivančna Gorica je v normalnem 

obratovalnem stanju oskrbovana z električno energijo preko treh SN (20 kV) daljnovodov 

(DV Polica, DV Peščenik in DV Ivančna Gorica). Pri tem pomeni daljnovod DV Ivančna 

Gorica neposredni industrijski vod namenjen oskrbi podjetja IMP Ivančna Gorica in večjega 

dela industrijskega odjema v podjetju Akrapovič d.d. Glavni del daljnovoda je izveden z 

Stran 29


vodniki večjega prereza Al/Fe 120/25 mm 2 . Daljnovoda DV Polica in DV Peščenik pa sta 

kosmata daljnovoda, ki preko dvo sistemskih zbiralk razdelilne postaje RP 20 kV Ivančna 

Gorica oskrbujeta poleg mestnega kabelskega omrežja v Ivančni Gorici še odjemalce v 

naseljih: Stična, Metnaj, Šentvid pri Stični in Temenica v smeri Litije; Podboršt, Pristavica, 

Zagorica in Veliki Gaber v smeri Trebnja ter naselja vzdolž regionalne ceste Ivančna Gorica - 

Zagradec vse do Ambrusa oziroma Primče vasi. Posamezni 20 kV radialni izvodi iz RP 

Ivančna Gorica, ki oskrbujejo omenjena območja z električno energijo, tvorijo zanke z 20 kV 

izvodi sosednjih razdelilno transformatorskih postaj RTP 110(35)/20 kV (Litija, Trebnje in 

Kočevje), preko katerih se v izrednih napajalnih razmerah zagotavlja rezervno stanje. 

Celotno srednjenapetostno razdeljevalno omrežje na obravnavanem območju obratuje na 

20 kV napetostnem nivoju. Grajeno je večinoma z vodniki Al/Fe 70/12 mm 2 , prisotni so tudi 

drugi materiali predvsem PAS 70 mm 2 . Posamezni radialno napajani odseki do končnih TP 

20/0,4 kV pa so izvedeni z vodniki manjšega prereza npr. Al/Fe 35/6 mm 2 . Izvodi iz RTP-jev 

in RP-jev so običajno večjih prerezov in praviloma v kabelski izvedbi. Pretežno kabelsko je 

tudi mestno omrežje v Ivančni Gorici, večinoma prereza Al 150 mm 2 . 

Napajalni vir območja predstavlja oddaljena RTP 110/20 kV Grosuplje, ki obratuje kot 

daljinsko voden objekt, v katerem obratujeta po dve transformatorski enoti z 31,5 MVA 

instalirane moči. V času koničnih obremenitev dosega transformacija v omenjenem objektu, 

glede na razpoložljivo rezervo, skladno s kriteriji načrtovanja za samostojno obratovanje 

transformacije, mejne dopustne vrednosti. 

Tabela 10: Pregled RTP in dolžina vodov 

Konica 09 dolžina (v km) Št. TP instal.moč 

RTP / RP RTP / izvod RTP/izvoda Datum glavni na Izvoda 

(MVA) DV KB skupaj vod izvodu (MVA) 

Grosuplje Ivančna Gorica 4,79 9.jan.09 12,726 1,241 13,967 12,716 3 11,13 

Grosuplje Polica 5,19 14.dec.09 84,933 10,254 95,187 37,562 96 12,89 

Grosuplje Peščenik 6,17 12.jan.09 88,406 10,734 99,14 42,859 111 13,225 

Iv. Gorica Trebnje 1,92 21.dec.09 25,922 4,385 30,307 10,761 31 4,88 

Iv. Gorica Akrapovič 0,31 15.jul.09 0,998 0,998 0,998 1 1 / 

Iv. Gorica Stična 0,98 31.dec.09 14,133 1,005 15,118 9,24 17 2,26 

Iv. Gorica Zagradec 2,07 24.dec.09 44,153 2,184 46,337 18,866 52 4,53 

Iv. Gorica Temenica 1,82 23.dec.09 23,011 1,017 24,028 7,759 31 3,715 

Iv. Gorica KB Ivančna Gorica 1,23 8.jan.09 2,27 2,27 1,85 6 2,48 0,522 

Vir: Elektro Ljubljana, 2010 

Konična obremenitev napajalnih izvodov DV Polica in DV Peščenik, ki si medsebojno 

zagotavljata rezervo, je v letu 2009 presegla dopustne vrednosti za normalna obratovalna 

stanja skladno s kriteriji načrtovanja. V rezervnih napajalnih stanjih pa je najbolj 

problematičen izpad voda RTP 110/20 kV Grosuplje - IMP Ivančna Gorica (Al/Fe 150/25 

mm2), ko je potrebno IMP oskrbovati iz RP 20 kV Ivančna Gorica. V tem primeru je v času 

koničnih obremenitev potrebna delna razbremenitev srednjenapetostnega napajalnega voda, ki 

Stran 30


prevzame oskrbo izpadlega odjema s pomočjo sosednjih RTP 110(35)/20 kV Litija in 

Trebnje. Padci napetosti na širšem območju RP 20 kV Ivančna Gorica v takšnem obratovanju 

presežejo dopustne vrednosti za rezervna napajalna stanja. Izpad ostalih dveh napajalnih 

izvodov v obstoječem stanju ni problematičen, saj je možna vzpostavitev ustreznih rezervnih 

napajalnih stanj preko ostalih dveh izvodov. Ob pričakovani rasti obremenitev na območju 

občine Ivančna Gorica pa bo za zagotovitev rezervnega napajalnega stanja v bližnji 

prihodnosti prav tako potrebna predhodna razbremenitev napajalnih vodov preko sosednjih 

RTP 110/20 kV. 

Iz omenjenih razlogov je v neposredni bližini obstoječe RP 20 kV predvidena izgradnja nove 

RTP 110/20 kV Ivančna Gorica, ki bo rešila problematiko napajanja širšega obravnavanega 

območja. Predvidena RTP 110/20 kV se bo vzankala v načrtovan daljnovod DV 2x110 kV 

Grosuplje – Ivančna Gorica – Trebnje, ki bo zagotavljal dvostransko napajanje predvidene 

RTP, dvostransko napajanje RTP 110/20 kV Trebnje in ustreznejše rezervno napajanje RTP 

110/20 kV Grosuplje iz RP 110 kV Hudo ob izpadu povezave DV 2x110 kV Grosuplje - 

Beričevo. 

Z izgradnjo nove RTP 110/20 kV Ivančna Gorica, ki bo že v začetku potrebovala dve 

transformatorski enoti, bo poleg problematike osnovnega in rezervnega napajanja na območju 

Ivančne Gorice dolgoročno rešen problem nemirnega odjema tovarne IMP. RTP 110/20 kV 

Grosuplje pa bo razbremenjena, s čimer se odloži potrebna ojačitev transformacije v tej RTP. 

2.5.2. Poraba električne energije v občini Ivančna Gorica v obdobju od leta 2000 do 

2009 

Glede na podatke Elektra Ljubljane d.o.o., so gospodinjstva v občini Ivančna Gorica konec 

leta 2009 skupno porabili 22.789 MWh električne energije za razne namene, torej za 

ogrevanje, električne aparate in razsvetljavo. Celotna poraba električne energije v letu 2009 je 

znašala 51.283,5 MWh. 

Tabela 11: Poraba Električne energije v občini Ivančna Gorica v letih od 2000 do 2009 

Poraba 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 

GOSPODINJSTVA 17.618.925 18.115.546 19.044.325 19.861.009 20.564.309 21.475.829 20.851.026 21.314.077 22.956.099 22.789.597 

NN ODJEMALCI 9.521.255 9.789.629 10.291.540 10.732.876 11.112.939 11.605.524 12.032.494 12.621.165 13.714.965 13.340.802 

SN ODJEMALCI 17.993.308 18.500.482 19.448.997 20.283.035 21.001.279 21.932.168 21.919.957 22.559.226 23.182.965 14.607.175 

JR 497.680 511.708 537.943 561.012 580.878 606.625 679.089 599.639 600.692 545.938 

SKUPAJ 45.631.168 46.917.366 49.322.805 51.437.932 53.259.406 55.620.146 55.482.566 57.094.107 60.454.721 51.283.512 


481 NN odjemalcev v občini Ivančna Gorica je konec leta 2009 porabilo skupno 

13.340.802 kWh električne energije. SN odjemalci, ki jih je bilo v istem letu 8, so imeli 

skupno povprečno porabo 14.607.175 kWh . Za javno razsvetljavo je bilo v letu 2009 skupno 

v povprečju porabljenih 545.938 kWh. 

Stran 31


V spodnjem grafu je razvidno gibanje (naraščanje in padanje) porabe električne energije v 

obdobju od leta 2000 do 2009. 

Slika 10: Poraba električne energije v občini Ivančna Gorica v letu od 2000 do 2009 

Iz zgornje slike lahko razberemo naraščajočo porabo električne energije v občini Ivančna 

Gorica,v obdobju od leta 2000 do leta 2005 za vse porabnike, t.j. gospodinjstva, NN 

odjemalce, SN odjemalce in Javno razsvetljavo. 

V letu 2006 se poraba električne energije prav tako povečala glede na preteklo leto, vendar le 

pri NN odjemalcih in Javni razsvetljavi. V istem obdobju se je poraba električne energije 

znižala na račun SN odjemalcev ter gospodinjstev. V letu 2007 beležimo povečanje porabe 

električne energije v gospodinjstvih, SN odjemalcih in NN odjemalcih ter zmanjšanje porabe 

električne energije namenjeni Javni razsvetljavi v primerjavi s preteklim letom. V letu 2008 je 

poraba električne energije še vedno naraščala na račun gospodinjstev in NN odjemalcev ter 

javne razsvetljave, zmanjševanje porabe pa beležimo pri SN odjemalcih. Leto 2009 je bilo 

glede na leto 2008 bolj varčno na področju porabe električne energije pri vseh porabnikih, saj 

pri vseh beležimo zmanjšanje porabe električne energije. V nadaljevanju je prikazana skupna 

poraba električne energije vseh odjemalcev v občini. 

Stran 32


Slika 11: Skupna poraba električne energije v občini Ivančna Gorica 

2.6. Javna razsvetljava v občini 

Infrastruktura javne razsvetljave se razteza po celotni občini, zgoščena je v centrih 

posameznih krajevnih skupnosti. Občina sama upravlja z javno razsvetljavo, sprejet je odlok o 

podelitvi koncesije za upravljanje z infrastrukturo. V skladu z Uredbo o mejnih vrednostih 

svetlobnega onesnaževanja okolja je Občina Ivančna Gorica izvedla popis svetilk javne 

razsvetljave v občini. Skupno število montiranih svetilk javne razsvetljave v celotni občini 

Ivančna Gorica je 991, je pa še 167 še ne zmontiranih svetilk. 

Svetilke, katere so instalirane v občini Ivančna Gorica, v pretežni meri ne ustrezajo pogojem 

iz 4. člena omenjene uredbe. Celotna instalirana električna moč svetilk, ki so priključena na 

omrežje javne razsvetljave v občini Ivančna Gorica znaša 207.151 kW. Poraba električne 

energije za javno razsvetljavo je bilo najvišje leta 2006 (680 MWh), nizka poraba je vidna v 

letu 2009 (545 MWh), kar kaže na manjšo porabo zamenjanih svetilk. V nadaljevanju je 

prikazano gibanje porabe električne energije za posamezna leta. 

Stran 33


Slika 12: Poraba električne energije za javno razsvetljavo 


Ker večina svetilk ne ustreza zahtevam Uredbe (ravno steklo), je potrebno do leta 2011 

prilagoditi 25% svetilk (248 svetilk), do leta 2012 dodatnih 50% svetilk (496 svetilk) in 

preostalih 50% svetilk (495) je potrebno prilagoditi do konca leta 2016. V nadaljevanju je 

prikazan popis svetilk po krajevnih skupnosti. 

Krajevna skupnost 

Tabela 12: Popis svetilk 

Število 

Število še 

ne 

Skupna 

inst. Dolžina Stojna 

montiranih montiranih moč svetilk os.cest mesta 

svetilk svetilk ( kWh ) m svetilk 

Muljava 82 5 20,839 3912 76 

Stična 77 0 14,639 3966 72 

Višnja Gora 183 5 43,175 12209 181 

Krka 44 0 10,850 1374 39 

Ambrus 66 14 22,489 3899 56 

Zagradec 121 1 22,184 5101 116 

Dob 54 17 6,094 4114 50 

Ivančna Gorica 224 91 39,040 9804 200 

Metnaj 18 3 2,736 965 18 

Sobrače 2 0 0,850 82 2 

Temenica 14 17 5,200 909 14 

Šentvid pri Stični 106 14 19,055 5379 114 

SKUPAJ 991 167 207,151 51714 938 

Vir: Popis svetilk Javne razsvetljave občine Ivančna Gorica, 2009 

Med energetsko varčne vire svetlobe spadajo fluorescentna, metal halogenska in LED svetila. 

Fluorescentne žarnice izdelujejo v veliko dimenzijah in oblikah in so zelo varčne, saj 40 W 

fluorescentna žarnica oddaja 2150 lumnov v primerjavi s 454 lumni, ki jih oddaja 40 vatna 

Stran 34


žarnica z žarečo nitko. Nove generacije fluorescentnih sijalk z elektronskimi predstikalnimi 

napravami porabijo še manj energije pri enaki svetilnosti. Med fluorescentne žarnice spadajo 

tudi kompaktne izvedbe, z običajnim navojem E27 in jih je možno vstaviti v svetilko namesto 

navadnih žarnic z žarečo nitko. Porabijo tudi do 80% manj energije kot navadne žarnice, 

njihova življenjska doba pa je 10 krat daljša. Metal halogenske sijalke so sorazmerno varčne, 

imajo veliko svetlobno moč in jih uporabljajo predvsem za osvetlitev javnih prostorov in 

površin, dvoran, stadionov, za ulično in industrijsko razsvetljavo. LED sijalke imajo dolgo 

življenjsko dobo in omogočajo velike prihranke energije. 

V nadaljevanju je prikazan primer standardne HQL 125 W in enakovredne HCI-TT 70 W 

sijalke. 

Tabela 13: Primerjava sijalk 

Parameter HQL 125 W standardna HCI-TT 70 W 

Moč 125 W 70 W 

Svetilnost 6.300 lumnov 7.000 lumnov 

Življenjska doba 8.000 ur 12.000 ur 

Poraba sistema svetilke 137 W 74 W 

Izgube moči 12 W 4 W 

Investicija svetilke 437 EUR 467 EUR 

Cilj zamenjave je dobiti infrastrukturo, ki je energetsko učinkovita in kvalitetna z visokimi 

svetlobnimi izkoristki, ki izboljšujejo svetlobno tehnične lastnosti na osvetljenih površinah. 

Uporabljeni svetlobni viri v svetilkah so predvsem kompaktne fluorescenčne sijalke ter VT 

Na sijalke. 

Slika 13: Primer klasične svetilke po uredbi 

Vir: Energetski pregled občine Postojna, 2009 

V obdobjih, ko je manj prometa se lahko svetlost/osvetljenost zmanjša. Z uporabo reducirnih 

relejev ali z uporabo novejših digitalnih preklopnih relejev/reduktorjev. Razlika med dvema je 

da prva varianta uporablja krmilno fazo, ki je vodena iz odjemnega mesta/prižigališča. Pri 

slednji pa ne uporabljamo faznega vodnika - krmilnega signala, ampak njene 

vklopne/izklopne čase reduciranega režima programiramo z zaporedjem vklopov in izklopov 

faznega vodnika direktno na svetilki. 

Stran 35


Ob 50% zmanjšanju svetlosti/osvetljenosti se raba električne energije zmanjša za najmanj 35 

%. Redukcija moči z uporabo reducirnih relejev je mogoča pri uporabi živosrebrovih sijalk in 

visokotlačnih natrijevih sijalk pod pogojem, da je sijalka zagnana z nazivno (polno) močjo. 

Za izvedbo prve variante morajo odjemna mesta/prižigališča omogočati izvedbo. Pogoji za 

izvedbo: 

 

 

 

dovolj prostora za vgradnjo dodatnih elementov, 

dodaten prost vodnik v kablu za vodenje krmilnega signala ali 

možnost prevezave, ki bo sprostila 1 vodnik, ki se bo uporabil kot krmilni vodnik. 

Redukcija je predvidena samo za svetilke večjih moči. 

Slika 14: Primer redukcije sijalk 

Vir: Energetski pregled občine Postojna, 2009 

Varčevanje z energijo lahko, poleg zamenjave svetilk, dosežemo tudi z optimizacijo časa in 

načina delovanja svetilk na posameznem odjemnem mestu. Na odjemnem mestu lahko 

izvedemo naslednje optimizacije: 

 

 

redukcija svetilnosti svetilk v nočnem času. 

posamično izklapljanje svetilk. 

Posamezne optimizacija je odvisna od tehničnih lastnosti odjemnih mest. Odjemno mesto 

mora imeti: 

 

 

 

dovolj velike varovalke, ki ščitijo kabel, 

dovolj velik presek kabla, ki napaja svetilke, 

zadostno število vodnikov v kablu. 

Stran 36


3. Promet 

Pri analizi podatkov o rabi energije v prometu je potrebno upoštevati dejstvo, da skozi občino 

poteka avtocestna povezava med Ljubljano in Novim mestom, in velik del pogonskih goriv se 

porabi ali oskrbuje izven meja občine. Prav zaradi tega ne moremo opredeljevati rabe energije 

v prometu po posamezni občini in določiti energetske indikatorje za dosego večje 

učinkovitosti rabe energije v prometu znotraj občine. 

Politika v sektorju prometa v občini mora usmerjati razvoj tega sektorja na pot trajnostne 

mobilnosti preko spodbujanja učinkovitega zasebnega in javnega prometa, pešačenja in 

kolesarjenja. Splošni ukrepi, ki sledijo tej usmeritvi so: 

 

 

 

 

ozaveščanje in informiranje ljudi o prednostih in slabostih posameznega načina transporta, 

širitev in urejanje območij, namenjenih pešcem, 

širitev in urejanje kolesarskih poti, 

uvajanje novih tehnologij preko vpeljave avtobusov na alternativna goriva (npr: biodizel, 

utekočinjeni naftni plin itd.), kar je opredeljeno v nadaljevanju. 

Z namenom spodbujanja uporabe biogoriva in drugih obnovljivih goriv v prometu, je država 

sprejela zakonodajske akte. Direktiva 2003/30/ES uvaja ukrepe spodbujanja rabe biogoriv in 

drugih obnovljivih goriv v prometu, saj tako lahko pripomore k nadomestitvi dizelskih goriv 

in motornih bencinov. Direktiva zahteva od držav članic EU zagotovitev najmanjšega deleža 

rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v prometu, in sicer s pomočjo določanja ciljnih 

vrednosti deležev biogoriv. Za EU so določili referenčne vrednosti za državne ciljne vrednosti 

deležev biogoriv v prometu, in sicer 5,75% do konca leta 2010. 

Glavna prednost uporabe biogoriv je, da znižujejo rast emisij CO2, s tem pa tudi prispevajo k 

uresničitvi pogojev EU v okviru Kjotskega protokola. Proizvodnja biogoriv je največja v 

Franciji in Nemčiji, saj so tam proizvedli skoraj dve tretjini biogoriv, predvsem zaradi 

davčnega spodbujanja uporabe. Pomanjkljivost oz. problem nastaja na drugi strani predvsem 

v povečevanju CO2 na področjih proizvodnje energije in kmetijstva, proizvodnja energetskih 

rastlin za biogoriva pa lahko vpliva na biotsko raznovrstnost kmetijskih površin (EAA,2008). 

V Uredbi o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih 

vozil so določene vrste biogoriv in deleži letnih količin biogoriv danih na trg v RS za pogon 

motornih vozil. V 5. in 6. členu je zapisano, da mora biti letna povprečna vsebnost biogoriv v 

vseh gorivih, ki so dana na trg RS za pogon motornih vozil, po letih naraščajoča, in sicer: v 

letu 2011 najmanj 5,5%, leta 2012 najmanj 6%, 2013 najmanj 6,5%, 2014 najmanj 7 % ter 

2015 najmanj 7,5%. 

(Vir: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2007103&stevilka=5135) 

Stran 37


Predvideni deleži porabe biogoriv ne dosegajo referenčnih deležev iz navedene direktive, ker 

v Sloveniji ni rafinerij za proizvodnjo motornega bencina in se tudi ne izdeluje biogoriv, 

primernih za mešanje z motornim gorivom. Biogoriva so se v Republiki Sloveniji poskusno 

vmešavala v dizelsko gorivo namenjeno pogonu motornih vozil v cestnem prometu že v letu 

2004. Primešani biodizel v dizelska goriva je bil delno uvožen iz tretjih držav oziroma 

pridobljen v drugih državah članicah EU delno pa proizveden v slovenskih obratih za 

proizvodnjo rastlinskih olj (MOP, 2005). 

V Sloveniji je največ tehnoloških možnosti za proizvodnjo biodizla ali čistega (surovega) 

rastlinskega olja kot alternativnega pogonskega goriva. Osnovna surovina zanju je olje, ki se 

pridobiva s hladnim stiskanjem oljne ogrščice ali sončnic. Za končno pridobitev biodizla je 

potreben še nadaljnji postopek esterifikacije rastlinskih olj. Pri tem se bo uporabljala na 

domačih kmetijskih površinah pridelana in uvožena surovina. V prihodnosti bo večina 

načrtovane proizvodnje biodizla temeljila na uvoženih surovinah, saj naj bi bilo ocenah 

Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Sloveniji na voljo največ 6.000 do 7.000 

ha površin primernih za pridelavo oljne ogrščice (MOP, 2009). 

Tabela 14: Raba biogoriv v dizelskem gorivu in motornem bencinu v Sloveniji 

2005 2006 2007 2008 

biodizel v dizlu količina (t) 5371 4642 14757 24814 

čisti biodizel količina (t) 437 

bioetanol v bencinu količina (t) 272 1247 3706 

masni delež % 1 0 1 1 

Vir: Raba biogoriv v gorivih v transportnem sektorju v Republiki Sloveniji v letih 2005–2008, 

MOP 

Stran 38


4. Analiza emisij v občini 

4.1. Analiza emisij za individualno ogrevanje 

V analizi porabe posameznih energentov za ogrevanje individualnih stanovanj je bilo 

ugotovljeno, da se večina stanovanj v občini ogreva bodisi z lesno biomaso ali z ekstra lahkim 

kurilnim oljem (ELKO). Nekaj je tudi utekočinjenega naftnega plina (UNP). Ob predpostavki, 

da znaša ocenjena povprečna letna poraba energije gospodinjstva okoli 20.000 kWh, na letni 

ravni tako gospodinjstva v občini za ogrevanje stanovanj porabijo 109 GWh primarne 

energije iz različnih energentov. Posledica porabe energentov so emisije, kot so: CO 2 , SO 2 , 

NO x , C x H y , CO in prah. Pri izračunu emisij se upoštevajo naslednji emisijski faktorji. 

Tabela 15: Emisijski faktorji 

CO 2 kg/TJ SO 2 kg/TJ NO x kg/TJ C x H y kg/TJ CO kg/TJ kg/TJ 

ELKO 74.000 120 40 6 45 5 

UNP 55.000 3 100 6 50 1 

LES 0 11 85 85 2.400 35 

El. Energija 138.908 806 722 306 1.778 28 

Zem. plin 57.000 0 30 6 35 0 

Rjavi premog 97.000 1.500 170 910 5.100 320 

Vir: Študija Joanneum Research Graz »Emisijski faktorji in energetsko tehnični parametri za 

izdelavo energijskih in emisijskih bilanc na področju toplotne oskrbe« 

V Sloveniji se uporablja tudi ti. tabelo emisij CO 2 pri zgorevanju fosilnih goriv (Ur. l. RS št. 

68/96 in 65/98). Iz teh podatkov lahko izračunamo le emisije CO 2 . 

Upoštevajoč podatke iz SURSa in pridobljene ankete smo ocenili razdelitev glede na rabo 

energenta, in sicer je prikazana v nadaljevanju. 

Slika 15: Delež gospodinjstev glede na rabo goriv za ogrevanje v celotni občini 

Vir: lastni preračun iz podatkov SURS in anket 

Stran 39


Ocenjujemo, da 54 % gospodinjstev porablja les za ogrevanje, kjer gre za starejše in peči z 

nižjimi izkoristki. 38 % gospodinjstev porablja ELKO za ogrevanje. Povprečna poraba znaša 

20.000 kWh na gospodinjstvo in v nadaljevanju je prikazan graf emisij gospodinjstev v občini 

Ivančna Gorica. 

Slika 16: Letna proizvodnja emisij v gospodinjstvih za ogrevanje v celotni občini Ivančna 

Gorica 

Kot je prikazano na grafu, znaša letna sproščena količina emisij CO 2 

gospodinjstev okoli 11,7 mio ton. 

v ogrevanju 

4.2. Analiza emisij pri porabi električne energije 

Emisije toplogrednih plinov nastanejo na lokalnem nivoju zaradi porabe fosilnih goriv za 

ogrevanje in tehnološke procese v industriji, na globalnem nivoju Slovenije pa nastanejo 

emisije pri proizvodnji električne energije v posameznih elektrarnah. Raba električne energije 

namreč posredno močno onesnažuje ozračje, saj je velik delež električne energije v Sloveniji 

proizveden iz fosilnih goriv. Leta 2009 je bilo, na primer, v slovenskih termoelektrarnah 

proizvedene kar 38,2 % celotne, v Sloveniji proizvedene električne energije v tem letu (Vir: 

Energetska bilanca RS 2009). 

Povprečna vrednost emisij CO 2 pri proizvodnji električne energije za slovenski 

elektroenergetski sistem je 0,5 t/MWh (Uradni list RS, št. 68/1996 in 65/1988). V občini 

Ivančna Gorica je znašala poraba električne energije v letu 2009 51.283,5 MWh in ob 

upoštevanju navedene vrednosti, je bilo s porabljeno električno energijo ustvarjenih dodatnih 

25 tisoč ton emisij CO 2 . 

Stran 40


5. Analiza obstoječega stanja oskrbe z energijo 

V občini Ivančna Gorica je glavni energent pri gospodinjstvih za ogrevanje les in ELKO. V 

primeru porabe lesa gre praviloma za starejše kotle na polena, kjer si prebivalci sami 

pripravljajo energent. V primeru porabe ELKA sta glavna dobavitelja energenta LOGO in 

Petrol. 

Skupnih kotlovnic, razen v blokih ni. Daljinskega ogrevanja, kljub gosti poselitvi naselja 

Ivančna Gorica in koncentraciji blokovskega naselja, ni in posamezne kotlovnice izrabljajo 

ELKO za ogrevanje. Pri pogovoru s stanovalci posameznih blokov smo ugotovili, da 

večinoma razmišlja o postavitvi individualnih plinskih peči na UNP s čimer bi dosegli učinek 

»plačaš kolikor porabiš«. 

Daljinsko ogrevanje je sistem ogrevanja, pri katerem se toplota proizvaja v skupni kotlovnici, 

do posameznih stanovanjskih in ostalih objektov se dovaja energija po toplovodnem omrežju. 

Predaja toplote iz omrežja v objekt poteka v toplotni postaji. Prednosti daljinskega ogrevanja 

so predvsem: 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ena kotlovnica, ki nadomešča individualne kotle (dimnike) in tako vpliva na manjše 

emisije; 

velika zanesljivost oskrbe; 

možnost izrabe obnovljivih virov, npr. biomase ali pa tudi vključitev soproizvodnje 

toplote in električne energije; 

varno obratovanje in enostavno vzdrževanje; 

optimalna uporaba vložene energije, večji izkoristki sistema; 

pri odjemalcih ni kotlov in lokalnih emisij škodljivih snovi; 

manjši investicijski stroški (toplotna postaja je občutno cenejša od kotlarne); 

prijaznejše do okolja, emisija dimnih plinov je nadzorovana; 

udobnejši način ogrevanja. 

Podjetja večinoma uporabljajo UNP za ogrevanje in tehnološke potrebe. Zemeljskega plina v 

občini ni in ga v prihodnjih nekaj letih ne bo možno porabljati. Glavna povezava plinskega 

omrežja med Ljubljano in Novim mestom še ni zgrajena. V nadaljevanju je prikazana mreža 

plinovodov v Sloveniji. 

Stran 41


Slika 17: Mreža plinovodov v Sloveniji 

Vir: Razvojni načrt prenosnega plinovodnega omrežja za obdobje 2009 – 2018, april 2009 

V primeru izgradnje povezave Novo mesto – Ljubljana, predlagamo plinifikacijo predvsem 

kraja Ivančna Gorica, kjer bi se z nadomeščanjem ELKA in UNPja v bilanci ogrevanja 

bistveno znižale emisije in stroški za ogrevanje, saj je trenutno ogrevanje na zemeljski plin 

cenejše kot v primeru ELKA in UNPja. V nadaljevanju je prikazana primerjava emisij CO 2 

pri porabi posameznih energentov na vloženo energijo. 

Slika 18: Primerjava proizvodnje emisij CO 2 med energenti 

Vir: Študija Joanneum Research Graz »Emisijski faktorji in energetsko tehnični parametri za 

izdelavo energijskih in emisijskih bilanc na področju toplotne oskrbe« 

Lesna biomasa je CO 2 nevtralna, zemeljski plin in UNP pa omogočata do 30% zmanjšanje 

emisij CO 2 . 

Stran 42


6. Prihodnja oskrba in raba energije 

Oskrba z energijo v prihodnost v občini Ivančna Gorica mora zasledovati spodbujanje izrabe 

obnovljivih virov energije in izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije. Kot glavni energent 

v občini za gospodinjstva v individualnih virih ogrevanja predlagamo izrabo lesne biomase, 

za pripravo tople sanitarne vode pa vgradnjo toplotnih črpalk zrak/voda ali sprejemnikov 

sončne energije. Potencial za izrabo v občini je velik in večina prebivalcev bo še naprej sama 

pripravljala biomaso za ogrevanje. Z dodatnimi spodbudami zasebnega sektorja bo tudi večji 

interes že obstoječih ponudnikov lesnih sekancev za povečanje proizvodnje. Izraba lesne 

biomase prinaša tako okoljske, socialne kot predvsem ekonomske učinke. Podjetja, ki poleg 

ogrevanja potrebujejo energijo za tehnološke potrebe, v večini primerov uporabljajo UNP-ja, 

ki ima bistveno nižje emisije toplogrednih plinov kot npr. ELKO. Z dodatnimi vključitvami 

tehnologij za soproizvodnjo toplote in električne energije bodo še dodatno prispevali k 

čistejšem okolju s pomočjo proizvedeno električno energijo z visokim izkoristkom. 

V javnem sektorju predlagamo zamenjavo kuriva, to je prehod iz ELKA na obnovljive vire, 

kjer prehod poteka v delni zamenjavi ELKA s toplotnimi črpalkami ali popolnem prehodu na 

izrabo lesne biomase. Kot energetsko učinkovit ukrep je torej nadgradnja obstoječih peči na 

ELKO s toplotno črpalko zrak/voda, ki v veliki meri nadomešča porabo fosilnega goriva pri 

pripravi tople sanitarne vode in ogrevanja. Potrebno pa je izpostaviti zahteve po 

nizkotemperaturnem režimu ogrevanja in posledično večji porabi električne energije zaradi 

delovanja toplotnih črpalk. Druga dolgoročna strategija je popolna izključitev ELKA iz 

sistema ogrevanja javnih objektov in postavitev manjših kotlov na pelete, ki bi lahko tudi v 

sodelovanju s toplotnimi črpalkami, omogočili zahtevano energijo objektov za ogrevanje. 

Razvojni načrt podjetja Geoplin plinovodi za razvoj prenosnega plinovodnega omrežja za 

obdobje 2007 – 2016 predvideva novih 20 prenosnih plinovodov v skupni dolžini 700,4 km. 

Glede na domačo in mednarodno energetsko situacijo so bili projekti razvrščenih v pet 

prioritet. Izgradnja plinskega omrežja M5 Jarše – Novo mesto sodi v peto prioriteto, in sicer v 

skupni dolžini 64,4 km. Njegova izgradnja bo v največji meri odvisna od interesa končnih 

uporabnikov. V kolikor bo bil potrjen načrt izvedbe glavnega plinskega omrežja, predlagamo 

plinifikacijo le kraja Ivančna Gorica in Višnje Gore. V omenjenih naseljih bo šla glavna 

plinska proga neposredno mimo, kjer so tudi locirana največja podjetja v občini. 

Poraba električne energije z razvojem narašča in s spodbujanjem in investiranjem v npr. 

sončne elektrarne in enote SPTE se bo del porabljene električne energije proizvedel v sami 

občini in porabil na mestu proizvodnje. 

Stran 43


7. Potencial učinkovite rabe energije 

Več o potencialu URE je napisano v poglavju 10.4, kjer je opisano stanje posameznega 

javnega objekta s predlogi ukrepov URE. Zato v tem poglavju samo nekaj informacij o tem 

potencialu. 

Preliminarni energetski pregledi so pokazali, da obstajajo potenciali za zmanjšanje rabe 

energije v praktično vseh obravnavanih javnih zgradbah v občini Ivančna Gorica. Največ 

energije je možno prihraniti z boljšo toplotno zaščito ovoja zgradbe in učinkovitejšim 

tesnjenjem oken in vrat, saj tako neposredno vplivamo na vzroke za visoko rabo toplotne 

energije, pomemben del prihrankov pa lahko dosežemo s sanacijo ali zamenjavo zastarelega 

ogrevalnega sistema. Dodatne prihranke energije je možno doseči z izolacijo podstrešja, 

učinkovito notranjo razsvetljavo in posodobitvijo regulacije ogrevalnega sistema. 

Samo z organizacijskimi ukrepi, kot so energetsko knjigovodstvo, osveščanje in 

izobraževanje zaposlenih, upravljavcev in uporabnikov lahko brez večjih stroškov 

zmanjšamo rabo energije tudi do 10 %. Prav tako je potrebno spremljati delovne procese in 

jih optimizirati glede na specifične pogoje vsake javne zgradbe. Prav optimizacija delovnih 

procesov v posameznih zgradbah nam lahko prinese dodatnih 5 % zmanjšanje rabe energije in 

s tem nižje stroške. 

V nadaljevanju je prikazan splošni pregled možnih ukrepov za učinkovitejšo rabo energije 

javnih objektov. 

Organizacija dela (možni prihranki do 10 %): 

 

 

 

 

s sprotnim spremljanjem in merjenjem porabe, 

z energetskim knjigovodstvom, 

s stalnim ozaveščanjem uporabnikov, 

z drugimi organizacijskimi ukrepi (upoštevanje nižjih tarif, časovno usklajevanje 

aktivnosti). 

Proizvodnja toplote: 

s primerno in dobro izolacijo stavb (možni prihranki 15–25 %, investicija visoka in 

dolgoročna), 

z izolacijo podstrešja, s čimer se zmanjšajo transmisijske izgube (prihranki do 50 

kWh/m 2 , investicija srednja in srednjeročna) 

s kvalitetnimi okni in vrati (možni prihranki 10 % – 60 %), 

z zatesnitvijo oken, s čimer zmanjšamo ventilacijske izgube (prihranki do 15 %), 

 

 

s primerno razporeditvijo grelnih teles in ogrevalnih sekundarnih krogov ter uporabo 

termostatskih ventilov (prihranki do 10 %, investicija majhna ali srednja in kratkoročna), 

s hidravličnim uravnovešenjem ogrevalnih vodov (prihranki do 8 %, investicija majhna 

ali srednja in kratkoročna), 

Stran 44


 

 

z uvedbo avtomatske regulacije temperature v prostorih, ki naj bo odvisna od zunanje 

temperature (prihranki do 7 %, investicija srednja in kratkoročna), 

s primerno in racionalno organizacijo dela, 

Poraba električne energije: 

z uporabo sodobnih energijsko varčnih naprav, 

 

 

 

 

z uporabo sodobne razsvetljave, varčnih žarnic in z izkoriščanjem dnevne svetlobe 

(prihranki 20 - 40 %, investicija srednja in kratkoročna), 

s kompenzacijo jalove energije, 

z uvajanjem nadzora in regulacijo vršne električne moči (prihranki do 10 %, investicija 

srednja in kratkoročna), 

z rednim vzdrževanjem naprav. 

Poraba vode: 

s smotrno uporabo hladne in tople vode (prihranki do 20 %, investicija majhna in 

kratkoročna), 

 

z rednim vzdrževanjem in pregledovanjem naprav. 

Izraba učinkovite rabe energije 

z uvajanjem obnovljivih virov energije ali učinkovite rabe energije; npr. uvedba mikro 

kogeneracij za sočasno proizvodnjo električne energije in toplote. 

Stran 45


8. Potencial obnovljivih virov energije 

Obnovljivi viri energije predstavljajo del naravnih energetskih tokov, ki ohranjajo ravnovesje 

na Zemlji in s tem omogočajo življenje na njej. Zemlja prejema energijo iz Sonca v obliki 

svetlobe in toplote, notranjosti planeta v obliki toplote ter zaradi privlačnosti planetov iz 

gravitacije. Med temi viri prevladuje energija sončnega obsevanja, kjer se del spremeni v 

sekundarne obnovljive vire: veter, biomaso, hidroenergijo, plimovanje in valovanje (Medved, 

1993). Glede na Evropsko direktivo 2001/77/EC obnovljivi viri energije (OVE) vključujejo 

naslednje, nefosilne energetske vire: 

 

 

 

 

 

 

 

 

vetrne elektrarne, 

elektrarne na sončno energijo (solarno-termalne elektrarne in fotonapetostne ali sončne 

elektrarne), 

geotermalne elektrarne, 

hidroelektrarne (velike in male), 

energija valov, 

energija morskih tokov, 

biomasa in 

bioplin (vključno z deponijskim in zemeljskim plinom). 

OVE ne omogočajo samo proizvodnjo električne energije in toplote, lahko so uporabljeni tudi 

kot gorivo v transportu. Čeprav so mnenja o potencialu za povečanje učinkovitosti v 

energetskem sektorju in o izvedljivosti zajemanja in shranjevanja emisij CO 2 različna, mnoge 

strokovne študije kažejo, da samo bistveno povečanje OVE ponuja možnost izvedbe 

trajnostne energetske poti. OVE so tako edini porok za trajnostno energetsko oskrbo (Pehnt et 

al., 2006, str. 22-23). Obnovljiva energija je tista energija, ki jo pridobivamo iz naravnih in 

trajnih pritokov energije v okolju. To so sončno obsevanje, veter in padavine. Pravimo jim 

tudi zelena energija (Twidell, 2004). V bistvu lahko rečemo, da so OVE vsi tisti viri, ki so 

stalni in razpoložljivi vsako leto. Viri so na razpolago (sonce, veter, reke …) in njihovo 

izkoriščanje praviloma ne vpliva na samo okolje, prispevajo pa k proizvodnji čiste, zelene 

električne energije in tako nadomeščajo fosilna goriva ter zmanjšujejo emisije TGP. 

Osnova vseh OVE je Sonce z neomejeno količino energije. Sonce je giganten fuzijski reaktor, 

ki je in bo pošiljal Zemlji odvečno količino energije. Vse življenje črpa energijo iz Sonca, 

rastline rastejo s pomočjo sinteze z uporabo solarne energije. Sonce poganja vreme, veter in 

padavine ter s tem ustvarja pogoje za izrabo vetrne energije in vodne za proizvodnjo 

električne energije. Kako torej OVE prispevajo k trajnosti (Pehnt et al., 2006, str. 22-36)? 

 

 

OVE bistveno prispevajo k varovanju okolja, saj z nadomeščanjem proizvodnje iz fosilnih 

goriv pomembneje zmanjšujejo izpuste emisij TGP. 

OVE so razpršeni in lokalno razpoložljivi, kar posameznim državam omogoča zmanjšanje 

uvozne odvisnosti od fosilnih goriv in s tem povečajo stabilnost oskrbe z energijo in 

zmanjšajo konflikte, povezane z viri energije. 

Stran 46


 

 

 

Na srednje dolgi rok OVE preprečujejo povišanje neizogibnih stroškov zaradi fosilnih in 

nuklearnih virov. 

Proizvodni objekti iz OVE se relativno enostavno odstranijo in reciklirajo na koncu svoje 

življenjske dobe. Niso radioaktivni kot odpadki iz nuklearnih elektrarn in ne zaznamujejo 

okolja. 

OVE so lokalno razpoložljivi in omogočajo povečanje števila delovnih mest ter 

proizvajajo dodano vrednost lokalnega gospodarstva. 

Posebna značilnost OVE je tako raznolikost virov in tehnologije ter velik razpon elektrarn od 

nekaj vatov do stotine megavatov. OVE so lahko prilagojeni katerikoli energetski storitvi in 

tesno povezani s konvencionalnim modernimi tehnologijami za zagotovitev trajne oskrbe z 

energijo. 

Slika 19: Potencial fosilnih goriv in OVE 

Vir:A. Jan, Obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije, 2007. 

Največja kocka predstavlja energijo, ki jo Zemlja letno prejme od Sonca. Ta energija se 

deloma pretvori v energijo vetra in vode ter energijo, ki se akumulira v biomasi. Skupaj 

predstavljajo razpoložljivi potencial posameznega OVE, ki je izredno velik. Manjša kocka na 

vrhu predstavlja celotno letno globalno porabo energije. Tehnični potenciali posameznih 

virov se močno razlikujejo med posameznimi regijami. Prav tako niso vsi viri razpoložljivi v 

neki državi. Večji kot je spekter razpoložljivih lokalnih virov in uporabe sodobnih tehnologij, 

lažje je nadomestiti pomanjkanje energije ali fosilna goriva. Na dolgi rok bodo posamezne 

regije z bistvenim potencialom za OVE postale dobavitelj stroškovno učinkovite sekundarne 

energije. 

Stran 47


8.1. Sončna energija 

Sončna energija izvira iz nuklearnih reakcij, prosta energija pa se v obliki toplote in svetlobe 

širi po vesolju. Na površini zemlje nam to omogoča življenje, tovrstna energija pa je 

obnovljiva, brezplačna in ne onesnažuje okolja. Sončno energijo lahko izrabljamo za 

ogrevanje, proizvodnjo električne energije za osvetljevanje. Potencial sončnega sevanja za 

Slovenijo znaša okoli 23.000 TWh, vendar je izkoriščenost tega nižja od potenciala, saj znaša 

le 3% ocenjenega tehničnega potenciala. Sončno energijo lahko izkoriščamo za postavitvijo 

sončne elektrarne ali s termosolarnimi sistemi. 

8.1.1. Termosolarni sistemi za ogrevanje vode – sprejemniki sončne energije (SSE) 

SSE zbirajo sončno energijo in z njo grejejo in se shranjuje v hranilniku toplote (HT), ki se 

nato porabi za ogrevanje ali le za pripravo tople sanitarne vode. Učinkovitost SSE je odvisna 

od nagiba ploskve na katero pada sončno sevanje, od usmerjenosti glede na strani neba in od 

letnega časa. Najučinkovitejše je delovanje SSE, ko sončni žarki nanj padajo pravokotno. 

Glede na stalno spreminjanje vpadnega kota je potrebno izbrati optimalen nagib. Izbrali naj bi 

ga tako, da dosežemo največji izkoristek ravno v času največje porabe. Za našo zemljepisno 

širino znaša med 30° in 60°. 

Slika 20: Elementi solarnega sistema 

VIR: Medved, 1993 

Sprejemniki sončne energije (SSE) v grobem delimo na vakuumske in ploščate SSE. 

Vakuumski cevni sprejemniki so novejši sistem z najoptimalnejšim izkoristkom v vseh 

letnih časih in v različnih vremenskih pogojih, delujejo tudi v oblačnem vremenu in v 

zimskem času, saj in imajo zmožnost črpanja energije iz difuzne svetlobe. Njihov izkoristek 

Stran 48


pokrije do 85% potreb po topli sanitarni vodi. Vakuumska steklena cev s selektivnim 

premazom absorbira toploto in jo preko aluminijastega prenosnika znotraj cevi prenese na 

solarni medij, ki kroži skozi kolektor. Vir: Solarix d.o.o.. "Heat Pipe" je visoko učinkovit 

cevni prenosnik toplote, ki toploto na osnovi uparjalno kondenzacijskega kroga prenaša od 

absorberja na kondenzator in preko njega na solarno tekočino. 

Ploščati kolektorji so enostavne izvedbe z visoko odpornostjo na zunanje vplive. Odlikuje 

jih preprosta in izpopolnjena tehnologija, omogočajo hitro in enostavno montažo brez 

možnosti napak. Njihov izkoristek pokrije do 70% potreb po topli sanitarni vodi. Preko 

absorbcijske površine na ceveh, ki so vzporedno nameščene in priključene ter vsebujejo 

solarni medij, kolektor sprejema energijo osončenja. Solarni medij, ki se ob tem segreva 

ciklično ogreva vodo v zbiralniku. Kadar primanjkuje toplote iz kolektorjev, se v bojlerju 

vklopi električni grelec, ki dogreje vodo na izbrano temperaturo. 

SSE so v določeni meri že izkoriščeni v občini Ivančna Gorica, vendar je izkoriščenost 

relativno slaba. V nadaljevanju so prikazane lokacije zgrajenih solarnih sistemov, ki so 

kandidirali tudi za sredstva AURE in Ekosklada, vendar so podatki le do leta 2008. 

Slika 21: Lokacije solarnih sistemov v občini 

Vir: EnGis, http://www.geopedia.si/EnGIS.html 

Stran 49


8.1.2. Sončne elektrarne 

Fotovoltaika je tehnologija pretvorbe sončne energije neposredno v električno energijo. 

Proces pretvorbe je čist, zanesljiv in potrebuje le svetlobo kot edini vir energije. Proces 

pretvorbe sončne energije v električno poteka preko sončnih celic. Za boljše funkcioniranje so 

sončne celice povezane skupaj v sončne module. Večje število modulov lahko med seboj 

povežemo z ostalimi potrebnimi komponentami v večje sisteme za proizvodnjo električne 

energije. 

Sončne celice neposredno pretvarjajo sevanje sonca v električno energijo. So velike diode, 

sestavljene iz najmanj dveh plasti polprevodnega materiala, in sicer so običajno izdelane iz 

monokristalnega, polikristalnega in amorfnega silicija. Ena plast ima pozitivni naboj, druga 

negativnega. Ko delci svetlobe (fotoni) padejo na solarno celico, jih del absorbirajo atomi 

polprevodnega materiala. Pri absorbciji svetlobe se na kovinskih stikih diod vzpostavi 

električni potencial. To sprosti elektrone na negativni plasti solarne celice, ki začno teči iz 

polprevodnika po zunanjem krogu nazaj na pozitivno plast. To kroženje elektronov pomeni 

električni tok. Tok steče, ko se priključijo naprave oz. porabniki in s tem sklenejo krog. Delež 

proizvedene električne energije iz vpadne svetlobne energije se imenuje izkoristek (η) solarne 

celice. 

Glede na uporabnost ločimo dva tipa sončnih elektrarn, in sicer samostojne elektrarne za 

oskrbo planinskih koč ali podobnih sistemov ter omrežne elektrarne (v nadaljevanju sončne 

elektrarne), ki vso proizvedeno električno energijo dobavljajo v električno omrežje. 

Osredotočili smo se predvsem na slednje, saj sončne elektrarne s proizvedeno električno 

energijo pokrivajo naše vsakodnevne potrebe in nadomeščajo energijo, proizvedeno iz 

fosilnih goriv. 

Prednosti, ki jih pripisujejo sončnim elektrarnam, so predvsem (Jan, 2007): 

 

 

 

 

 

gorivo je sonce, ki sije povsod in je zastonj, 

vsi elementi so fiksni, ni gibljivih delov, ki se lahko obrabijo ali pokvarijo, saj ko je 

elektrarna postavljena, tako ostane, 

potrebno je le minimalno vzdrževanje za delovanje sistema, 

montaža je enostavna, kot zlaganje kock na pripravljeno površino, kar tudi omogoča 

enostaven prenos celotnega sistema na drugo lokacijo, 

ne povzroča hrupa, energijska vračilna doba je nizka in proizvodnja električne energije je 

avtomatizirana ter brez emisij. 

Analiza senčenja je osnovnega pomena pri načrtovanju sončne elektrarne, ki se jo naredi z 

vrisom poti Sonca skozi celotno leto v 360° digitalno fotografijo. Na primeru prve slike je 

senčenje sončnih modulov le v dopoldanskih in popoldanskih urah pozimi in ima negativni 

vpliv v višini 2 % na zmanjšanje celoletne proizvodnje. 

Stran 50


Slika 22: Analiza senčenja (primer ustrezne lokacije) 

Vir: M. Topič, Raziskovalne dejavnosti na področju fotovoltaike v Sloveniji, 2005. 

Naslednja slika prikazuje neustrezno lokacijo, saj zaradi bližnjega drevesa in posledičnega 

senčenja izgubimo okoli 33 % energije. Rešitev je odstranitev ovire, v nasprotnem primeru 

izvedba sončne elektrarne ni priporočljiva in ekonomsko rentabilna. 

Slika 23: Analiza senčenja (primer neustrezne lokacije) 

Vir: M. Topič, Raziskovalne dejavnosti na področju fotovoltaike v Sloveniji, 2005. 

Sončne elektrarne oziroma njihova proizvodnja električne energije je pogojena s sončnim 

obsevanjem. Pretvorba v električno energijo poteka neposredno in tako tudi slabo vreme 

negativno vpliva na zmanjšanje proizvodnje električne energije. Zaradi relativno slabih 

izkoristkov pretvorbe je smiselnost in ekonomičnost sončnih elektrarn glede same 

proizvodnje omejena na predele, kjer je sončno obsevanje zadostno in je število sončnih ur v 

letu dovolj visoko (Solar generation, 2004, str. 7-9). 

Na spodnji sliki je prikazan energetski potencial sončnih elektrarn v Sloveniji, in sicer je 

prikazano povprečno letno sončno obsevanje v MJ na m 2 površine sončnih modulov. Največji 

potencial na podlagi sončnega obsevanja je na Primorskem. 

Stran 51


Slika 24: Povprečni letni kvaziglobalni obsev (MJ/m 2 ) 

Vir: D. Kastelec, Sončno obsevanje v Sloveniji, 2008. 

V praksi velja, da je najugodnejša usmeritev modulov proti jugu, vendar zaradi podnebnih 

značilnosti ni vedno tako, ampak rahel zamik proti vzhodu ali zahodu. Na podlagi meritev so 

izračunani optimalni nakloni in azimuti pri izrabi sončne energije na posameznih mestih v 

Sloveniji, ki so prikazani v Tabeli 4 (Kastelec, 2007). Azimut 180° predstavlja jug. 

Tabela 16: Optimalni naklon in azimuti pri izrabi sončne energije 

Postaja Optimalni naklon (°) Optimalni azimut (°) 

Portorož 31 182 

Novo mesto 27 185 

Bilje 31 182 

Ljubljana 26 185 

Krvavec 32 182 

Maribor 29 185 

Murska Sobota 29 185 

Vir: D. Kastelec, Sončno obsevanje v Sloveniji, 2008. 

Sončne elektrarne v Ivančni Gorici 

V letu 2008 so v Suhi krajini, v bližini Primče vasi, na strehi stanovanjske hiše, zgradili 

avtonomno sončno elektrarno moči 250 Wp. Zaradi oddaljenosti od vasi, s tem pa tudi od 

obstoječega distribucijskega omrežja, bi izvedba omrežja za napajanje omenjene stanovanjske 

hiše z električno energijo predstavljala zelo velik strošek kar je tudi razlog, da je objekt do 

leta 2008 ostal brez napajanja z el. energijo. Kot zelo hitra, enostavna, cenovno ugodna hkrati 

Stran 52


pa okolju prijazna rešitev se je izkazala postavitev otočne sončne elektrarne (Vir: Elektro 

Ljubljana d.o.o.). 

Večjih sončnih elektrarn v občini Ivančna Gorica kljub ustreznemu potencialu trenutno še ni. 

8.2. Lesna biomasa 

Slovenija spada med najbolj gozdnate države v Evropi. 1.185.145 hektarjev gozdov pokriva 

več kot polovico površine države (gozdnatost je 58,5 %). Po gozdnatosti smo na tretjem 

mestu v Evropski uniji, za Švedsko in Finsko. Pretežni del slovenskih gozdov je v območju 

bukovih, jelovo-bukovih in bukovo-hrastovih gozdov (70 %), ki imajo razmeroma veliko 

proizvodno sposobnost. 

Površina gozdov se v Sloveniji povečuje že prek 130 let. Odmaknjena in za kmetijstvo manj 

primerna zemljišča se še naprej zaraščajo, zato se tudi v zadnjih letih beleži povečana 

površina gozdov. Osnovni podatki o gozdovih v Sloveniji so (Vir: Poročilo ZGS o gozdovih 

Slovenije za leto 2008): 

Površina gozdov: 1.185.145 ha (gozdnatost je 58,5 %), 

Lesna zaloga: 322.194.929 m 3 (271,86 m 3 /ha), 

Letni prirastek: 7.868.521 m 3 (6,64 m 3 /ha), 

Možni posek: 4.930.176 m 3 , 

Letni posek skupaj v letu 2008: 3.427.372 m 3 , 

o iglavcev: 2.055.341 m 3 , 

o listavcev: 1.372.031 m 3 . 

Delež lesne zaloge iglavcev je 47,02 %, listavcev pa 52,98 %. V zadnjih nekaj letih je bilo 

skupno posekano za dobre 3.000.000 m 3 dreves letno, od tega 60 % iglavcev in 40 % 

listavcev. Lesna zaloga slovenskih gozdov se je v letu 2008 v absolutnem povečala za 2,29 %, 

povprečna lesna zaloga na hektar pa za 1,89 %. Letni absolutni prirastek se je v letu 2008 

povečal za 1,10 %, povprečni letni prirastek na hektar pa za 0,62 %. V letu 2007 je znašal 

skupni letni posek 3.236.100 m 3 , od tega 2.033.390 m 3 iglavcev. V letu 2008 je bilo v 

slovenskih gozdovih posekano 3.718.263 m 3 dreves, od tega 2.242.755 m 3 iglavcev in 

1.475.508 m 3 listavcev. V primerjavi z letom 2007 se je posek povečal za 14,9 % in je bil 

najvišji v zadnjih 15 letih. Posek še naprej zaostaja za možnim posekom po 

gozdnogospodarskih načrtih in znaša 82 % možnega poseka in 48,6 % tekočega prirastka. Na 

naslednjih dveh slikah sta prikazana lesna zaloga v Sloveniji in prirastek gozdov po 

katastrskih občinah. Vidimo lahko, da je območje Ivančne Gorice glede hektarske zaloge 

nekje v slovenskem povprečju, prirast gozdov pa je med višjimi. 

Stran 53


Slika 25: Lesna zaloga v Sloveniji 

Vir: Zavod za gozdove Slovenije: Lesna zaloga, prirastek in posek 

Območje občine Ivančna Gorica sicer spada v Ljubljansko območno enoto, ki je prikazana na 

naslednji sliki. Splošni podatki omenjene enote za leto 2008 so: 

Površina območja: 250.360,98 ha 

Površina gozda: 145.633,74 ha 

Gozdnatost območja: 58,17 % 

Lesna zaloga: 264,55 m 3 /ha 

Letni prirastek: 6,23 m 3 /ha 

Letni možni posek: 3,59 m 3 /ha 

Letni možni posek: 523.244,60 m 3 

Slika 26: Lesna zaloga v Sloveniji, prirastek in posek 

Vir: Zavod za gozdove Slovenije: Lesna zaloga, prirastek in posek 

Stran 54


8.2.1. Izraba lesne biomase 

Alternativna možnost ogrevanja objektov je s pomočjo lesne biomase. Pojem biomase 

opredeljuje vso organsko snov. Energetika obravnava biomaso kot organsko snov, ki jo lahko 

uporabimo kot vir energije. V to skupino uvrščamo: les in lesne ostanke (lesna biomasa), 

ostanke iz kmetijstva, nelesnate rastline uporabne za proizvodnjo energije, ostanke pri 

proizvodnji industrijskih rastlin, sortirane odpadke iz gospodinjstev, odpadne gošče oz. 

usedline ter organsko frakcijo mestnih komunalnih odpadkov in odpadne vode živilske 

industrije. V tem pomenu sodi biomasa med obnovljive vire energije. 

Za ogrevanje večjih objektov se upravljajo sekanci ali peleti. 

Sekanci so kosi sesekanega lesa, veliki do 10 cm. Običajno 

sekance izdelujemo iz drobnega lesa (les z majhnim premerom: 

npr. droben les iz redčenja gozdov, veje, krošnje), lesa slabše 

kakovosti ali iz lesnih ostankov. Kakovost sekancev je odvisna 

od kakovosti vhodne surovine in tehnologije drobljenja. 

Velikost sekancev se prilagaja kurilni napravi. 

Peleti so stiskanci, narejeni iz čistega lesa. Proizvajajo se 

industrijsko s stiskanjem suhega lesnega prahu in žaganja. So 

valjaste oblike premera 8 mm in dolžine do 50 mm. V postopku 

izdelave se uporablja zgolj visokotlačna para. Lesni prah se 

stiska v stiskalnicah (peletirkah) pod velikim pritiskom in 

povečano temperaturo. S tem se zmanjša vsebnost vode in 

prostornino, poveča pa se gostota. Zaradi večje gostote imajo višjo kurilno vrednost in sicer 

4,9kWh/kg (ELKO 9,7kW/l). 

V praksi se zaradi lokalne razpoložljivosti in cenovne politike praviloma uporabljajo lesni 

sekanci. Dobavitelji so navadno lokalni proizvajalci. Za pokrivanje toplotnih potreb je 

predvidena postavitev kotlov na lesno biomase, ki bi v celoti pokrivala potrebe po ogrevanju 

in topli sanitarni vodi. Kotli na sekance spadajo v skupino kurilnih naprav s samodejnim 

doziranjem goriva in predstavljajo enega bolj izpopolnjenih načinov ogrevanja z lesom. 

Najsodobnejše naprave se lahko glede zanesljivosti in udobnosti rabe ter vzdrževanja 

primerjajo s kotli na olje ali plin. Kot gorivo se uporabljajo lesni sekanci velikosti okrog 30 

mm. Shranjeni so v bližnjem zalogovniku ali posebej v skladiščnem prostoru, v kotel pa jih 

dovaja avtomatska dozirna naprava, ki je opremljena z varnostnim sistemom za preprečevanje 

povratnega gorenja proti zalogovniku in varovalom proti zatikanju oziroma preobremenitvi. K 

osnovni opremi sodi tudi avtomatska vžigalna naprava na vroči zrak. Po želji lahko naročimo 

posamezne opcije kot so: avtomatski iznos pepela, regulacija zgorevanja s pomočjo lambda 

sonde, frekvenčna regulacija ventilatorja, posebne izvedbe zalogovnika, avtomatsko čiščenje 

prenosnika toplote z vgrajenimi turbulatorji itn. 

Stran 55


Slika 27: Kotel na lesne sekance z avtomatsko dozirno napravo 

Kot končno obliko kuriva lahko štejemo le zračno suhe lesne sekance. Kurjenje svežih 

sekancev je sicer mogoče, vendar je zaradi zelo slabih izkoristkov ter nekaterih drugih 

negativnih stranskih učinkov (okvare kotlov, več saj in katrana, večje emisije) 

nepriporočljivo. V nadaljevanju je prikazana kurilna vrednost glede na vsebnost vode. 

Slika 28: Kurilna vrednost lesne biomase glede na vlažnost 

Okoli 4 % porabe primarne energije v Sloveniji je pridobljeno iz biomase. Lesna biomasa ima 

dolgo tradicijo v slovenski industriji, kjer je instalirano okrog 300 MW kotlovskih kapacitet, 

nekateri med njimi pa uporabljajo tehnologijo, ki ni v skladu z današnjimi mejnimi 

vrednostmi za emisije. Uporaba lesa v tradicionalnih pečeh v gospodinjstvih upada, uporaba 

lesa v modernih malih kotlih pa narašča. Z upoštevanjem celotne energije iz obnovljivih 

virov v Sloveniji z 8 % deležem oskrbe s primarno energijo biomasa predstavlja 

najpomembnejši obnovljivi vir energije skupaj z vodno energijo. 

Stran 56


8.2.2. Individualni sistemi ogrevanja na lesno biomaso 

Individualna raba – gospodinjstva 

25 % stanovanj v Sloveniji uporablja za ogrevanje kot edini vir lesno biomaso. Kot dodatno 

ogrevanje 10 % stanovanj uporablja lesno biomaso, ki pa ni edini, ampak glavni (5 %) ali 

sekundarni (5 %) vir ogrevanja. Več kot polovica stanovanj (65 %) za ogrevanje ne uporablja 

lesa. Med najpomembnejšimi energenti za ogrevanje sta kurilno olje in zemeljski plin. 

Opozoriti je potrebno, da je večina kurišč na lesno biomaso na polena, ki so neučinkoviti in 

zastareli. Novejši kotli na lesno biomaso (sekance, pelete in tudi polena) omogočajo veliko 

boljše izkoristke in popolnejše izgorevanje lesa. V nadaljevanju je prikazan primer 

individualnega ogrevanja na sekance, kjer je prikazan zalogovnik za sekance, kotel in 

hranilniki toplote. 

Slika 29: Prikaz izrabe lesnih sekancev 

Vir: Herz d.o.o. 

Kmetije 

Pri popisu prebivalstva v letu 2000 je bilo v Sloveniji 86.336 kmetij glede na standard 

evropskih primerljivih kmetij. Prebivalci kmetij predstavljajo 16 % celotnega slovenskega 

prebivalstva. Površina vseh zemljišč obsega 918.908 ha, 43 % teh zemljišč pa pokrivajo 

gozdovi. Tako je 394.701 ha gozdov oziroma 34 % vseh gozdov v Sloveniji v lasti 

kmetovalcev. Povprečni odrez kmetovalcev letno znaša 3,3 m 3 /ha. Manjši delež lesa (38 %) 

se prodaja, preostali les (62 %) pa se uporablja ali predeluje na kmetijah za les za ogrevanje 

ali tehnični les. 

8.2.3. Potencial lesne biomase v občini Ivančna Gorica 

Na spletni strani http://www.biomasa.zgs.gov.si/index.php?p=uvod je možno pridobiti 

podrobne podatke o potencialu lesne biomase v občini Ivančna Gorica. V nadaljevanju so 

prikazani rezultati. 

Stran 57


Občina: 

IVANČNA GORICA 

Površina: 

22.701 

ha 

Število prebivalcev: 14.519 

Gostota poselitve: 0,64 

Površina gozdov: 

13.488 

ha 

Delež gozda: 

59,4 

Površina gozda na prebivalca: 

0,9 

Delež zasebnega gozda: 

95,4 

% 

ha/prebivalca 

% 

Največji možni posek: 

53.166 

m 3 /leto 

Realizacija največjega možnega poseka: 

28.403 

m 

3 

Delež manj odprtih in težje dostopnih gozdov: 

9,23 

% 

Število stanovanj: 5.583 

Delež stanovanj ogrevanih z lesom: 

54 

% 

Demografski kazalci: 3 

Socialno-ekonomski kazalci: 4 

Gozdnogospodarski kazalci: 5 

Sinteza kazalcev: 5 

Kazalci so razdeljeni v tri skupine: 

 

 

 

Demografski kazalci: v to skupino spada delež zasebne gozdne posesti, površino 

gozda na prebivalca in delež stanovanj, kjer za ogrevanje uporabljajo les kot glavni 

oziroma edini vir energije. 

Socialno-ekonomski kazalci: v to skupino sodi delež gozda, realizacijo najvišjega 

možnega poseka in ocenjen delež lesa primernega za energetsko rabo. 

Gozdnogospodarski kazalci: povprečna velikost gozdne posesti, delež težje dostopnih 

in manj odprtih gozdov ter delež mlajših razvojnih faz gozda. 

Sinteza kazalcev 

biomase. 

5 pomeni, da ima občina Ivančna Gorica velik potencial izrabe lesne 

Stran 58


8.2.4. Razvoj v prihodnosti 

Pomen biomase v Sloveniji narašča in enak trend se pričakuje v prihodnosti. Trend je direktno 

razviden tudi iz projekcij in pričakovanj ponudnikov lesne biomase ter ponudnikov tehnologij 

za njeno uporabo. Predvidevanja so razdeljena na: 

 

 

 

 

 

Največji relativni porast se pričakuje pri mikro sistemih (sistemi daljinskega ogrevanja za 

oskrbo s toploto stanovanjskih hiš ali javnih zgradb); 

Število gospodinjstev, ki uporabljajo les za ogrevanje, bo naraščalo srednje in dolgoročno, 

kratkoročno pa precej počasi ali pa bo celo upadlo; 

Število sistemov daljinskega ogrevanja bo raslo v srednjem in dolgoročnem obdobju; 

Število sistemov soproizvodnje toplote in električne energije se ne bo spremenilo v 

kratkoročnem obdobju, njihov razvoj v dolgoročnem obdobju pa je precej nejasen; 

Število sistemov v industriji se bo kratkoročno zmanjšalo zaradi obstoječega stanja v 

lesno obdelovalni industriji, kjer večina teh sistemov danes deluje. V dolgoročnem 

obdobju bo število teh sistemov ponovno pričelo naraščati. [10] 

V občini Ivančna Gorica obstaja nekaj manjših sodobnih sistemov izrabe lesne biomase za 

potrebe ogrevanja in sušenja, kompleksu samostana Stična pa je izgrajen daljinski sistem 

ogrevanja za objekte. V nadaljevanju sledi kratek opis treh kotlovnic z izrabo lesnih sekancev. 

Kmetija Erjavec 

Zasebnik si je na kmetiji zgradil sodobno kotlovnico na lesne sekance moči kotla 250 kW. 

Kot energent porablja lesne sekance lastne proizvodnje. Proizvedena toplota se porablja za 

potrebe ogrevanja objektov ter sušilnice sadja. 

Slika 30: Kotel na lesno biomaso 

Stran 59


Samostan Stična 

Za pokrivanje potreb po pripravi toplote imajo instaliran kotel na lesno biomaso moči 500 

kW. Letna poraba sekancev lastne proizvodnje je ca 1.500 nm 3 . Po podatkih (Kristof, 2010) je 

instalirana moč kotla za lesno biomaso premajhna za ca 200 kW. Razliko pokrivajo s kotlom 

na ELKO. Ogrevajo ca 10.000 m 2 prostorov. Ogrevanje je dvojno; radiatorsko in talno. 

Sanitarno vodo v neogrevalni sezoni ogrevajo s toplotno črpalko moči 200 kW. 

Na naslednji sliki so fotografije kotla na lesno biomaso proizvajalca Hertz ter skladišče za 

skladiščenje lesnih sekancev volumna 1.500 m 3 . 

Slika 31: Del kotlovnice na lesno biomaso v samostanu stična in skladišče za lesne sekance 

ter deponija za odpadni les 

Mizarstvo Vencelj 

V Mizarstvu Vencelj imajo postavljeni sistem mletja vseh njihovih lesnih ostankov, ki se 

shranjujejo v zalogovniku sekancev. Njihova letna količina odpadkov zadostuje za letno 

porabo sekancev za ogrevanje. Zalogovnik in kotel je prikazano v nadaljevanju. 

Stran 60


Slika 32: Lesna biomasa v podjetju Mizarstvo Vencelj 

Glede na podatke o pridobljenih sredstev za kotle na lesno biomaso (do leta 2008) je bilo v 

občini postavljenih skupno 9 modernih kotlov na lesno biomaso, od tega le en na sekance in 

ostali na polena, ki so kandidirali za sredstva AURE in Eko sklada. V ta seznam so vključeni 

že opisani sistemi (Vencelj, Samostan Stična in Kmetija Erjavec). 

Slika 33: Lokacije kotlov na lesno biomaso 

Stran 61


8.3. Bioplin 

Bioplin nastaja v reakcijskih posodah imenovanih tudi fermentorjih s pomočjo anaerobne 

razgradnje, kar pomeni razgradnja brez prisotnosti kisika. Bioplinski proces se je uporabljal v 

glavnem za obdelavo komunalnih odpadkov z namenom zmanjšanja količine organske 

komponente v kombinaciji s proizvodnjo biološko stabilnega končnega produkta. Proizvedeni 

bioplin se je običajno uporabljal za proizvodnjo toplote in električne energije za interno 

uporabo v napravah za obdelavo odpadnih vod. Sedaj prevladujejo bioplinske naprave, ki 

pridobljeni bioplin kurijo v enota za soproizvodnjo toplote in električne energije, kjer toploto 

porabljajo za lastni proces in ogrevanje, električna energija pa se oddaja v omrežje. 

Surovine za proizvodnjo bioplina razdelimo na dve osnovni skupini: 

 

 

Substrati oz. biomasa: 

o gnojila: goveja in prašičja gnojevka in gnoj, perutninski gnoj; 

o rastlinska biomasa: koruzna, žitna in travna silaža, sveži odkos trave ostanki 

krme, pridelkov; 

Kosubstrati oz. biološko razgradljivi odpadki (BIOO) odpadki živilsko predelovalne 

industrije: 

o Živalski stranski proizvodi: ostanki hrane, ostanki predelave živali, klavniški 

odpadki, mast, odpadno sadje in zelenjava, blato iz čistilnih naprav, kompost, 

industrijske odplake, bogate s proteini in ogljikovimi hidrati, odpadne snovi pri 

razmaščevanju maščobe. 

Slika 34: Surovine za proizvodnjo bioplina 

Kalorična vrednost na m 3 bioplina je odvisna glede na vsebnost metana in znaša od 5,2 do 6,5 

kWh/m 3 bioplina. Iz tega lahko v postopku SPTE ob skupnem izkoristku nekaj manj kot 83 

% proizvedemo približno manj kot polovico električne energije in nekaj nad polovico toplotne 

energije (v odvisnosti od izkoristka in velikosti kogeneracije; z velikostjo raste izkoristek). 

Bioplin nastaja z anaerobno fermentacijo na več načinov: 

Stran 62


 

 

 

Na odlagališčih komunalnih odpadkov nastaja t.i. odlagališčni plin; 

Na komunalnih čistilnih napravah z zaprtimi gnilišči nastaja ob anaerobni stabilizaciji 

komunalnega blata t.i. komunalni bioplin; 

Na BPN, kjer se predelujejo prej omenjeni substrati in kosubstrati pa nastaja bioplin, 

ki je predmet tega projekta. 

Obstaja več možnosti za uporabo bioplina: 

 

 

Za proizvodnjo električne in toplotne energije, ki jo izkoriščamo v toplotnih in ostalih 

proizvodnih napravah, kot je shematično prikazano naslednji sliki, 

Ali kot gorivo, ki se ga pošilja v omrežje zemeljskega plina ali izrablja neposredno v 

motorjih z notranjim izgorevanjem za pogon motornih vozil. Tovrstna aplikacija v 

Sloveniji še ni zaživela, ker ne obstajajo ekonomski pogoji zanjo. 

Slika 35: Shematični prikaz bioplinske naprave z izrabo proizvedenega bioplina 

8.3.1. Analiza potenciala občine Ivančna Gorica 

Za analizo potenciala bioplina v regiji Ivančne Gorice smo se omejili na kmetijstvo. Uporabili 

smo podatke objavljene na enem seminarjev Biogas region na kmetijskem inštitutu, avtor 

objave je Peter Pšaker iz KGZ Celja. Podatki so bazirali na subvencijskih vlogah iz leta 2006. 

Ti podatki se tekom let praktično ne spreminjajo. V Osrednjeslovenski regiji je za leto 2006 

subvencijske vloge oddalo 7.545 kmetijskih gospodarstev, ki obdelujejo 59.131 ha kmetijskih 

površin. Travinje predstavljajo 62 %, njivske površine pa 30 % vseh kmetijskih površin, 

ostalo so trajni nasadi. Pri analizi, kjer smo upoštevali dve glavni žiti (pšenico in ječmen) in 

oljno ogrščico, smo evidentirali 2.690 ha strnišč. Obtežba živali je 1,0 GVŽ/ha kmetijskih 

površin. 

Za regijo je značilno intenzivno kmetijstvo na rodovitnih obrečnih ravnicah in poljih ter 

ekstenzivno kmetijstvo na terasah in prisojnih pobočjih hribovitih predelov. Problem 

kmetijstva v regiji je razdrobljenost kmetijskih površin, ki otežuje dostop do kmetijskih 

Stran 63


površin in povečuje stroške kmetovanja. Večja je razdrobljenost kmetijskih površin v 

hribovitem delu regije. Razvoj naselij vse bolj zapira možnosti za normalen razvoj kmetij. 

Zaradi takšnega prostorskega razvoja imajo kmetje težave pri rabi prometne infrastrukture, 

kjer ovirajo promet in težave s sovaščani, ki jih kmetijstvo v bližini doma moti. Bližina večjih 

urbanih središč omogoča hitro in stroškovno učinkovito prodajo kmetijskih pridelkov in 

izdelkov ter nakup opreme, materiala in storitev, to prednost pa kmetijstvo preslabo izkorišča. 

Le manjši delež kmetov se ukvarja z dopolnilnimi dejavnostmi, v prihodnosti pa bo obstoj 

mnogih kmetij odvisen od usmeritve v dopolnilne dejavnost. Največje površine namenjene 

pridelavi poljščin so v občinah Ivančna Gorica, Ljubljana, Litija in Domžale. V hribovitih 

delih je razvito sadjarstvo, ena glavnih dejavnosti teh predelov pa je gozdarstvo. V naslednji 

tabeli so prikazani osnovni podatki o kmetijstvu v Osrednjeslovenski regiji po občinahsubvencijske 

vloge za leto 2006. Vidimo lahko, da je v občini Ivančna Gorica skoraj 10% 

staleža živine in kmetijskih površin regije. 

Tabela 17: Osnovni podatki o kmetijstvu v Osrednjeslovenski regiji po občinah-subvencijske 

vloge za leto 2006 

Občina GVŽ Kmet.pov. Njive Zač.trav. Njive Trajni Sad. Pšenica Koruza 

Skupaj in vrtovi in praha Skupaj travnik pesa za zrnje 

ha ha ha ha ha ha ha ha 

Ivančna 

Gorica 5.295 5.687 1.439 53 1.492 4.148 0 160 102 

Občina Ječmen Silažna Oljna Strnišča 

koruza ogrščica 

ha ha ha ha 

Ivančna 

Gorica 270 421 0 429 

Na osnovi kriterijev smo prepoznali 847 kmetijskih gospodarstev, ki predstavljajo 11,2 % 

vseh v Osrednjeslovenski regiji. Največ jih je v občinah Ljubljana, Ivančna Gorica, Grosuplje 

in Ig. Izbrana kmetijska gospodarstva imajo v reji 30 % vseh živali v regiji, na katerih 

prevladuje govedoreja, predvsem reja krav molznic. V obdelavo je zajetih 6.663 ha njivskih 

površin kar je 38 % vseh njivskih površin v regiji. Največ jih je v občini Domžale, Ljubljana 

in Mengeš, najmanj pa v občini Horjul (7 ha) in Velike Lašče (7 ha). Strnišč je zajetih 961 ha 

kar je 36 % vseh strnišč v regiji in trajnih travnikov 6.236 ha kar je 17 % od vseh v regiji. Po 

površini strnišč najbolj izstopa občina Domžale 321 ha, v kar 13 občinah pa jih je manj kot 10 

ha. Trajnih travnikov je največ v občini Grosuplje, Ljubljana in Litija. 

Stran 64


Tabela 18: Število živali (GVŽ) in kmetijske površine (ha) na izbranih kmetijskih 

gospodarstvih v Osrednjeslovenski regiji 

Št. kmet. gospodarstev 847 

Št. vseh živali v GVŽ 18.021 

Govedi v GVŽ 12.168 

Prašičev v GVŽ 4.688 

Kokoši nesnic v GVŽ 1.166 

Pitovnih piščancev v GVŽ 0 

Puranov v GVŽ 0 

Njiv v ha 6.663 

Strnišč v ha 961 

Trajnih travnikov v ha 6.236 

Za analizo potenciala smo uporabili scenarij, da izbor ne posega v primarno kmetijsko 

pridelavo in zajema živinorejske kmetije, večje poljedelske in manjše poljedelsko-travniške 

kmetije. 

Pri živinorejskih kmetijah smo izbrali: 

 

 

 

10 % njivskih površin namenjenih glavnemu posevku, 

50 % strnišč 

10 % trajnih travnikov. 

Pri večjih poljedelskih kmetijah smo izbrali: 

 

 

 


100 % strnišč 


Pri manjših poljedelsko travniških kmetijah smo izbrali: 

 

 

 


0 % strnišč 


Rezultati analize potenciala celotne osrednje slovenske regije so prikazani v naslednji tabeli, 

potencial občine Ivančna Gorica je prikazan za njo. V celotni regiji smo z izbranimi kriteriji 

zajeli 666 ha njivskih površin za pridelavo glavnega posevka, 519 ha strnišč in 1.691 ha 

trajnih travnikov. Vsa živinska gnojila na kmetijskih gospodarstvih prispevajo 34 % skupnega 

donosa bioplina, rastlinska biomasa pa 66 %. Iz kmetijskih potencialov je v 

Osrednjeslovenski regiji po scenariju mogoče proizvesti 38,1 GWh električne energije na leto. 

Stran 65


Tabela 19: Kmetijski potencial za Osrednjeslovensko regijo za izbrane občine, ovrednoten 

v proizvedeni električni energiji in moči motorja po izbranem scenariju 

Občine 

Skupni 

donos 

Energetska 

vrednost 

Moč 

motorja 

bioplina bioplina 

Elekt. 

energija 

m 3 kWh/leto kWh/leto kW 

Grosuplje 1.269.363 6.918.029 2.628.851 329 

Ivančna Gorica 938.926 5.117.146 1.944.516 243 

Litija 890.045 4.850.744 1.843.283 230 

Šmartno pri Litiji 445.604 2.428.540 922.845 115 

Velike Lašče 520.888 2.838.839 1.078.759 135 

SKUPAJ za celotno 

regijo 18.408.265 100.325.044 38.123.517 4.765 

Potencial občine Ivančna Gorica 

Potencial občine Ivančna Gorica je 940.000 m 3 bioplina, ki ima energetsko vrednost 5.120 

MWh/leto. Iz tega je mogoče proizvesti 1.950 MWh električne energije, kar pomeni velikost 

enote SPTE 240 kWel. Ta velikost predstavlja 5 % celotnega potenciala osrednje slovenske 

regije. V primeru odločitve izgradnji bioplinske naprave bi se lahko izrabil potencial 

sosednjih občin v kolikor kmetije niso preveč oddaljene. Živinska gnojila je smiselno 

prevažati maksimalno iz 30 kilometrov oddaljene lokacije. 

Stran 66


8.4. Biogoriva 

Biogoriva pridobljena iz biomase spadajo med alternativne obnovljive vire energije. Ob 

izpolnjevanju zahtev po kvaliteti in določenih modifikacijah vozila predstavljajo neposredni 

nadomestek za fosilna goriva. Uporaba biogoriv lahko pomembno prispeva k uresničevanju 

ciljev o izboljšanju zanesljivosti oskrbe z energijo, k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov 

in k ustvarjanju novih možnosti trajnostnega razvoja podeželja. Na trgu obstaja več vrst 

biogoriv, ki se lahko uporabljajo v tekoči ali plinasti obliki mednje sodijo tudi bioplin, 

biodizel, rastlinska olja itd… Bioplin je že bil opisan, v nadaljevanju sta opisana rastlinsko 

olje in biodizel kot potencial OVE. 

8.4.1. Olje oljne ogrščice 

Oljna ogrščica (Brassica napus L. var. 

napus) je rastlina, ki spada v družino 

križnic. Uvrščamo jo med 

najpomembnejše oljnate poljščine, ki 

je v svetu razširjena na 26 milijonih 

hektarjev z namenom predelave 

semena v jedilno olje in v ogrščični 

metil ester (RME), tako imenovani 

BIODIZEL. Sekundarni pridelek je 

koncentriran beljakovinski ostanek 

semena, v procesu hladnega stiskanja imenovan ogrščične pogače oziroma ogrščične tropine 

po ekstrakciji olja z organskim topilom in je lahko odličen beljakovinski dodatek pri prehrani 

domačih živali. 

Povprečen pridelek semen oljne ogrščice v Evropi znaša 2,5 t/ha, večino konvencionalnih 

pridelovalcev pa dosega pridelke večje od 4 t semen ogrščice na hektar. V Sloveniji so 

povprečni pridelki primerljivi s pridelki v Evropi, vendar moramo vedeti, da se je v 

preteklosti oljna ogrščica v Sloveniji nemalokrat sejala na površine, (neprimerne za njeno 

pridelavo) na katerih so tudi druge poljščine dajale skromne pridelke. Torej lahko ob ustrezni 

izbiri njive, primerni agrotehniki in uporabi novejših sort in hibridov realno pričakujemo 

pridelke večje od 4 t semen oljne ogrščice na hektar (z vsebnostjo olja od 45 do 50 %). 

Po podatkih Statističnega urada republike Slovenije (SURS) pridelovalne površine za 

proizvodnjo oljne ogrščice po letu 2004 naraščajo, izjema je leto 2008, kar je razvidno na 

naslednji sliki. Naslednja slika prikazuje gibanje količine letnega pridelka, ki je bil največji v 

letu 2007, ko so bile zasajene tudi največje površine. V letu 2007 je bil letni pridelek 14.740 

ton. 

Stran 67


Slika 36: Letna proizvodnja oljne ogrščice v Sloveniji (SURS, 2010) 

Naraščanje površin ter posledično pridelka je zaradi povpraševanja privedlo tudi do višjih 

cen, kar prikazuje spodnji grafikon. Tako je pridelovalec leta 2000 za kilogram oljne ogrščice 

dobil 0,15 EUR leta 2008 pa tudi do 0,39 EUR. 

Slika 37: Gibanje cen oljne ogrščice v Sloveniji po letih 

Pri pridelavi oljne ogrščice imamo določene omejitve glede površin, ki jih lahko namenimo 

pridelavi oljne ogrščice. Pri pridelavi oljne ogrščice je kot osnovno potrebno upoštevati 

štiriletni kolobar. Zaradi vse večjega povpraševanja po oljni ogrščici in ambicioznih ciljev 

glede tekočih biogoriv, je bilo v zadnjih letih narejeno več ocen potencialnih površin, ki so 

prikazane na naslednji sliki. 

Na območju osrednje slovenske regije, kamor spada tudi občina Ivančna Gorica obstaja 

potencial kmetijskih površin v količini 60.000 ja, trenutno se oljna ogrščica prideluje na 38 

hektarjih. Če bi uporabili kriterij, da je za energetske rastline teoretično možno uporabiti 10% 

njivskih površin, to znaša 6.000 ha. Ker pa se je v letu 2008 v celotni Sloveniji izrabilo ca 

4.500 ha za potrebe pridelave oljne ogrščice, kot je razvidno na naslednji sliki, je ta ocena 

nerealna oz. je bolj točna ocena, da je potencial za proizvodnjo oljne ogrščica na omenjeni 

regiji ca 40 ha. 

Stran 68


Na enem hektarju oljne ogrščice lahko pridobimo ca 3 do 4 tone semen, iz tega pa ca 1.500 do 

2.000 litrov rastlinskega olja. Na 40 hektarjih bi tako ob upoštevanju štiri letnega kolobarja 

lahko pridelali ca 40 ton semen oz. 16 ton rastlinskega olja. 

8.4.2. Proizvodnja rastlinskega olja 

Proizvodnja rastlinskih olj, ki predstavljajo osnovno surovino za proizvodnjo biodizla danes 

poteka na osnovi ekstrakcije olj s pomočjo mehanskega stiskanja semen ali s pomočjo topil. 

Proces ekstrakcije je odvisen od količine olja v semenu (za semena z nizko vsebnostjo olja je 

primerna samo ekstrakcija s pomočjo topil). Surovo olje, ki ga pridobimo s stiskanjem je 

potrebno očistiti različnih nečistoč, kot so beljakovine, fosfati, aldehidi, ketoni, gume. 

Biorafinerije oz. proizvajaci biodizelskega goriva pred pripravljeno olje (očiščeno mehanskih 

primesi) opravijo postopek čiščenja, ki je tehnološko bolj zahtevno (degumacija in 

nevtralizacija prostih maščobnih kislin) ter proces esterifikacije olja. Zlasti pomembna je 

nevtralizacija prostih maščobnih kislin, ki korodivno vplivajo na kovinske dele opreme. 

Zasebni kmetovalec iz Mokronoga ima v zasebni oljarni trenutne kapacitete za stiskanje 500 

ton semen oljne ogrščice. V primeru dobre letine znaša donos semen oljne ogrščice preko 5 

ton/ha. Preko leta skladišči semena z okoli 3% vlage. Za pripravo olja uporablja dvofazno 

tehnologijo hladnega stiskanja olja proizvajalca opreme Hocem d.o.o. s katerim sta skupaj 

razvila sedanjo tehnologijo. Kapaciteta naprave je 120 kg proizvedenega olja na uro. Skupni 

dosežen izkoristek olja iz semen preseže 40%. Proizvedeno olje, ki ga skladišči v dveh 5000 

litrskih rezervoarjih (razvidni na naslednji sliki) je namenjeno za kulinariko. 

Lastnosti olja oljne ogrščice 

Lastnosti olja oljne ogrščice so prikazane v naslednji tabeli v primerjavi z: 

 

 

Dizelskim gorivom- oznaka D2 in 

Biodizlom- oznaka je RME. 

Tabela 20: lastnosti različnih vrst goriv 

Lastnosti 2D RME Olje oljne ogrščice 

En. vrednost (MJ/kg) 43,47 37,02 35,80 

Viskoznost pri 20◦C (mm 2 /sek) 4,01 7,19 69-77 

Gostota pri 20◦C 0,821 0,876 0,920 

Temperatura vžiga (◦C) 60 100 

Temperatura tališča (◦C) -15 -8 18 

Vsebnost dušika (ppm) 0 6 

Vsebnost žvepla (%) 0,36 0,012 

Vsebnost kisika (%) 0,33 9,22 

Stran 69


Energetska vrednost olja oljne ogrščice znaša 80% energetske vrednosti dizel goriva, vendar 

je omenjeno olje 12% težje od dizel goriva. Viskoznost je višja kot pri primerjalnih gorivih. 

Problematična je viskoznost olja ogrščice, zaradi katere je potrebno olje segreti na ca 50°C, da 

ga je mogoče uporabljati v motorjih z notranjim izgorevanjem. V naslednji tabeli so podane 

kritične temperature glede vžiga omenjenega olja. 

8.4.3. Biodizel 

Biodizel je gorivo iz obnovljivih virov, kot so rastlinska olja in živalske maščobe, ki tako 

rekoč »zraste« v nekaj mesecih. Pretvarjanje sončne energije v kemijsko, v obliki 

ogljikovodikov v rastlinah je neskončen cikel, ki nam vse dokler bomo skrbeli za okolje, torej 

ne bi smelo zmanjkati obnovljivih virov. Pridobivati ga je mogoče iz surovega ali že 

uporabljenega rastlinskega olja ali živalskih maščob. 

Najvažnejša surovina za pridobivanje biodizla v evropskih državah je oljna repica z 82,82 %, 

sledi sončnica z 12,50 % in ostale surovine, medtem ko se v ZDA in drugje po svetu kot 

glavna surovina uporablja soja. Tako bo v nadalje govora o biodizlu iz oljne repice (RME – 

Rapseed oil Methyl Ester), ki v srednjeevropskem prostoru zelo dobro uspeva in daje ugodne 

rezultate pri raziskavah in uporabi pridobljenega goriva. Energetska bilanca za biodizel je 

glede na rezultate raziskav, ki so jih opravili različni avtorji v letih od 1991 do 2003, 

pozitivna in se giblje med 1:2.3 do 1:3.2. 

Najkvalitetnejši biodizel je pridelan iz čistega repičnega olja. Ostali so slabše kvalitete, je pa 

na splošno kvaliteta biodizela zelo odvisna od rafinerije in postopka rafinacije. Minimalna 

kakovost biodizla je predpisana s standardom EN14214. Slabši je biodizl, večja je viskoznost, 

manjše je t.i. cetansko število, več je umazanij itd. Sodobni dizelski motorji pa so močno 

občutljivi na kvaliteto goriva in potrebno je upoštevati dejstvo, da je biodizl zelo agresiven 

medij, še posebej na gumo, plastiko in barvne kovine, kot sta recimo baker in aluminij. 

Odpadna olja so vse vrste rastlinskih olj, ki se uporabljajo v restavracijah in drugje pri 

pripravi jedi in se po iztrošenosti odvažajo. To so predvsem sončnična in olivna olja. Ta olja 

po iztrošenosti predstavljajo ogromen ekološki problem, zato se že sedaj kontrolirano 

odvažajo iz restavracij in od drugod. 

Za proizvodnjo električne energije v SPTE je smiselno uporabljati biodizel, ki je v večini 

proizveden iz odpadnih olj. Iz razloga višanja kakovosti, se mu lahko dodajajo druga olja, 

vendar v manjšinskem deležu. Takšen biodizel se v prometu ne more uporabljati, saj je pri 

nižjih temperaturah zelo viskozen. Pri prilagoditvi sistema elektrarne, pa se v biodizelskih 

elektrarnah lahko uporablja, saj s rezervoar za gorivo ogreva s proizvedeno toploto iz hladilne 

vode motorja in se tako vzdržuje minimalna temperatura, potrebna za zadovoljivo viskoznost 

biodizla. Potrebna temperatura je ca 35°C, tako pozimi kot poleti. 

Stran 70


Proizvodnja biodizla v Sloveniji trenutno poteka na eni lokaciji; to je v podjetju Biogoriva 

d.o.o. Proizvodni obrat v Gančanih je pogorel nekaj let nazaj, Oljarica Kranj pa je biodizl 

proizvajalo do leta 2005. Trenutno proizvaja biodizl v »garažni« količini podjetje Oljarna 

Kranjc s.p. Podjetje Biogoriva je ustanovilo leta 2005 Podjetje Pinos TKI. Petrol je čez tri leta 

odkupil 25% delež. 

8.4.4. Bioetanol 

Bioetanol je zanimiv predvsem kot gorivo za pogon vozil. Do 20% bioetanola lahko brez 

kakršnih koli sprememb na pogonskih motorjih z notranjim zgorevanjem dodajamo bencinu. 

Lastnosti mešanice se celo izboljšajo: etanol ima dobre zgorevalne lastnosti, visoko oktansko 

število ter omogoča čisto zgorevanje. Kurilnost bioetanola je 26,7 MJ/kg (bencin 42,7 MJ/kg). 

Ker bioetanol gori počasneje kot bencin moramo v motorjih, ki uporabljajo čisti bioetanol 

prilagoditi le predvžig. Najbolj poznan je program uvajanja bioetanola v Braziliji, kjer je 

proizvodnja najbolj razširjena saj pridelajo 70% svetovne proizvodnje. Z njim nadomestijo 

60% bencina za pogon vozil. Velike količine etanola porabijo tudi v industriji pri izdelavi 

kozmetičnih izdelkov, zdravil, čistil in topil. 

Stran 71


8.5. Geotermalna energija 

Geotermalna energija je toplota, ki nastaja in je shranjena v notranjosti Zemlje. Izkoriščamo 

jo lahko neposredno z zajemom toplih vodnih ali parnih vrelcev oziroma s hlajenjem vročih 

kamenin. 

Temperatura termalne vode pogojuje možnost uporabe geotermalne energije. Ločimo 

visokotemperaturne in nizkotemperaturne geotermalne vire. Pri prvih je temperatura vode nad 

150°C in jih izrabljamo za proizvodnjo elektrike, pri drugih pa je temperatura vode pod 

150°C in jih izrabljamo neposredno za ogrevanje. 

Geotermalno energijo lahko izkoriščamo na sledeče načine: 

geotermalno izkoriščanje (vrelci vroče vode, vrelci pare, dvofazni vrelci voda – para), 

hlajenje vročih kamenin, 

geotlačno izkoriščanja (proizvodnja električne energije, ogrevanje, balneologija). 

Raziskave o rabi geotermalne energije so pokazale, da se največ energije uporabi za 

ogrevanje. Razdelitev uporabe geotermalne energije je prikazana na naslednji sliki. 

V Evropi se geotermalna energija izkorišča za pridobivanje električne energije, za ogrevanje 

stanovanj in industrijskih objektov, v kmetijstvu za ogrevanje rastlinjakov, v turizmu in še 

nekaterih drugih dejavnostih. Najboljši pogoji za izkoriščanje geotermalne energije v Evropi 

so v Islandiji, Italiji in Grčiji. 

Slika 38: Področja rabe geotermalne energije 

Vir: Grobovšek, 2010 

8.5.1. Geotermalna energija v Sloveniji 

Geološka in tektonska zgradba Slovenije je zelo pestra, saj sestavlja njeno ozemlje pet 

različnih geoloških strukturnih enot: panonski bazen, Vzhodne Alpe, Južne Alpe, mejni pas 

med Vzhodnimi in Južnimi Alpami in Zunanji Dinaridi. Kar 93% površja Slovenije je 

sestavljenega iz sedimentnih kamnin, 3% iz magmatskih in 4% iz metamorfnih kamnin. 

Najpogostejši sedimentni kamnini sta apnenec (25% površja Slovenije) in dolomit (15%). 

Stran 72


Nevezane klasične kamnine (glina, mulj in pesek) se nahajajo na ravninskem svetu ob večjih 

rekah. Med njimi prevladujejo plinoceanski peski v panonskem gričevju in kvartarni prod na 

ravninah. Najmlajše so halocenske naplavine rek in potokov (vir: Ogrin, Plut 2009). 

Tipe kamnin v Sloveniji si lahko ogledamo na naslednji sliki. Julijske Alpe, Karavanke, 

Kamniško-Savinjske Alpe, Predalpsko hribovje, Kras in dinarsko hribovje so večinoma 

sestavljene iz apnencev in dolomitov. Goriško območje, Vipavska dolina, Brkini in slovensko 

primorje je sestavljeno večinoma iz fliša in peščenjakov. Metamorfne kamnine in globočnine 

se nahajajo na Pohorju in Kozjaku. Na Halozah, v Posotelju in Slovenskih goricah je zastopan 

lapor, goriško večinoma sestavljajo peski. Ob Dravi in Muri se nahaja silikatni prod, v 

Ljubljanski kotlini pa karbonatni prod, grušč, konglomerat in breča, Krško dolino sestavlja 

glina, melj ter karbonatni prod in grušč (vir: geografski atlas Slovenije, 1998). 

Slika 39: Tipi kamnin v Sloveniji 

Ker leži Slovenija na stičnem območju Alp, Dinaridov in Panonskega bazena, sta gubanje in 

narivanje, ki sta spremljala koalizijo Afriške in Evropske plošče, ustvarila tudi globoke 

prelomne (tektonske) cone, ki so omogočile globinsko kroženje vode. V Sloveniji je za dotok 

toplote proti površju pomembna predvsem debelina zemljine skorje, ki je največja v 

zahodnem delu Slovenije, kjer znaša okoli 50 km, proti vzhodu pa se tanjša, tako da v 

skrajnem vzhodnem delu znaša le okoli 30 km. Voda, primerna za odvzem toplote se nahaja v 

Sloveniji tako v razpoklinskih vodonosnikih (predvsem karbonatih- dolomitih in apnencih, 

delno tudi v peščenjakih), kakor tudi v medzrnskih vodnosnikih (peski, prodi). Razpoklinske 

vodonosnike predstavljajo starejše plasti, najpogostejše mezozojske starosti (vir: Kralj, 1999). 

Tako so geotermalno najbogatejša in tudi najbolj raziskana so naslednja območja: Panonska 

nižina, Krško-Brežiško polje, Rogaško-Celjsko območje, Ljubljanska kotlina, Slovenska Istra 

Stran 73


in območje zahodne Slovenije. Trenutno je v Sloveniji 79 vrtin z volumskim pretokom 

približno 1500 l/s in toplotno močjo 140 MWt. Približno 80% te energije iz 

nizkotemperaturnih prenosnikov se izkorišča. Količine termalnih voda v vodonosnikih so 

omejene. Izlivanje vodonosnikov po toplotni izrabi pa povzroča toplotno onesnaževanje 

okolja. Iz tega razloga pri gospodarnem ravnanju s termalnimi vodami vračamo energijsko 

izrabljeno termalno vodo nazaj v vodonosnik. Izkoriščanje vodonosnikov je smotrno, če 

vodonosnik ni globlje kot 2000 do 3000 m, če je vrelec izdaten (>150 t/h) in vsebuje manj kot 

60g/kg mineralov. Postopek se imenuje reinjektiranje. Geotermalna potencialna območja v 

Sloveniji so v petih regijah, kot je razvidno tudi iz naslednje slike: Panonski bazen, Rogaškoceljsko- 

šoštanjska regija, Planinsko-laško-zagorska regija, Krško-brežiška regija in 

Ljubljanska kotlina (barje, Podpeč in Vrhnika). 

Slika 40: Termalni in mineralni izviri v Sloveniji in vrtine 

Vir: Aplikativna fizična geografija 

8.5.2. Ogrevanje s toplotno črpalko v občini Ivančna Gorica 

Kot je bilo ugotovljeno zgoraj je na področju občine Ivančna Gorica mogoče izkoriščanje 

geotermalne energije: 

 

 

iz t.i. »plitve geotermije«, ki se izvede s pomočjo toplotnih črpalk bodisi sistema 

zemlja/voda ali voda/voda. 

za potrebe individualnih objektov. 

V nadaljevanju sledi kratek opis omenjenih sistemov. 

Stran 74


Toplotna črpalka je sestavljena iz uparjalnika, ki odvzema toploto okolice (vode, zraka, 

zemlje), v njem se pri nizki temperaturi uplini delovna snov (hladivo), ki nato potuje v 

kompresor. Ta pare stisne in jih dvigne na višji tlačni in temperaturni nivo. Vroče pare v 

kondenzatorju kondenzirajo pri višji temperaturi in pri tem oddajo kondenzacijsko toploto 

ogrevanemu mediju. Delovna snov nato potuje preko ekspanzijskega ventila, kjer se ji zniža 

tlak nazaj v uparjalnik in proces se ponovi. Na naslednji sliki je shematično prikazano 

delovanje toplotne črpalke. 

Slika 41: Shema delovanja toplotne črpalke 

Vir: www.witaterm.si 

Poznamo tri osnovne izvedbe toplotnih črpalk glede na medij (okolico), ki ga hladimo in 

medij, ki ga ogrevamo. Tako poznamo sisteme toplotnih črpalk zrak/voda, voda/voda, 

zemlja/voda. Pri označevanju tipa toplotnih črpalk se na prvo mesto postavlja medij, ki ga 

hladimo, na drugo mesto pa medij, ki ga grejemo. Toplotne črpalke zrak/zrak pa so v bistvu 

vse vrste klimatizerjev, ki ohlajajo in vzdržujejo temperaturo v določenem prostoru in toploto 

predajajo na zrak v sosednjem prostoru ali okolico. Med nizkotemperaturne ogrevalne sisteme 

prištevamo talno ogrevanje in ogrevanje z ventilatorskimi konvektorji, pa tudi radiatorsko 

ogrevanje, pri katerem je temperaturni režim 55/45 °C ali nižji. Temperatura ogrevanja se 

med letom spreminja, prav tako temperatura vira toplote. Realno energijsko sliko nam zato da 

le letno grelno število, ki upošteva razmerje med toplotnimi potrebami in vloženo energijo 

preko celega leta, vključno s potrebno energijo za dodatno ogrevanje (v primeru, če toplotna 

črpalka ne pokrije vseh toplotnih potreb 100 %). 

V primeru izrabe toplotne črpalke zrak-voda za pokrivanje potreb po ogrevalni vodi je 

optimalna varianta, če črpalka deluje na nizko temperaturnem režimu; to pomeni, da je 

temperatura ogrevane vode maksimalno 35◦C. V tem primeru je grelno število črpalke preko 

3. Ta temperatura ogrevalne vode ni primerna za radiatorsko ogrevanje ampak samo za talno. 

Na naslednji sliki lahko vidimo diagram odvisnosti grelnega števila od zunanje temperature in 

pa temperature ogrevalne vode. 

Stran 75


Slika 42: Grelno število toplotne črpalke zrak/ voda v odvisnosti od zunanje temperature in 

temperature ogrevalne vode 

V naslednji tabeli je prikazana primerjava uporabe toplotne črpalke zrak-voda za primere 

nizkotemperaturnega ogrevanja v režimu 35◦C v odvisnosti od zunanje temperature. 

Tabela 21: Primerjava uporabe toplotnih črpalk v primeru različnih režimov ogrevanja 

Toplotna črpalka 35◦ C 

Investicija 7.400 

Grelna moč pri A7/W35 22,5 

Grelno število pri A7/W35 4,3 

Električna moč pri A7/W35 5,2 

Grelna moč pri A2/W35 19,4 

Grelno število pri A2/W35 3,7 

Električna moč pri A2/W35 5,2 

Hladilna moč pri A35/W7 16 

Dimenzije (ŠxVxG)/TEŽA 0145 x 190 x 65/320 

Strošek vzdrževanja (€/leto) 300 

Opomba: A7 ali A2 pomeni temperaturo okolice 7 ali 2°C. W35 pomeni temperature 

ogrevalne vode, se pravi 35°C. 

Iz tabele je razvidno, da je grelno število višje pri nižji temperaturi okoliškega zraka, kar je v 

skladu z prej prikazanim diagramom. V kolikor bi pa pri zunanje temperaturi 7◦C (COP = 4,3) 

potrebovali temperaturo 55°C, bi se grelno število znižalo za 1 enoto. 

Velikost toplotne črpalke se prilagodi tako, da zagotavlja 90–95 odstotkov letnih potreb po 

toplotni energiji, preostalih 5–10 odstotkov pa zagotavlja pomožni električni grelnik. Dobra 

praksa narekuje izbiro toplotne črpalke, ki pokriva 60 odstotkov potreb ogrevanja na 

najhladnejši dan. 

Stran 76


Na naslednji sliki je prikazana potreba po toplotni energiji in deleži, ki jo pokrivajo toplotna 

črpalka in dodatni viri. 

Slika 43: Potreba po toplotni energiji v odvisnosti od vira toplote 

8.6. Vodna energija 

Vir: horizont.si 

Na Območju občine Ivančna Gorica je večji potencial vodne energije , reka Krka. Krka izvira 

pod Krško jamo, zaključi pa se v sotočju z reko Savo na NV 141 m. Ker reka Krka predstavlja 

visok vodni potencial, hipotetično za izgradnjo Male hidroelektrarne (MHE). 

Pogoj za izrabo vodne energije je ustrezen umetno ustvarjen vodni tlak, na primer od nivoja 

zajezitve do mesta turbine, med katerima vodi tlačni cevovod. Pri MHE gre za načeloma za 

prosti vodni tok reke, pri katerem izgradnja večjih jezov in rezervoarjev ni potrebna. Ob 

spoznanju, da je obravnavanje malih elektrarn povezano predvsem s pojmom racionalnega 

izkoriščanja energetskih virov in določene zagotovljenosti napajanja lokalnih odjemalcev, 

moramo prav tako upoštevati negativne vplive na okolje (predvsem floro in favno ob in v 

reki), kadar ocenjujemo potencial MHE. Prav tako gradnja MHE na okolje in družbo lahko 

vpliva pozitivno, in sicer, z nadomeščanjem proizvodnje energije iz fosilnih goriv, katerih 

posledica so emisije škodljivih snovi. MHE prav tako zmanjšujejo poplavljanje rek, v 

določenih primerih pa celo povečujejo biološko raznovrstnost. 

Vir: http://geo.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/dipl_200605_sabina_miklavcic.pdf 

Lokacijo MHE predstavljajo tisti pogoji, ki zagotavljajo energetsko izkoriščanje vodotokapotoka; 

padec od zajezitve do strojnice in zadostna količina vode potrebna za proizvodnjo. 

Elektrarni dajeta moč padec in pretok vode. Padec je razlika med kotom zajezitve na zajetju 

ter kotom turbine. Za izbor lokacije pa je pomembno predvsem kako je oblikovan teren, da 

lahko po njem speljemo dovod vode do strojnice –izbrati moramo najugodnejši odsek potoka. 

Stran 77


Večji kot je padec, večja je moč elektrarne pri enakem pretoku vode. Zato je smiselno na 

najkrajšem odseku poiskati največji padec (slapovi, brzice). 

Vir: http://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4200704602.pdf 

Na spodnji sliki je prikazan pretok Krke za mesec september 2010, kjer je povprečni pretok 

2m 3 /s. Ob tem pa je potrebno poudariti, da je bila prva polovica obdobja sušna, v drugi 

polovici obdobja pa beležimo več deževja s poplavami. 

Vir: http://www.arso.gov.si/vode/podatki/amp/H12_g_30.html 

Na reki Krki so trenutno postavljene tri male hidroelektrarne, ki so prikazane na spodnji sliki. 

Slika 44: Lokacije MHW na reki Krki 

Vir: EnGIS 

Stran 78


V nadaljevanju so podane osnovne karakteristike posameznih elektrarn. 

Ime objekta: mHE Smolič mHE Zagradec mHE Štupnikov mlin 

Vodotok: Krka Krka Krka 

Stanje projekta: Izvedeno Izvedeno Izvedeno 

Šifra KP: E-0168 E-0310 E-0221 

Hzg: 267,58 105,15 236,09 

Lastnik/upravljalec: 

Smolič Terezija 

s.p. 

Male 

hidroelektrarne 

Elektro Ljubljana, 

d.o.o. 

Maver Anton s.p. 

Začetek 

obratovanja: 

instalirana 

moč(kW): 

Instalirani 

pretok(m^3/s): 

25.03.2002 

23.06.2002 

25.03.2002 

40 150 50 

2,5 4 3 

Faktor pretočnosti: 0,37 0,14 0,49 

Potencialna 

ener.(MWh): 

Letna 

proizvodnja(MWh): 

Polne ure 

obratovanja(h): 

Vir podatkov: 

174 777 274 

175 727 287 

4 375 4 846 5 747 

Register KPEE in 

ARSO koncesije 

Register KPEE in 

ARSO koncesije 

Register KPEE in ARSO 

koncesije 

Stran 79


8.7. Vetrna energija 

Vetrne elektrarne so del t.i. zelene energije, ki izkoriščajo naravno energijo vetra, pri tem pa 

se ne sproščajo okolju škodljive snovi. Tovrstna elektrarna je elektroenergetski objekt s 

katerim pretvarjamo energijo vetra v električno energijo. Sestavljena je iz vetrnih turbin z 

generatorji, transformatorske postaje in daljnovoda, ki vetrno elektrarno povezuje s prenosnim 

omrežjem. Teoretična pretvorba vetra v električno energijo znaša 60%, v praksi pa se med 20 

in 30 % vetra dejansko pretvori v električno energijo. Večina vetrnih elektrarn potrebuje veter 

s hitrostjo okoli 5m/s, da se zažene. Pri previsokih hitrostih nad 25m/s pa se vetrne elektrarne 

ustavijo, da ne bi prišlo do poškodb. Maksimalna in optimalna moč se doseže pri hitrosti vetra 

okoli 15 m/s, med 15 m/s in 25 m/s pa vetrnice proizvedejo največ električne energije. Pri 

previsokih hitrostih nad 25m/s pa se vetrne elektrarne ustavijo, da ne bi prišlo do poškodb. 

Prav tako se vetrna elektrarna zaustavi pri prenizki hitrosti vetra (pod 5 m/s) in takrat ne 

proizvaja električne energije 

Vir: Moja energija, Vetrna energija 

Prednosti vetrnih elektrarn so (Obnovljivi viri energije, BC Naklo) čista energija brez 

odpadkov ali nevarnih kemičnih snovi, hitra gradnja, pridobivanje energije neodvisno od vode 

in je ne porablja, nizki stroški obratovanja. Imajo pa vetrne elektrarne velik vizualni poseg v 

okolje. 

Pred odločitvijo o izkoriščanju vetra so potrebne natančne meritve vetra in izdelati vetrne 

rože. Potrebna je analiza merskih podatkov o vetru, upoštevaje relief, vetrne ovire in 

hrapavost površine v okolici merilnega mesta, oceno lastnosti vetra v okolici merilnih mest, 

oceno izkoristka vetrnih turbin na izbranem mestu, tudi tam, kjer meritev ni in oceno 

izkoristka parka vetrnih turbin. 

Glede na vetrno karto Slovenije (veter je bil izmerjen na višini 10 metrov ob splošnem 

jugovzhodniku) je na območju Občine Ivančne Gorice hitrost vetra v povprečju med 4 - 6 

m/s. V primeru interesa izrabe vetra na območju občine bi bilo potrebno izdelati meritve 

hitrosti vetra na različnih višinah, npr. 100 m. Z dejanskimi meritvami se lahko opredeli realni 

potencial za izrabo vetrne energije v občini. V nadaljevanju je prikazana karta hitrosti vetra 

(modelski rezultat) na višini 10 m na območju Slovenije ob splošnem jugovzhodniku, ki ima 

v višinah hitrost 10 m/s. 

Stran 80


Slika 45: Hitrost vetra na višini 10 m na območju Slovenije 

Vir: http://www.arso.gov.si/vreme/projekti/energija_veter.pdf 

8.8. Komunalni odpadki 

Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov sta v naseljih Občine Ivančna Gorica urejena, in 

sicer odvoz komunalnih odpadkov opravlja Snaga javno podjetje d.o.o. Odpadki se odlagajo 

na odlagališču v Ljubljani, kjer iz odlagališčnega plina v enote soproizvonje toplote in 

električne energije pridobivajo električno energijo. 

Stran 81


9. Cilji energetskega načrtovanja v občini 

EU si je za trajnostno prihodnost zastavila naslednje cilje ( Paket ukrepov za izvajanje ciljev 

EU v zvezi s podnebnimi spremembami in obnovljivimi viri energije za leto 2020, 2008): 

zmanjšanje predvidene porabe energije za 20 % do leta 2020, 

 

 

povečanje deleža obnovljivih virov energije v skupni porabi energije na 20 % do leta 

2020, 

povečanje deleža biogoriv na vsaj 10 % celotne porabe bencina in dizelskega goriva do 

leta 2020 pod pogojem, da bodo na voljo trajnostna biogoriva „druge generacije“ iz 

poljščin, ki niso namenjene prehrani, 

zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za vsaj 20 % do leta 2020, 

 

 

 

notranji trg energije, ki bo dejansko in učinkovito koristil vsakemu posamezniku in 

podjetju, 

boljša povezanost energetske politike EU z drugimi politikami, denimo s kmetijsko in 

trgovinsko, 

boljše mednarodno sodelovanje. 

EU načrtuje do leta 2050 pridobivati več kot 50 % energije za proizvodnjo električne energije, 

industrijo, promet in gospodinjstva iz virov, ki ne povzročajo emisij ogljika, torej iz nefosilnih 

goriv. Govorimo o OVE, ki predstavljajo pomembno alternativo fosilnim gorivom. 

Njihova uporaba zmanjšuje emisije toplogrednih plinov, razprši oskrbo z energijo in zmanjša 

odvisnost od trgov fosilnih goriv (zlasti nafte in plina). Rast OVE tudi spodbuja zaposlovanje 

v Evropi, ustvarjanje novih tehnologij in izboljšuje naše trgovinske bilance. Raziskovalni 

programi, ki jih s sredstvi podpira EU, prispevajo k razvoju teh možnosti in novih tehnologij 

za učinkovitejšo rabo energije (Europa Gateway to the European Union, 2009). 

Nova direktiva o promociji proizvodnje električne energije iz OVE (2008/0016) postavlja 

ambiciozne cilje za vse države članice, tako da bo EU dosegla 20 % delež energije iz 

obnovljivih virov do leta 2020 in 10 % delež obnovljivih virov energije zlasti v prometnem 

sektorju. Nova direktiva bo morala biti implementirana v državah članicah najkasneje v 

začetku leta 2010. Za Slovenijo je postavljen cilj, da bo delež energije iz OVE v bruto končni 

porabi do leta 2020 znašal 25 % (delež v letu 2005 je znašal 16 %). 

Evropska komisija je v Zeleni knjigi z naslovom Evropska strategija za trajnostno, 

konkurenčno in varno energijo definirala izzive, ki izhajajo iz vedno večje porabe energije in 

podnebnih sprememb. Naj izpostavim nekaj glavnih izhodišč (Zelena knjiga, 2006, str. 3-4): 

Stran 82


 

 

 

 

 

 

Evropa je vstopila v novo energetsko obdobje. Nujno so potrebna vlaganja, saj bo 

potrebno v Evropi nameniti okoli tisoč milijard evrov sredstev za pokritje pričakovanega 

povpraševanja po energiji. 

Odvisnost od uvoza narašča in potrebno je povečanje konkurenčnosti domačih virov, saj 

bo v nasprotnem primeru Evropa v 20 do 30 letih morala pokrivati okoli 70 % 

povpraševanja po energiji z uvozom. 

Zaloge so zgoščene v nekaj državah. Približno polovica plina, porabljenega v EU, prihaja 

iz Rusije, Norveške in Alžirije. Glede na sedanje trende bi se odvisnost od uvoza plina v 

naslednjih 25 letih povečala na 80 %. 

Svetovno povpraševanje po energiji se povečuje, povečujejo se emisije in cene nafte, plina 

ter električne energije. Rešitev je v večji energetski učinkovitosti in inovativnosti. 

Podnebje se vse bolj segreva in v kolikor ne bomo ukrepali, bodo vse svetovne regije, 

vključno z EU, soočene z resnimi posledicami za svoja gospodarstva in ekosisteme. 

Evropa še ni razvila notranjih trgov z energijo, ki bi bili v celoviti konkurenčni. Da se ta 

cilj doseže, je potrebno razviti medsebojne povezave, vzpostaviti učinkovite zakonodajne 

in ureditvene okvire ter jih tudi uporabljati v praksi. 

Eno od prednostnih področij, opredeljenih v Zeleni knjigi, je celovit pristop za boj proti 

podnebnim spremembam. V kolikor želimo omejiti bližajoči se dvig globalnih temperatur na 

dogovorjeno raven, ki je največ 2 stopinji nad predindustrijskimi vrednostmi, bi morale 

globalne emisije TGP doseči najvišjo vrednost najkasneje do leta 2025, nato pa bi se morale 

glede na raven iz leta 1990 zmanjšati za najmanj 15 %, ali pa celo za 50 %. Zaradi tega 

velikega izziva mora Evropa takoj ukrepati, še posebej na področju energetske učinkovitosti 

in obnovljivih virov energije. Slednji ukrepi bodo poleg boja proti podnebnih spremembam 

prispevali k varnosti oskrbe z energijo in pomagali omejiti naraščajočo odvisnost EU od 

uvoza. Posledično bi lahko ustvarili tudi številna delovna mesta in predvsem ohranili 

tehnološko prednost EU držav v hitro rastočem svetovnem sektorju. 

Celovit pristop za boj proti podnebnim spremembam je sestavljen iz (Zelena knjiga, 2006, str. 

10-13): 

 

 

 

spodbujanja energetske učinkovitosti, 

povečanja uporabe OVE, 

zajema in geološkega skladiščenja ogljika. 

9.1. Cilji nacionalnega energetskega programa (NEP) 

Nacionalni energetski program je dokument, ki naj bi usklajeval prihodnja delovanja ustanov, 

ki se ukvarjajo z oskrbo z energijo ter postavlja cilje in določa mehanizme za prehod od 

zagotavljanja oskrbe z energenti in električno energijo k zanesljivi, konkurenčni in okolju 

prijazni oskrbi z energijskimi storitvami. Postavlja tudi cilje in mehanizme za spremembo 

razumevanja vloge in pomena energije pri dvigu blaginje. Osnovno poslanstvo NEP je 

Stran 83


spremeniti razumevanje vloge in pomena energije pri 

življenja s ciljem izboljšanja ravnanja z energijo 

v tehnološkem, ekonomskem in okoljskem pomenu. 

zagotavljanju blaginje – kakovosti 

Cilji Nacionalnega energetskega programa so združeni v tri skupine: 

zanesljivost oskrbe z energijo, 

konkurenčnost oskrbe z energijo in 

varovanje okolja. 

Glavni cilji z vidika zanesljivosti oskrbe z energijo so: 

1. Dolgoročno ohranjanje razpoložljivosti energetskih virov na nivoju, ki je 

primerljiv današnjemu nivoju: 

 

s konkurenčno oskrbo Republike Slovenije z električno energijo iz domačih 

energetskih virov, najmanj v obsegu 75 % sedanje porabe. Poraba električne energije 

energetsko intenzivne industrijske proizvodnje je odvisna od mednarodnih pogojev 

poslovanja. Inštalirana moč elektrarn v elektroenergetskem sistemu na ozemlju 

Republike Slovenije mora biti pri tem dolgoročno vsaj 45 % višja od največje končne 

moči porabe; 

z izboljšanjem dolgoročne konkurenčnosti proizvajalcev električne energije v 

Republiki Sloveniji; 

 

z zagotavljanjem vsaj 60-odstotne sistemske rezerve pri oskrbi z električno energijo na 

območju, ki nima omejitev daljnovodnih povezav; 

z zagotavljanjem večine devetdesetdnevnih rezerv nafte in naftnih derivatov na 

lokacijah v Republiki Sloveniji. 

2. Stalno povečevanje tehnične zanesljivosti delovanja energetskih omrežij (infrastrukture) in 

kakovosti oskrbe. 

3. Uvajanje ukrepov URE in rabe OVE. 

4. Ohranjanje sedanjega ali vsaj večinskega lastniškega deleža države v vseh energetskih 

podjetjih nacionalnega pomena pri oskrbi z energijo in pri vseh obveznih republiških 

gospodarskih javnih službah. 

5. Doseganje kakovosti električne energije pri končnih uporabnikih v skladu z mednarodnimi 

standardi. 

6. Znižanje poslovnih tveganj in ekonomsko učinkovitejša alokacija sredstev na trgu energije 

udeleženih podjetij. 

Glavni cilji na področju zagotavljanja konkurenčnosti oskrbe z energijo so 

1. Zagotoviti pospešeno odpiranje trgov z električno energijo in zemeljskim 

plinom z: 

 

izpeljavo popolnega odprtja trga z električno energijo in 

Stran 84


 

 

zemeljskim plinom za vse odjemalce, razen za 

gospodinjstva, najkasneje do 1. julija 2004, vključno z 

gospodinjstvi pa do 1. julija 2007; 

 

vzpostavitvijo reguliranega dostopa do omrežja zemeljskega 

plina do 1. julija 2004; 

 

ločitvijo cenovne politike od ukrepov spodbujanja; 

razvoja energetskih podjetij. 

2. Zagotoviti učinkovito in pregledno delovanje reguliranih energetskih 

dejavnosti s: 

 

 

 

strokovno, učinkovito, neodvisno in pregledno regulacijo energetskih trgov; 

pravno in funkcionalno ločitvijo med proizvajalci oziroma dobavitelji električne 

energije oziroma zemeljskega plina ter izvajalci gospodarskih javnih služb, kot sta 

prenos in upravljanje prenosnega omrežja do 1. julija 2004; 

ekonomsko učinkovitim delovanjem gospodarskih javnih služb; 

zagotavljanjem pogojev za pregledno, varno in učinkovito delovanje organiziranih 

trgov energije. 

3. Spodbujati znanstveni in tehnološki razvoj na področju proizvodnje in rabe energije. 

Cilji s področja okolja 

1. Izboljšanje učinkovitosti rabe energije, in sicer: 

 

do leta 2010 povečati učinkovitost rabe energije v industriji in storitvenem sektorju za 

10 % glede na leto 2004; 

do leta 2010 povečati učinkovitost rabe energije v stavbah za 10 % glede na leto 2004; 

 

 

do leta 2010 povečati učinkovitost rabe energije v javnem sektorju za 15 % glede na 

leto 2004; 

do leta 2010 povečati učinkovitost rabe energije v prometu za 10 % glede na leto 

2004; 

o podvojiti delež električne energije iz soproizvodnje z 800 GWh v letu 2000 na 1.600 

GWh v letu 2010. 

2. Dvig deleža OVE v primarni energetski bilanci z 8,8 % v letu 2001 na 12 % do leta 2010: 

povečanje deleža OVE pri oskrbi s toploto z 22 % v letu 2002 na 25 % do leta 2010 

dvig deleža električne energije iz OVE z 32 % v letu 2002 na 33,6 % do leta 2010; 

zagotovitev do 2 % deleža biogoriv za transport do konca leta 2005 

Stran 85


10. Cilji, ukrepi in aktivnosti LEK 

Strokovne podlage in smernice za sprejem strateških dokumentov in občinskih aktov na 

področju dolgoročne energetske politike občine so: 

 

 

 

 

 

raba krajevnih virov energije – postopno nadomeščanje fosilnih goriv z npr. lesno 

biomaso ob zamenjavi iztrošenih naprav in ko subvencije iz različnih virov omogočijo 

ekonomičnost zamenjave pred iztekom življenjske dobe naprav, 

promoviranje in stimuliranje rabe obnovljivih virov energije (biomasa, sončna 

energija) ter učinkovite rabe energije (SPTE) za ogrevanje objektov in sanitarne vode, 

v prostorskih izvedbenih aktih predvideti površine za namestitev solarnih elektrarn 

( na degradiranih površinah) in površine za (plantažno) gojenje energetskih rastlin, 

bodisi za bioplin (sudanska trava,itd) bodisi za lesno biomaso (vrbe, topoli,itd), 

dolgoročna zaveza, na primer do 2015 (konec te finančne perspektive) zmanjšati 

porabo fosilnih goriv tudi z večjo energetsko učinkovitostjo za 50% in jih delno 

nadomestiti z obnovljivimi viri, nadalje za 20% zmanjšati porabo električne energije 

na prebivalca (z ukrepi učinkovite rabe energije, z decentralizirano krajevno 

proizvodnjo, itd), 

v občinskih aktih predvideti možnost energetskega pogodbeništva pri oskrbovanju 

javnih zgradb z energijo. 

10.1. Cilji Lokalnega energetskega koncepta občine Ivančna Gorica 

Glede na: 

 

 

 

 

 

analizo obstoječega stanja rabe in oskrbe z energijo za gospodinjstva, javne stavbe, 

gospodarstvo, 

analizo obstoječega stanja na področju električne energije, gospodarstva, prometa, 

odpadkov, prometa, prostora, obnovljivih virov energije, 

analizo rabe energije za vse porabnike v občini, analizo vplivov na okolje, 

analizo predvidene bodoče oskrbe z energijo, 

analizo šibkih točk obstoječe oskrbe in rabe energije 

ter upoštevanje strateških ciljev smo oblikovali cilje in načrt ukrepov. Cilji so predstavljeni v 

naslednji tabeli. 

Stran 86


Cilji 

Učinkovita raba 

energije (URE) 

v občini 

Uporaba 

energije iz 

obnovljivih 

virov energije 

(OVE) 

Vzpostavljen 

sistem 

energetskega 

informiranja in 

svetovanja 

Energetsko 

knjigovodstvo in 

energetski 

management 

Tabela 22: Cilji LEKa občine Ivančna Gorica 

Obrazložitev 

Na osnovi analize obstoječe rabe energije v občini lahko grobo 

zaključimo, da ta ni najbolj učinkovita. Identificirani je bil eden 

javni objekt, kjer je bila optimalno implementirata URE. Občina 

Ivančna Gorica za sedaj z obstoječim načinom rabe energije ne 

prispeva k izpolnitvi ciljev iz Nacionalnega energetskega programa 

in Akcijskega načrta za energijsko učinkovitost 2008-2016. 

Potencial rabe OVE v občini trenutno ni izkoriščen razen v enem 

primeru. Obstajajo dokaj velike rezerve za koriščenje OVE. Z 

izpolnjenim in doseženim ciljem bo usmerjena raba energije iz 

OVE v spremembo obstoječega stanja. 

Za gospodinjstva oz. prebivalce in upravljavce javnih stavbe se ne 

izvaja informiranje in svetovanje glede URE in uporabe OVE. Z 

vzpostavljenim sistemom energetskega svetovanja, bi dvignili 

zavest njihovo zavest, kar bi neposredno ali posredno prispevalo k 

obema zgornjima ciljema, kar je v skladu z Nacionalnim 

energetskim programom RS in Akcijskim načrtom za energijsko 

učinkovitost 2008-2016. 

Potrebno je vpeljati energetsko knjigovodstvo za vse javne objekte 

in na podlagi spremljanja rezultatov izvajati predlagane ukrepe za 

zmanjšanje porabe energije in povečanje rabe obnovljivih virov 

energije. 

10.2. Predlog ukrepov 

Namen predloga ukrepov je podati usmeritve za reševanje ključnih problemov na področju 

energetske oskrbe v Občini Ivančna Gorica za obdobje naslednjih 10 let oziroma čas 

veljavnosti tega LEK. Na vsebino načrta ukrepov so vplivali predvsem potreba po ukrepu za 

izboljšanje energetskega stanja, izvedljivost in stroški ukrepa ter predlogi ključnih akterjev. 

Načrt ukrepov je predviden kot uporabno orodje predvsem za občinsko upravo, pa tudi za vse 

nosilce ukrepov. 

S pomočjo načrta ukrepov naj bi Občina Ivančna Gorica: 

usmerjala svoje delo v prioritetne vsebine na področju energetike, 

učinkoviteje usmerjala porabo sredstev, 

imela pregled nad izvajanjem projektov, 

hitreje dosegala učinkovito rabo energije. 

Stran 87


V spodnji preglednici so podani ukrepi s katerimi lahko občina vpliva na izboljšanje 

obstoječega energetskega stanja, URE in povečano rabo OVE. 

Ukrep 

Energetska 

sanacija 

objektov 

Energetsko 

varčna 

gradnja 

Izraba 

lokalnih 

OVE 

Biomasa 

Sončne 

elektrarne 

Tabela 23: Predlog ukrepov LEK občine Ivančna Gorica 

Obrazložitev ukrepa 

Ukrep je namenjen energetski sanaciji objektov (ovoja, stavbnega 

pohištva, pripravi toplote za ogrevanje in rabe električne energije) z 

namenom znižati rabo primarne energije v gospodinjstvih in poslovnih 

subjektih do 20% ter javnih stavbah do 50%. 

Ukrep je predviden za vse bodoče gradnje stanovanjskih in 

nestanovanjskih objektov z namenom doseči URE in uporabo OVE v 

novozgrajenih objektih. 

V občini obstajajo rezerve za koriščenje lokalnih OVE. Namen ukrepa 

je pospešiti izrabo OVE v občini in to energijo vključiti v sistem 

energetske oskrbe občine ter na ta način zmanjšati njeno odvisnost od 

fosilnih virov goriv. Torej je namen ukrepa postaviti določeno število 

sistemov za pridobivanje energije iz OVE in s tem povečati rabo OVE v 

javnih stavbah ter gospodinjstvih in poslovnih subjektih. 

Spodbujanje izgradnje individualnih sistemov pri občanih občine ter 

izgradnja mikro daljinskih sistemov ogrevanja javnih objektov: 

1. Mikro DOLB Ivančna Gorica – blokovsko naselje; 

2. Mikro DOLB Gimnazija – postavitev biomasne kotlovnice v 

Srednji šoli Josipa Jurčiča in povezava šole in vrtca. Obstoječi 

sistemi ogrevanja na UNP služijo kot rezerva; 

3. OŠ v Šentvidu in povezava vrtca ter opcijsko tudi Zdravstveni 

zavod za otroke. 

Sončne elektrarne je možno postaviti npr. na OŠ Stična in sosednjih 

objektih, kjer je potrebno preveriti nosilnost konstrukcije. 

Poleg razpoložljivih streh je potrebno predvideti in omogočiti postavitev 

sončnih elektrarn na zemljišča, ki niso namenjena za pridelavo hrane. 

SPTE na 

UNP 

Obstoječi ogrevalni sistem OŠ Stična in novo zgrajenega vrtca se lahko 

nadgradi z vključitvijo enote SPTE na UNP ter tako pridobi dodatne 

prihranke 

Uporaba TČ 

TČ omogočajo doseganje prihrankov kot dopolnilni sistem za pripravo 

tople sanitarne vode in tudi za ogrevanje. V primeru novogradenj in 

talnega in stenskega ogrevanja lahko predstavljajo najugodnejši sistem 

Stran 88


ogrevanja. 

Biodizel/ 

rastl. Olja, 

bioplin 

Potenciala za bioplin ni. Možni so projekti izrabe biodizla oz. 

rastlinskega olja za ogrevanje večjega števila objektov preko sistema 

SPTE. 

HE 

Zamenjava 

ELKA z 

UNP 

Trenutno delujejo tri HE, nekaj projektov je pripravi. 

Utekočinjen naftni plin (UNP) omogoča čistejše izgorevanje in tako 

zmanjšanje emisij v primerjavi z uporabo ELKA. Vključitev enote 

SPTE v sistem pa omogoča doseganje dodatnih energetskih prihrankov. 

Vsi projekti, ki predpostavljajo izgradnjo mikro daljinskega sistema na lesno biomaso, sončne 

elektrarne na javnih objektih in postavitve enot SPTE se lahko izpelje preko določil Javno 

Zasebnega Partnerstva (JZP). V naslednji tabeli so po posameznem ukrepu podane aktivnosti, 

ki jih je potrebno izvesti. Detajlneje je način izvajanja aktivnosti posameznega projekta 

oziroma delovnega sklopa predstavljen v projektnih nalogah, ki bodo opisane v poglavju 

aktivnosti LEK. 

Ukrep URE 

Gospodinjstva 


energije 

Tabela 24: načrt aktivnosti LEK občine Ivančna Gorica 

Aktivnosti 

Spodbujanje in uvajanje URE in OVE (biomasa, solarna 

energija, sončne elektrarne, uporaba toplotnih črpalk) 

Energetsko 

varčna gradnja 

Opredelitev obveznosti glede energetsko varčne gradnje in 

sistemov URE v ustreznih občinskih aktih. V primeru 

novogradnje (zasebnih ali javnih objektov) bi morali investitorji 

v fazi zasledovati nizkoenergijsko porabo načrtovanih objektov, 

uporabo materialov, ki to omogočajo in na podlagi načrtovane 

porabe energije tudi Študijo alternativnih virov, ki bo podala 

oceno o najprimernejšem viru za ogrevanje (v študiji bi bilo 

potrebno oceniti tehnični, ekonomski in okoljski vidik ogrevanja 

na ELKO, UNP, biomaso, solarno energijo, TČ ali medsebojno 

kombinacijo) 

Javni sektor 

Energetski 

menedžment 

Energetsko 

knjigovodstvo 

Imenovanje energetskega menedžerja. 

Vpeljava energetskega knjigovodstva v vseh javnih objektih 

Stran 89



energije 

Energetska sanacija 

objektov 

Izraba lokalnih 

OVE 

URE- industrija 

Pred odločitvijo o ukrepih s področja URE: 

 

 

 

izvedba razširjenih energetskih pregledov javnih stavb in 

pridobitev energetske izkaznice, 

uvedba varčevalnih ukrepov, 

izdelava študij alternativnih virov za izbrane objekte iz 

energetskih pregledov, 

energetska sanacija javnih objektov. 

Sanacija nekaterih javnih objektov: 

 

 

s primerno in dobro izolacijo stavb (možni prihranki 

15- 25 %, investicija visoka in dolgoročna), 

z izolacijo podstrešja, s čimer se zmanjšajo transmisijske 

izgube (prihranki do 50 kWh/m 2 , investicija srednja in 

srednjeročna) 

s kvalitetnimi okni in vrati (možni prihranki 10- 60 %), 

 

 

z zatesnitvijo oken, s čimer zmanjšamo ventilacijske 

izgube (prihranki do 15 %), 

s primerno razporeditvijo grelnih teles in ogrevalnih 

sekundarnih krogov ter uporabo termostatskih ventilov 

(prihranki do 10 %, investicija majhna ali srednja in 


s hidravličnim uravnovešenjem ogrevalnih vodov 

(prihranki do 8 %, investicija majhna ali srednja in 


 

 

 

 

 

 

z uvedbo avtomatske regulacije temperature v prostorih, 

ki naj bo odvisna od zunanje temperature (prihranki do 7 

%, investicija srednja in kratkoročna), 

z uporabo sodobnih energijsko varčnih naprav, 

z uporabo sodobne razsvetljave, varčnih žarnic in z 

izkoriščanjem dnevne svetlobe (prihranki 20- 40 %, 

investicija srednja in kratkoročna), 

s kompenzacijo jalove energije, 

z uvajanjem nadzora in regulacijo vršne električne moči 

(prihranki do 10 %, investicija srednja in kratkoročna), 

z rednim vzdrževanjem naprav. 

Izdelava študije: 

 

 

izdelava študije izvedljivosti za izvedbo sistemov DOLB 

na območjih strnjene poselitve občine Ivančna Gorica, 

o potencialu sončne energije v občini 

Izraba enot SPTE na UNP 

Vzpostavitev energetskega knjigovodstva 

Stran 90


Pri izrabi lokalnih OVE smo se omejili na lesno biomaso in sončno energijo, ker je bilo 

predhodno ugotovljeno da: 

 

 

 

Potencial bioplina znaša okoli 200 kW izraženo v instalirani moči enote kogeneracije. 

Ekonomičnost teh naprav je nizka in močno pogojena z izrabo proizvedene toplote in 

porabo velikih količin živinskih gnojil, ki bi jih bilo težko zagotoviti v ekonomičnem 

obsegu. Zato ta potencial nismo upoštevali kot smiseln za izrabo. 

Potencial geotermalne energije je omejen samo na t.i. »plitvo geotermijo«, to je izrabo 

energije zemlje majhnih globin. Ta sistem kot sistem izrabe ogrevanja s pomočjo 

toplotnih črpalk je primeren predvsem za individualne in manjše objekte. Zaradi 

navedenega je ta potencial smiseln le v individualnih objektih. 

Potencial vetrne energije je premajhen za postavitev večjih elektrarn. 

Stran 91


10.3. Ukrepi za gospodinjstva 

10.3.1. Aktivnost: energetsko varčna gradnja 

Cilj Nosilec Odgovornost za usklajevanje 

Zmanjšana raba končne energije Občina Ivančna Gorica, Energetski upravljavec 

v gospodinjstvih za 20% lastniki gospodinjstev 

V občini Ivančna Gorica oskrba s toplotno energijo v eno ali več stanovanjskih objektih 

temelji na individualnem ogrevanju. Individualne kurilne naprave so velikokrat slabo 

nadzorovane in zastarele, kar s stališča vplivov na okolje ni optimalen način oskrbe s toploto. 

Prezračevanje se izvaja po večini nepravilno, izraba vode in električne energije v večini 

primerov ni racionalna. Ukrepi na področju izrabe učinkovite rabe energije so lahko naslednji: 

Sanacija ovoja zgradbe 

S primerno in dobro izolacijo stavb in podstrešja so možni prihranki do 35 % na prihranku 

energije za ogrevanje. Dodatno je mogoče s kvalitetnimi vzidanimi okni in vrati možno doseči 

prihranke do 50%. Pred odločitvijo se je potrebno posvetovati s strokovnjaki s tega področja 

kaj je optimalno in smiselno izvesti glede na obstoječe stanje objekta. 

Ogrevanje 

Zamenjava starih klasičnih kotlov na lesno biomaso za novejše, tehnološko boljše kotle na 

lesno biomaso. struktura porabe energentov v občini namreč kaže, da se velik odstotek 

stanovanj ogreva na lesno biomaso, kar je sicer pozitivno, saj se uporablja lokalni in trajno 

dostopen energetski vir. Pri tem pa je pomemben nadzor emisij in učinkovitost kurjenja lesa, 

saj vemo, da kurjenje lesa v starih in neustreznih kotlih z nizkim izkoristkom povzroča 

škodljive emisije predvsem ogljikovega monoksida. Zato je treba spodbujati vgradnjo 

modernih kotlov za centralno kurjavo na lesno biomaso, ki imajo manjše emisije in visok 

izkoristek. Tako bi se še vedno uporabljal lokalno dostopen in obnovljiv vir energije (les), 

vendar na veliko bolj učinkovit način in z veliko manj emisij kot pri klasičnem ogrevanju na 

les. 

Prehod iz ogrevanja s kurilnim oljem na ogrevanje z lesno biomaso, UNP ali toplotnih črpalk. 

Ker je kurilno olje gorivo fosilnega izvora in povzroča veliko emisij toplogrednih plinov mora 

biti v interesu občine, da se kotli na kurilno olje postopno zamenjujejo z zgoraj navedenimi 

alternativnimi načini ogrevanja. kotle na lesno biomaso ali izrabo UNP. 

Namestitev termostatskih ventilov na ogrevalna telesa ali zamenjava dotrajanih ogrevalnih 

teles; najučinkovitejša lokalna regulacija je vgradnja termostatskih ventilov na ogrevala, s 

Stran 92


katerimi lahko dosežemo do 15 % energijskih prihrankov. Uporaba termostatskih ventilov 

lahko bistveno izboljša klimo v prostoru, ter hkrati zmanjša rabo toplotne energije. 

V naslednji tabeli podajamo seznam osnovnih in cenovno nezahtevnih ukrepov za bolj 

učinkovito rabo energije v gospodinjstvih. 

Prezračevanje 

Ugodno počutje in sposobnost koncentracije za delo v prostoru, pa naj bo to bivalni ali 

delovni prostor, sta odvisna od vrste dejavnikov, kot so temperatura, osvetljenost, gibanje 

zraka, hrup in podobno, med njimi pa je eden najpomembnejših dejavnikov kakovost zraka. V 

zraku mora biti zadosten delež kisika, primerna zračna vlaga, nemoteča količina vonjav in 

tako majhna količina zdravju škodljivih snovi, da naše zdravje ni ogroženo. Primerno 

kakovost zraka dosežemo z zračenjem, ki je potrebno predvsem zaradi odstranjevanja 

škodljivih snovi in različnih vonjav. Škodljive primesi v zraku nastajajo v stanovanjih na dveh 

nivojih: iz snovi, ki so v prostoru, torej zaradi izhlapevanja različnih zaščitnih premazov lesa, 

lakov in barv, naravnega plina radona, mikroorganizmov, prahu, zaradi bivanja človeka v 

prostoru, ki oddaja različne vonjave in vlago, kuha in pripravlja hrano, se kopa, kadi, goji 

rože, ki oddajajo dodatno vlago itd. 

Najbolj razširjena metoda je zračenje z odpiranjem oken. Pri tem ločimo dolgotrajno zračenje 

in kratkotrajno zračenje. Kot dolgotrajno zračenje ali tudi zračenje s priprtimi okni, lahko 

označimo odpiranje oken zvračanjem v polvertikalni položaj ("skipana okna"), ki ostanejo 

priprta večino dneva ali noči. S tem načinom omogočimo 1 do 4 kratno izmenjavo zraka v 

prostoru. Tak način predstavlja v hladnih dneh tudi veliko izgubo toplotne energije potrebne 

za ogrevanje. Zaradi hladnejšega in manj vlažnega zraka se v prostoru tudi hitreje znižuje 

relativna vlaga zraka in pospešuje gibanje prahu. Podhlajujejo pa se tudi površine v 

neposredni okolici okna. Veliko primernejše je kratkotrajno in intenzivno zračenje prostorov z 

odpiranjem oken. V enakomernih časovnih intervalih (n.pr. vsake tri ure) odpremo za kratek 

čas (5 –10 minut) okna na stežaj. V tem času znaša izmenjava zraka med 9 in 15 krat. kar 

pomeni da se celotna količina zraka zamenja v 4-8 minutah. 

Uporaba električne energije 

V čim večji meri je potrebno izkoriščati naravno svetlobo, k čimer pripomore tudi redno in 

kvalitetno čiščenje oken ter svetil. V objekt je potrebno preveriti ali je razpored in tip svetil 

primeren glede na namembnost prostorov. Smiselna je tudi uporaba varčnih žarnic zlasti v 

prostorih kjer le-ta sveti dlje časa, ugašanje luči, ko ni nikogar v prostoru izklapljanje raznih 

aparatov, ko se ne uporabljajo; sploh v nočnem času ni potrebno pustiti električne aparate v 

stanju pripravljenosti. Pri nakupih se je potrebno odločati za sodobne naprave, ki v času 

obratovanja mirovanja oziroma pripravljenosti (energijski razred A) porabijo zelo malo 

električne energije. 

Stran 93


Uporaba vode 

V stanovanjih je potrebna stalna kontrola ali so po uporabi pipe zaprte, sploh v tuš kabinah. 

Zapiranje pipe je nujno takrat, ko vode neposredno ne potrebujemo. Smiselna je vgradnja 

varčnih WC-kotličkov, ki imajo dve stopnji splakovanja. Potrebno je: 

 

 

redno izvajanje pregledov vodovodnega omrežja in pravočasna zamenjava izrabljenih 

tesnil ali pokvarjenih ventilov ter 

vgradnja števcev v stanovanjskih blokih za posamezna stanovanja. 

Nakup sodobnih pralnih in pomivalnih strojev je poleg že zaradi omenjene manjše porabe 

električne energije smiselna tudi zaradi manjše porabe vode za pranje. Izraba deževnice je 

smiselna za zalivanje vrtov in zelenic medtem ko je treba za morebitno njeno uporabo v 

objektu (izpiranje v WC kotličkih) le-to upoštevati že v fazi gradnje. 

Občina lahko izvaja ukrepe s katerimi spodbudi občane k energetskemu varčevanju, 

zamenjavi fosilnih energentov za obnovljive vire energije oziroma k spremembi njihovih 

navad. Pri tem lahko občina za spodbujanje uporablja vrsto instrumentov: 

 

 

 

 

 

občinska pomoč pri svetovanju občanov glede URE in OVE, 

občinska pomoč pri kreditiranju in subvencioniranju URE in OVE, 

motiviranje prebivalstva za ukrepe URE (izolacija stavb, varčne žarnice itd.), 

uvajanje demonstracijskih in pilotnih projektov in 

motiviranje prebivalstva za uvajanje lokalnih OVE (lesna biomasa, sončna energija). 

Prvi in najpomembnejši ukrep, ki ga mora izvajati občina, pa je neprestano osveščanje 

prebivalstva o možnostih za prihranke, o koristih, ki jih lahko imajo zaradi učinkovitejše rabe 

energije in uvajanja obnovljivih virov energije. V ta namen mora občina organizirati 

raznovrstne dogodke na to tematiko, poskrbeti, da se bo tema pojavljala v lokalnih medijih 

(radio, TV, lokalni časopisi) ipd.. Z osveščanjem se velikokrat avtomatično povečajo 

aktivnosti prebivalcev na področju reševanja okoljske in energetske problematike. Izkušnje 

kažejo, da je mogoče s pravilnim ravnanjem osveščenih porabnikov energentov zmanjšati 

rabo energije v objektu tudi do 20 %, ne da bi se bivalno ugodje v stavbi zmanjšalo. 

10.3.2. Aktivnost: Načrt spodbujanja in uvajanja URE in OVE v gospodinjstvih 


Zmanjšana raba končne 

energije v gospodinjstvih za 

20% 

Občina Ivančna 

Gorica, lastniki 

gospodinjstev 

Energetski upravljavec 

Občina Ivančna Gorica ne izvaja učinkovitega strateškega svetovanja ter spodbujanja oz. 

uvajanja URE in OVE. Kljub temu občani sorazmerno dobro poznajo prednosti izkoriščanja 

Stran 94


alternativnih virov energije, predvsem sončne in lesne biomase. Izkoriščanje omenjenih virov 

energije in je glavni vir OVE, ki se trenutno izkorišča v občini, za povečanje deleža solarne 

energije. Za popularizacijo ostalih virov pa bo morala občina odigrati svojo vlogo na 

svetovalnem, izobraževalnem in splošno komunikacijskem področju. 

Vključevanje lokalnega prebivalstva je ključno za uspešno uvajanje URE in OVE. Prav tako 

bo občina pri načrtovanju območij z novimi gradnjami morala poskrbeti za načrt energetske 

oskrbe območja in s tem vplivati na izbor energenta ter določiti območja z ustrezno gradnjo 

(npr. nizkoenergetske hiše, pasivni objekti, obvezna oskrba s solarnimi sistemi...). 

Namen projekta je spodbujanje URE in OVE v gospodinjstvih s pomočjo mehkih vsebin 

(svetovanja, izobraževanja in nasploh komuniciranja) in načrtnega uvajanja URE in OVE na 

območjih z novimi gradnjami. Pričakovana rezultata, ki jih lahko pričakujemo na podlagi 

izvedenih aktivnosti projekta sta: 

 

 

zmanjšana poraba energije za ogrevanje in pripravo sanitarne vode, 

povečan delež uporabe obnovljivih virov energije. 

PREDVIDENE AKTIVNOSTI 

1. Sprejetje Pravilnika o sofinanciranju energetske obnove objektov v občini 

Ivančna Gorica 

Občina pripravi novi Pravilnik o sofinanciranju energetske obnove objektov v občini, kjer so 

definirani pogoji in oblike pomoči. 

2. Komunikacija z občani 

Komunikacija z občani se v osnovi deli na njihovo vključevanje in obveščanje ter 

izobraževanje. Vključevanje občanov je pomembno predvsem za namen analize stanja na 

področju spodbujanja oz. uvajanja URE in OVE in vključevanja njihovih mnenj v nadaljnje 

strateške korake. Komunikacija z občani bo potekala predvsem na način: 

 

 

 

izdelava javnomnenjske raziskave stanja na področju uporabe OVE in izvajanja URE, 

izdelava spletne strani s spletnim forumom in 

sprejemanje mnenj občanov prek spletne pošte in v pisarni. 

3. Izobraževanje za zmanjšanje toplotnih izgub stavbe 

V sklopu izobraževanj za toplotno izolacijo stavb bodo predstavljene rešitve, ki izboljšujejo 

energetsko učinkovitost stavb. Izobraževanja bodo usmerjena v učinkovito energetsko obnovo 

starejših stavb in izgradnjo novih stavb. Poudarek bo namenjen novim izolacijskim 

materialom, ki se jih uporablja pri izolaciji oboda stavb (fasade, streh, tal). Poudarjene bodo 

tudi toplotne izgube zaradi oken ter reševanje problematike toplotnih mostov. V sklopu 

Stran 95


izobraževanja bodo predstavljene možnosti sofinanciranja investicij usmerjenih v energetsko 

učinkovito izvedbo stanovanjskih hiš. 

Izvedene bodo dve vrsti izobraževanj: 

informativna in motivacijska izobraževanja (izvedba enega predavanja), 

ciljna izobraževanja glede na interesente (obnova stavbnega pohištva (fasade, streha, tla), 

kjer bodo sodelovali tudi predstavniki firm s področja Slovenije, ki so dejavne na tem 

področju. Izobraževanja bodo organizirana v večdnevnem sklopu. Predstavljeni bodo novi 

izolacijski materiali ter nove rešitve na področju zmanjševanja energetskih izgub stavb. 

Pred izvajanjem izobraževanja se bo v sklopu prve aktivnosti izdelala predstavitvena 

publikacija z opisom poteka, terminskim načrtom in vabilom, ki bo poslana na vsa 

gospodinjstva 

4. Uporaba obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije 

Predstavljeni bodo sistemi, ki omogočajo učinkovito in ekonomično rabo obnovljivih virov 

energije in učinkovite rabe energije. Poseben poudarek bo namenjen analizi povrnitve 

investicije ob zmanjšanju stroškov ogrevanja. V ta namen se bo pred izvajanjem izobraževanj 

v okviru prve aktivnosti izdelala zgibanka, ki bo poslana vsem gospodinjstvom v občini. V 

zgibanki bodo predstavljene vsebine izobraževanj. Zgibanki bo priloženo vabilo ter terminski 

plan izobraževanj. V okviru izobraževanja bo organiziran ogled primerov dobrih praks, kjer si 

bo možno ogledati tako rešitve za zmanjšanje toplotnih izgub stavbe, kot tudi sistemov 

ogrevanja na obnovljive vire energije. 

5. Svetovanje pri načrtovanju sanacije 

Svetovanje bo koordiniral energetski menedžer, ki deluje na področju občine Ivančna Gorica. 

Svetovanje naj bo usmerjeno v konkretne stanovanjske hiše, za katere naj se določi najboljše 

rešitve ter načine za izkoriščanje obnovljivih virov energije ter izboljšanje energetske 

učinkovitosti. Ukrepi naj temeljijo na izolaciji stanovanjskih hiš, določitvi najprimernejšega 

sistema ogrevanja prostorov in sanitarne vode. Predvsem naj se spodbuja raba sončne energije 

za ogrevanje in/ali pridobivanje električne energije, kogeneracij, toplotnih črpalk in biomase. 

6. Pomoč pri iskanju finančnih virov 

Prebivalcem, ki so zainteresirani za investicije v izboljšavo energetske učinkovitosti stavb, naj 

se nudi pomoč pri iskanju možnosti sofinanciranja ter pomoč pri izpolnjevanju 

dokumentacije. 

Stran 96


KAZALNIK 

Število oddanih vlog za koriščenje OVE in URE v preteklem koledarskem letu. 

FINANČNI NAČRT 

Financiranje s strani občine največ na objekt 2.000 € oz. 15%. 

ROK IZVEDBE 

Do marec 2016. 

10.3.3. Primer URE v gospodinjstvu 

Navajamo primer zmanjšanja stroškov ogrevanja za namišljeno gospodinjstvo variante 

enostanovanjske hiše, ki za pokrivanje toplotnih potreb uporablja star kotel na ELKO. Grelna 

telesa so stari radiatorji brez termostatske glave. Hiša je neizolirana zgrajena iz 20 cm 

opečnega zidu z neizolirano streho in starimi lesenimi okni s termopanom. Za ogrevanje 200 

m 2 ogrevalne površine porabi letno 3.000 litrov ELKA. T.i. energijsko število ogrevanja, ki 

prestavlja porabo kuriva v kWh na m 2 ogrevanje površine znaša 150 kWh/m 2 . Letni strošek 

ogrevanja pri trenutni ceni ELKA 0,749 EUR/l z DDV znaša 2.247 EUR. 

V nadaljevanju so prikazani stroški ogrevanja za neko povprečno gospodinjstvo v občini 

Ivančna Gorica, to je poraba ELKA okoli 2.500 litrov, torej znaša vhodna energija energenta 

25.600 kWh. Pri izračunu stroška ogrevanja je potrebno upoštevati vsaj strošek goriva in 

investicije (upoštevajoč amortizacijo 15 let) in strošek vzdrževanja. Celotni stroški za tipično 

gospodinjstvo so preračunani na EUR/MWh. 

Slika 46: Primerjava stroškov ogrevanja 

Najcenejše ogrevanje na polena in toplotne črpalke, kjer je pri izrabi toplotnih črpalk 

(kolektor in geosonda) predvideno talno gretje objekta. Stroški ogrevanja na zemeljski plin in 

sekance oz. pelete je na primerljivem nivoju, kjer pri zemeljskem plinu glavnino stroška 

predstavlja energent, pri sekancih pa investicija. 

Stran 97


Najcenejša investicija v sanacijo nizkotemperaturnega ogrevalnega sistema je investicija v 

toplotno črpalko zrak/voda. Toplotna črpalka tako deluje v kombinaciji z obstoječim kotlom; 

le ta bi deloval samo v času najhladnejših mesecev, ko je temperatura manjša od -5◦C, to 

znaša ca 30% časa ogrevalne sezone. Potrebna toplotna moč ogrevalne naprave za ogrevanje 

200 m 2 ogrevalne površine pri omenjenem energijskem številu znaša ca 15 kW. V tem 

primeru bi toplotna črpalka proizvedla 19 od potrebnih 26 MWh toplote. Za to bi potrebovala 

1248 obratovalnih ur. Nazivna toplotna moč izbrane toplotne črpalke pri temperaturi 

ogrevalne vode 65◦C znaša 14,9kW, elekrična moč pa 5,4 kW. Stroški v tem primeru 

ogrevanja znašajo, kot je prikazano v naslednji tabeli. 

Tabela 25: Primerjava stroškov ogrevanja z ELKO in toplotno črpalko 

Kotel 

TČ 

Poraba ELKO 

v MWh 

Strošek 

v EUR 

Poraba el. energije 

v MWh 

Strošek 

v EUR 

Strošek skupaj 

V EUR 

Sedanje stanje 26 2.247 2.247 

Novo stanje 7 605 19 566 1.171 

Razlika 19 1.642 -19 -566 1.076 

Opomba: 5,4 kW instalirane el. moči obratuje 1.248 ur po ceni električne energije 0,084 

EUR/kWh 

Investicija v toplotno črpalko z montažo bi znašala ca 7000 EUR (vir: termotehnika, cenik 

2010). Izračun enostavne vračilne dobe investicije znaša 7 let. 

Stran 98


10.4. Javni objekti 

Za doseganje učinkovite rabe energije v javnih zgradbah in posledično tudi zmanjšanja 

stroškov za porabljeno energijo, je zelo pomembno, da se predlagani ukrepi za izboljšanje 

energetskega stanja zgradb tudi dejansko izvajajo. Le izvedba predlaganih ukrepov prinaša 

energetske prihranke, ukrepi na papirju pa ne. 

Glavni organizacijski ukrep za izboljšanje energetskega stanja v vseh javnih zgradbah je 

osveščanje in informiranje zaposlenih, rezidentov in upravljavcev v javnih zgradbah. 

Zmanjšanje rabe energije se najprej začne pri vsakem posamezniku in šele nato z izvedbo 

ukrepov. 

Pri izbiri predlogov za učinkovito rabo energije v javnih zgradbah je glavni poudarek na 

smiselnosti izvedbe ukrepov. Mnogi ukrepi sicer lahko zmanjšajo rabo energije, vendar so 

ekonomsko popolnoma neupravičeni in zato niso predlagani (primer: priprava tople sanitarne 

vode v zgradbah, ki se redko uporabljajo). 

Pri vzgojno varstvenih zavodih (vrtcih in osnovnih šolah) je bilo glavno vodilo zmanjšanje 

rabe energije ob enakih ali izboljšanih pogojih bivanja, saj se v teh zgradbah opravlja 

dejavnost, ki zahteva visoko stopnjo bivalnega ugodja in predvsem zanesljivost ogrevanja. V 

nekaterih šolah je problem z ogrevanjem, predvsem v dneh, ko je bilo ogrevanje nekaj dni v 

mirovanju (med vikendi in prazniki). 

Preliminarni energetski pregledi so bili opravljeni v vseh javnih zgradbah, katerih lastnik je 

občina Ivančna Gorica in država. Za vsako zgradbo je navedeno tudi energijsko število, ki pa 

v nekaterih primerih ne odraža dejanskega energetskega stanja zgradb, verjetno zaradi 

netočnih podatkov o porabi energenta. Poleg tega izračunano energijsko število v kWh/m 2 

močno odvisno od volumna ogrevane površine. Starejši objekti imajo običajno višje strope 

prostorov in manj skupnih prostorov ipd. 

Na podlagi opravljenih preliminarnih energetskih pregledov smo pripravili sklop ukrepov za 

učinkovito rabo energije v posameznih javnih zgradbah. Večina predlaganih ukrepov kažejo 

na smiselnost izvedbe razširjenih energetskih pregledov (tudi za določitev izkoriščanja 

optimalnih virov obnovljive energije, npr.: toplotna črpalka ali solarni sistemi) v vseh javnih 

zgradbah, najprej pa predvsem v šolah in vrtcih. 

V nadaljevanju sledi: 

 

 

opis stanja v javnih objektih, ki j bil ugotovljen pri opravljenem preliminarnem 

energetskem pregledu in 

predlog ukrepov. 

Stran 99


Ukrepi so podani v vrstnem redu glede pomembnosti; najbolj nujni ukrepi so posebej 

poudarjeni s krepko pisavo, ostali ukrepi pa so zelo smiselni za zmanjšanje rabe energije in jih 

bi bilo smotrno izvesti v najkrajšem možnem času. 

10.4.1. Stanje javnih objektov v občini Ivančna Gorica 

V nadaljevanju so najprej opisani javni objekti, ki niso v lasti občine Ivančna Gorica- Srednja 

šola Josipa Jurčiča, Center za zdravljenje otrok, Zdravstveni dom Ivančna Gorica in Zagradec, 

temu sledi opis javnih objektov občine Ivančna Gorica. 

Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica 

Na naslednji sliki sta termovizijska posnetka ovoja zgradbe; razvidno je, da je stavbno 

pohištvo v zelo slabem stanju tako stekla oken kot tudi okvirji - zaradi slabe izolativnosti 

nastajajo velike transmisijske izgube, zaradi slabega tesnenja pa velike ventilacijske izgube. 

Slika 47: Termovizijska posnetka objekta šole 

V objektu Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica so v zadnjih letih izvedli manjše 

obnove: 

 

 

 

 

 

okna: v letu 2004 zamenjani 3 od 150 enot, 

radiatorji: v letu 2007 zamenjano 40 od 1600 enot, 

svetila: v letu 2008 zamenjano 40 od 1600 enot, 

kotlovnica: v letih od 2000 do 2009 postopoma obnovljeni vsi kroglični ventili, 

črpalke, peči in gorilniki, cisterna za olje, 

fasada: v letu 2009- oplesk. 

Na naslednji sliki sta fotografiji obnovljene kotlovnice. 

Stran 100


Slika 48: posnetki kotlovnice objekta Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica 

Predlog ukrepov 

 

 

 

 

 

izvedba razširjenega energetskega pregleda, ugotovijo se kritične toke prerezov na ovoju 

zgradbe z definicijo predloga ukrepov, 

znižanje stroškov ogrevanja z vgradnjo kotla na lesno biomaso, 

nadaljevanje zamenjave dotrajanega stavbnega pohištva, s kvalitetnimi okni in vrati 

zamenjava ne varčnih svetil, 

zamenjava radiatorjev in regulacijskih ventilov, 

vgradnja senzorjev za vklop in izklop luči v sanitarijah; 

Zdravstveni zavod za otroke 

Slika 49: Termovizijski posnetek zdravstvenega zavoda za otroke 

Energijsko število ogrevanja znaša 265 kWh/m 2 , kar uvršča objekt med t.i. potratne; vendar je 

visoka poraba toplote posledica ogrevanja bazena, saj so objekti kompleksa renovirani 

(izolacijska fasada in stavbno pohištvo), kotlovnica nova s sodobnimi kotli in nimajo 

podatkov o ločenem ogrevanju porabnikov. 

Stran 101



 

vgradnja SPTE enote bi zmanjšala stroške energetske oskrbe objektov. 

Zdravstveni dom Ivančna Gorica 

Energijsko število ogrevanja znaša 129 kWh/m 2 , kar uvršča objekt med t.i. povprečne objekte. 

Stavbno pohištvo je po večini izolacijsko vendar je na spodnjem termovizijskem posnetku 

razvidno slabo tesnjenje okenskih okvirjev. Na desnem posnetku so razvidni toplotni mostovi, 

kar kaže na pretanko izolacijo na fasadi. Toplovodni kotel je starejšega datuma s slabim 

izkoristkom, ogrevalna telesa starejša brez termostatskih ventilov, razsvetljava je po večini 

varčna. 

Slika 50: Termovizijski posnetek Zdravstvenega doma Ivančna Gorica 

Slika 51: posnetek radiatorja in varčne sijalke v Zdravstvenem domu Ivančna Gorica 


 

 

izvedba razširjenega/poenostavljenega energetskega pregleda s poudarkom na izvedbo 

elaborata gradbene fizike; ugotovijo se kritične toke prerezov na ovoju zgradbe z 

definicijo predloga ukrepov, 

vgradnja SPTE za zmanjšanje energetske oskrbe objekta. 

Stran 102


Zdravstveni dom Zagradec 

V objektu zdravstvenega doma Zagradec so obnovljena okna, vgrajena je varčna razsvetljava 

in radiatorji z termostatskimi glavami. Kotlovnica je skupna za sosednji vrtec. Kotel je 

starejšega datuma, sam objekt je neizoliran, tako fasada kot strop proti neogrevanem delu, kar 

je razvidno na spodnji sliki posnetkov s termovizijsko kamero in potrjuje tudi visoko 

energijsko število ogrevanja, ki znaša preko 300 kWh/m 2 , kar uvršča objekt med t.i. potratne 

objekte. 

Slika 52: termovizijski posnetek ovoja zgradbe Zdravstvenega doma Zagradec 


 

 

 

Izvedba energetskega pregleda s poudarkom na izdelavi študije gradbene fizike, ki bi dala 

podatke o kritičnih prerezih z njihovimi toplotnimi prehodnostmi. 

Izvedba izolacije na ovoju zgradbe. 

Za znižanje stroškov ogrevanja bi bila smiselna vgradnja toplotne črpalke zrak/ voda. 

Vzgojno izobraževalni zavod Višnja Gora 

Slika 53: termovizijski posnetek ovoja zgradbe Vzgojno izobraževalni zavod Višnja Gora in 

telovadnice 

Stran 103


Objekt zavoda je obnovljen; sodobna kotlovnica na podstrešnem delu, stavbo pohištvo je 

leseno novejšega datuma z vgrajenim izolacijskim steklom. Razsvetljava je varčna, dodatno 

vgrajeni senzorji za vklop na hodnikih. Strop proti neogrevanem delu je izoliran. Zunanji 

zidovi objekta debelejši od pol metra in ne potrebujejo dodatne izolacije. 

Na objektu telovadnice bi bilo smiselno izvesti izolacijo fasade, kar je razvidno na gornji 

sliki; zaradi neizolirane fasade so razvidni toplotni mostovi in celo reže med zidaki. 


Vgradnja SPTE note za zmanjšanje stroškov energetske oskrbe objekta. 

Izvedba izolacije fasade na objektu telovadnice. 

Osnovna šola Stična 

Slika 54: Termovizijski posnetek del ovoja objekta OŠ Stična 

Energijsko število ogrevanja znaša 95 kWh/m 2 , kar uvršča objekt med t.i. varčne. Šola je stara 

dobri sedem let in je bila zgrajena po novodobnih zahtevah: varčna razsvetljava, ogrevalna 

telesa z termostatskimi glavami, ovoj zgradbe z izolacijo, kotlovnica s sodobnima kotloma, 

ogrevalna telesa brez termostatskih ventilov. Šibka točka so velike steklene površine brez 

senčil na delu pročelja šole, kar povzroča visoko temperaturo v hodniku šole v vročih dneh 

(glej spodnjo sliko). Na gornji desni sliki je razvidna slabša toplotna izolativnost kovinskega 

okvirja okna v primerjavi s stekleno površino. 


 

Vgradnja SPTE poleg obstoječih kotlov na UNP. 

Osnovna šola Višnja Gora 

Objekt OŠ Višnja Gora je zgrajen iz betonskih plošč z notranjo izvedbo izolacije s mavčnimi 

ploščami ter tervol izolacijo. V kotlovnici je instaliran toplovodni kotel moči 500 kW, 

ogrevalna telesa so opremljeni s termostatskimi ventili, v prostorih so po večini varčna 

svetila. Problematičen je prostor, v katerem se nahaja zbornica, ki je zelo hladen v zimskih 

Stran 104


mesecih- razviden je na spodnji sliki termovizijskih posnetkov. Razvidno je, da je potrebna 

izolacija tal proti neogrevanem delu objekta, prav tako bi bilo smiselno zamenjati stavbno 

pohištvo z izolacijskim. 

Slika 55: Osnovna šola Višnja Gora 

Predlog ukrepov: 

 

 

Vgradnja SPTE poleg obstoječega kotla na UNP. 

Izvedba razširjenega energetskega pregleda s poudarkom na študiji gradbene fizike, da 

se locirajo vse kritični prerezi z visokimi toplotnimi izgubami. 

Podružnična šola Muljava 

Energijsko število ogrevanja znaša 230 kWh/m 2 , kar uvršča objekt med t.i. potratne. Stavbno 

pohištvo je dotrajano kar povzroča velike toplotne in ventilacijske izgube zaradi slabega 

tesnjenja. Toplovodni kotel je starejšega datuma (1990) brez ustrezne regulacije ogrevanja, 

ogrevalna telesa brez termostatskih ventilov. Strešna kritina je brez izolacije, strop proti 

neogrevanem delu (podstrešje) je neizoliran. 

Na naslednji sliki sta posnetka stavbnega pohištva in kotla v kotlovnici. 

Slika 56: Posnetek ovoja zgradbe in kotlovnice 

Stran 105


Na naslednji sliki sta termovizijska posnetka objekta. Razvidno je, da je vgrajeno stavbno 

pohištvo slabo izolativno, prav tako je na zgornjem delu vidno njegovo slabo tesnjenje. Na 

obeh posnetkih je razviden toplotni most, ki bi ga bilo potrebno sanirati. 

Slika 57: Termovizijska posnetka ovoja zgradbe POŠ Muljava 


 

 

 

 

znižanje stroškov ogrevanja z vgradnjo toplotne črpalke zrak/voda in hranilnikom 

toplote; stroški ogrevanja se znižajo za okoli tretjino glede na sedanje stanje. 

zamenjava stavbnega pohištva, 

izolacija strehe oz. strop proti neogrevanem delu, 

sanacija fasade z dodatno izolacijo. 

Podružnična šola Zagradec 

Energijsko število ogrevanja znaša 202 kWh/m 2 , kar uvršča objekt med t.i. potratne. Azbestna 

salonitna kritina brez izolacije strehe, strop proti neogrevanem delu (podstrešje) je neizoliran. 

Stavbno pohištvo je dotrajano kar povzroča velike toplotne in ventilacijske izgube zaradi 

slabega tesnjenja. Toplovodni kotel je starejšega datuma (1990) brez ustrezne regulacije 

ogrevanja, ogrevalna telesa brez termostatskih ventilov. Svetila niso varčna. 

Slika 58: posnetka svetil v objektu 

Stran 106


Slika 59: termovizijska posnetka objekta 

Na gornjih posnetkih lahko vidimo, da na steklenih površinah nastajajo velike toplotne 

izgube. Prav tako bi bilo smiselno izolirati fasadni podzidek na objektu, kjer je razviden 

toplotni most. 


 

 

 

 

 

 

 

izvedba razširjenega/poenostavljenega energetskega pregleda s poudarkom na izvedbo 

elaborata gradbene fizike; ugotovijo se kritične toke prerezov na ovoju zgradbe z 

definicijo predloga ukrepov, 

nujna zamenjava strešne kritine z izvedbo izolacije stropa proti neogrevanem delu 

strehe, 

zamenjava stavbnega pohištva, 

sanacija fasadnega podzidka, 

zamenjava ne varčnih svetil z varčnimi (glej spodnji sliki), 

vgradnja termostatskih ventilov na ogrevalna telesa, 



Stran 107


Osnovna šola Ferda Vesela 

Slika 60: termovizijska posnetka objektov Osnovna šola Ferda Vesela 

Energijsko število ogrevanja znaša 75 kWh/m 2 , kar uvršča objekt med t.i. varčne objekte. 

Objekt je bi v zadnjih letih postopoma obnovljen; izolacija na ovoju zgradbe, senčila na nekaj 

oknih ogrevalna telesa z termostatskimi glavami, varčna razsvetljava, kritina z izolacijo oz. 

izolacija stropa proti neogrevanem delu strehe. 

Na gornjih termovizijskih posnetkih je razvidno, da nastajajo toplotne izgube na velikih 

steklenih površinah na glavnem vhodu in pa toplotnih mostovih, kot je primer fasadnega 

podzidka. 


 

 

 

rekonstrukcija celotne kotlovnice in prehod na lesno biomaso ali 

dograditev toplotne črpalke k obstoječemu sistemu ogrevanja ali 

dodatno bi bila smiselna vgradnja SPTE za zmanjšanje stroškov energetske oskrbe 

objektov. 

Podružnična šola Temenica 

Energijsko število ogrevanja znaša 182 kWh/m 2 , kar uvršča objekt med t.i. potratne. Objekt je 

obnovljen z opečno kritino in izolacijo stropa proti neogrevanem delu strehe. Vgrajeno je 

izolacijsko stavbno pohištvo iz PVC profilov. Vgrajena varčna razsvetljava- fluorescentna z 

zrcalnim rastrom. 

Stran 108


Slika 61: Termovizijska posnetka objekta POŠ Temenica 

Na gornji termovizijskih posnetkih lahko vidimo ne optimalno tesnjenje vgrajenega 

plastičnega pohištva, kjer nastajajo določene toplotne izgube. Razviden je tudi toplotni most 

na fasadi. 


 

 


toplote; stroški ogrevanja se znižajo za okoli tretjino glede na sedanje stanje. Vračilna 

doba ukrepa znaša okoli 7 let. 

vgradnja termostatskih ventilov na ogrevalna telesa. 

Podružnična šola Ambrus 

Slika 62:Termovizijska posnetka objekta POŠ Ambrus 

Stanje objekta 

Energijsko število ogrevanja znaša 220 kWh/m 2 , kar uvršča objekt med t.i. potratne, izgube 

toplote predvsem zaradi slabega izkoristka kotla in izgub na ovoju zgradbe, ki so razvidne 

tudi na gornji termovizijskih posnetkih. Stavbno pohištvo leseno z neizolacijskimi stekli. 

Stran 109


Objekt je prekrit z opečno kritino brez strešne izolacije ali stropa proti neogrevanem delu 

strehe. 

Razsvetljava- delna izvedba fluorescentnih žarnic z razširjenim rastrom, delno ne varčna. 

Kotel iz leta 1983 z slabim izkoristkom, ogrevalna telesa brez termostatskih ventilov. 

Slika 63: Obstoječi kotel in stavbno pohištvo objekta 


 

 

 

zamenjava stavbnega pohištva z sodobnim izolacijskim, 



doba ukrepa znaša okoli 7 let, 


Vrtec Miška in OŠ Stična 

Slika 64: termovizijski posnetek objekta Vrtca Miška in OŠ Stična 



toplote predvsem zaradi slabega izkoristka kotla in izgub na ovoju zgradbe-stavbnem 

pohištvu, kar je razvidno tudi na gornjem termovizijskem posnetku. 

Stran 110


Objekt je prekrit z betonsko kritino brez strešne izolacije ali stropa proti neogrevanem delu 

strehe in je zgrajen iz kamna. Stavbno pohištvo leseno z dvojno zasteklitvijo z neizolacijskimi 

stekli. 

Razsvetljava- delna izvedba fluorescentne razsvetljave z razširjenim rastrom, delno ne varčna. 

Kotel iz z slabim izkoristkom, ogrevalna telesa brez termostatskih ventilov. 

Slika 65: posnetek stavbnega pohištva in razsvetljave 


 

 

 









toplote predvsem zaradi slabega izkoristka kotla in izgub na ovoju zgradbe; v tovrstnih 

objektih nastajajo velike toplotne izgube zaradi ne izolacijskih stekel in neustreznega 

prezračevanja, saj so okna v vrtcih večkrat priprta. Objekt je prekrit z opečno kritino z 

strešno izolacijo minimalne debeline 5 cm. Stavbno pohištvo leseno z dvojno zasteklitvijo z 

ne izolacijskimi stekli, vgrajena zunanja senčila. 

Stran 111


Slika 66:termovizijski posnetek objekta Vrtca Čebelica 

Razsvetljava- delna izvedba fluorescentne razsvetljave z razširjenim rastrom, delno ne varčna. 

Kotel iz z slabim izkoristkom, ogrevalna telesa brez termostatskih ventilov. 

Slika 67: Razsvetljava Vrtec Čebelica 


 

 

 

 






vgradnja varčne razsvetljave. 

Stran 112


Vrtec polžek 

Slika 68: Termovizijski posnetek objekta Vrtca Čebelica 



toplote predvsem zaradi slabega izkoristka kotla in izgub na ovoju zgradbe. Na gornjih 

termovizijskih posnetkih lahko vidimo vir nastanka toplotnih izgub; poleg ne izolativnih 

steklenih površin so na ovoju objekta prisotni dobro vidni toplotni mostovi. V tovrstnih 

objektih nastajajo velike toplotne izgube zaradi neustreznega prezračevanja, saj so okna 

priprta. Objekt je prekrit z pločevinasto kritino z strešno izolacijo minimalne debeline 10 cm, 

fasada je brez izolacije. Stavbno pohištvo leseno z dvojno zasteklitvijo z ne izolacijskimi 

stekli, 

Razsvetljava- delna varčna izvedba (fluorescentna svetila z razširjenim rastrom), delno ne 

varčna (klasična fluorescentna). Kotel iz z slabim izkoristkom, ogrevalna telesa brez 

termostatskih ventilov, 


 

 

 

 

 


sanacija toplotnih mostov na fasadi, 





Stran 113


Vrtec Sonček 

Slika 69:termovizijski posnetek objekta Vrtca Sonček 



toplote predvsem zaradi slabega izkoristka kotla in izgub na ovoju zgradbe. V tovrstnih 

objektih nastajajo velike toplotne izgube zaradi neustreznega prezračevanja, saj so okna 

priprta. Objekt je prekrit z betonsko kritino brez strešne izolacije, fasada brez izolacije, kar je 

dobro vidno tudi na termovizijske posnetku. Stavbno pohištvo leseno z dvojno zasteklitvijo z 

ne izolacijskimi stekli. 

Razsvetljava je delna varčna izvedba (fluorescentna svetila z razširjenim rastrom), delno ne 

varčna (klasična fluorescentna). Kotel je starejšega datuma s slabim izkoristkom, ogrevalna 

telesa brez termostatskih ventilov. 


 

 

 

 






Stran 114


Vrtec Marjetica 

Slika 70:termovizijski posnetek objekta Vrtca Marjetica 


Energijsko število ogrevanja znaša 86 kWh/m 2 , kar uvršča objekt med t.i. varčne. V tovrstnih 

objektih nastajajo toplotne izgube edino zaradi prezračevanja, saj se okna običajno pripirajo. 

Celotna izvedba objekta je v skladu z novodobnimi standardi; fasada z izolacijo, visoko 

izolacijsko stavbno pohištvo. 

Razsvetljava je varčna izvedba, objekt se ogreva s sodobnim kotlom z visokim izkoristkom, 

ogrevalna telesa z vgrajenimi termostatskimi ventili. 


 

 

Vgradnja soproizvodnje toplote in električne energije (SPTE) na prostor poleg 

obstoječega kotla, kar je razvidno na naslednji sliki. Vgradnja omenjene enote 

velikosti 12, 5 kW toplotne moči bi vplivala na znižanje stroškov ogrevanja. 

Ostali ukrepi na novozgrajenem objektu niso smiselni. 

Slika 71: Prikaz kotlovnice in prostora za enoto SPTE 

Stran 115


Krajevna skupnost Ivančna Gorica 

Slika 72:termovizijski posnetek objekta krajevne skupnosti 



toplote predvsem zaradi slabega izkoristka kotla in izgub na ovoju zgradbe ter neustreznim 

prezračevanjem. Gradnja iz kamna, fasada je brez izolacije, stavbno pohištvo leseno z dvojno 

zasteklitvijo z ne izolacijskimi stekli. Dotrajana okna so vir velikih toplotnih izgub, kar 

potrjuje tudi naslednja slika. 

Razsvetljava- je delno varčna izvedba (fluorescentna svetila z razširjenim rastrom), delno ne 

varčna (klasična fluorescentna). Kotel v kotlovnici je starejši in s slabim izkoristkom, 

ogrevalna telesa brez termostatskih ventilov. 

Slika 73: posnetek kotla in notranji termovizijski posnetek objekta 

Stran 116



 

 

 

 



toplote; stroški ogrevanja se znižajo za okoli tretjino glede na sedanje stanje, 



10.4.2. Potencial ukrepov OVE in URE v javnih stavbah 

Ocena potencialov za zmanjšanje energije po izvedenih predlaganih ukrepih, posebej za šole 

in vrtce in posebej za ostale javne zgradbe je prikazan v naslednji tabeli, kjer so ocenjeni 

prihranki energije tudi ovrednoteni. Kvalitetnejše vrednosti prihrankov je možno pridobiti z 

kvalitetnim energetskim pregledom in izdelavo elaborata gradbene fizike, kjer se pridobijo 

podatki o toplotnih izgubah objekta glede na vgrajene materiale. V naslednji tabeli so 

prikazane vrednosti rabe energije in možni prihranki energije. Izbrano leto analize je po večini 

2009. 

Tabela 26: Prikaz rabe energije in možnih prihrankov za ogrevanje in rabe električne 

energije za javne zgradbe v občini Ivančna Gorica 

Trenutna raba 

energije 

za ogrevanje 

Strošek 

energije 

za ogrevanje 

Možni prihranek 

energije za 

ogrevanje 

Možni 

prihranek 

energije za 

ogrevanje 

MWh EUR MWh EUR 

Šole* 2.630 109.000 790 33.000 

Vrtci* 297 26.000 90 7.800 

Ostalo* 1.868 116.000 560 34.800 

SKUPAJ 4.795 251.000 1.440 75.600 

Trenutna raba 

električne 

energije 

Strošek 

električne 

energije 

Možni prihranek 

električne 

energije 

Možni 

prihranek 

električne 

energije 

MWh EUR MWh EUR 

Šole * 252 30.246 83 9.980 

Vrtci* 101 13.284 33 4.384 

Ostale javne 

zgradbe* 

SKUPAJ 353 43.530 116 14.364 

Opomba: * za določene objekte niso bili pridobljeni podatki 

Stran 117


Gornja tabela prikazuje podatke o porabi energije in njihovih stroškov za leto 2008 oz. 2009 

ter oceno prihrankov v kolikor bi izvedli predlagane ukrepe iz prejšnjega poglavja. Skupna 

poraba energije za ogrevanje v vseh javnih zgradbah v občini Ivančna Gorica (izvzete so 

zgradbe, ki nam niso posredovale podatkov o rabi energije oz. teh podatkov nimajo) je v letu 

2008/2009 znašala blizu 4.800 MWh, strošek za ogrevanje pa je znašal 250.000 EUR. Možni 

prihranki energije za ogrevanje v šolah in vrtcih ter ostalih javnih objektih znašajo okoli 30%. 

Z ukrepi učinkovite rabe energije (sanacija ovoja zgradbe, izraba sodobnih načinov 

ogrevanja) in s stalnim usposabljanjem in osveščanjem zaposlenih, rezidentov in upravljavcev 

v šolah in vrtcih je možno na leto privarčevali do 40.000 EUR za ogrevanje, v ostalih javnih 

zgradbah pa do 35.000 €. 

Skupni možni prihranki energije (skupaj električna in toplotna energija) znašajo 

1.556 MWh, kar pomeni prihranek do 30 %, večina prihranka je moč doseči pri ogrevanju. 

Ocenjeni prihranek stroškov znaša do ca 90.000 EUR. 

Pri tem je potrebno upoštevati dejstvo, da se bodo cene energentov še zviševale, tako da bodo 

investicije v učinkovitejšo rabo energije v javnih zgradbah še pridobile ne teži argumentov za 

njihovo izvedbo. 

10.4.3. Opis ukrepov in aktivnosti URE in OVE za javne stavbe 

Aktivnost 1: Vzpostavitev energetskega menedžmenta javnih zgradb 

Cilj Nosilec Odgovornost za 

usklajevanje 

Povečanje rabe OVE v 

občini za 25% 


Gorica 


Lokalne skupnosti potrebujejo za implementacijo akcijskega načrta lokalnega energetskega 

koncepta strokovno-tehnično osebo, ki bo lahko koordinirala in vodila implementacijo 

energetskega koncepta ter nadzorovala zunanje izvajalce pri izvajanju aktivnosti akcijskega 

načrta. Eden od problemov lokalnih skupnosti je, da ne razpolagajo z ustreznimi kadri in tako 

niso pravi zagovornik v primerjavi s strokovnim specializiranim zunanjim izvajalcem, ki 

predlagajo ekonomsko in tehnično rešitev, ki pa ni nujno najboljša za naročnika, t.j. za 

lokalno skupnost. To lahko velikokrat pomeni, da pride do neustreznih organizacijskih in 

investicijskih rešitev, ker ni bilo vzpostavljenega ustreznega vodenja in nadzora. 

Naloge energetskega upravljavca: 

 

 

Vodenje in koordinacija aktivnosti, ki izhajajo iz akcijskega načrta lokalnega energetskega 

koncepta; 

Vzpostavitev in vodenje energetskega knjigovodstva za javne zgradbe v občini Ivančna 

Gorica; 

Stran 118


 

 

 

 

 

 

 

 

 

Spremljanje, analiziranje in primerjanje doseganje učinkovitosti energetskih ukrepov; 

Pomoč pri izbiri zunanjih izvajalcev za izvedbo določenih aktivnosti iz akcijskega načrta; 

Nadzor in sodelovanje z zunanjim izvajalcem v imenu občine; 

Pošiljanje informacij o razpisih in možnostih pridobivanja nepovratnih sredstev iz 

različnih EU projektov; 

Vključevanje lokalnih skupnosti v EU projekte in implementacija aktivnosti na območju 

občine, ki izhajajo iz nepovratnih sredstev; 

Identifikacija potreb posamezne občine, razvoj ideje v projekt, priprava in prijava projekta 

na ustrezen nacionalni in evropski razpis; 

Organizacija in izvedba seminarjev, konferenc, usposabljanj in ostalih informativnih 

javnih dogodkov v sodelovanju z občino; 

Priprava izobraževalnih in informativnih medijev v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi; 

Svetovanje pri zelenih javnih naročilih, itd. 

V kolikor občina Ivančna Gorica nima kadrovskih kapacitet, ki bi prevzele vlogo 

energetskega menedžerja, je rešitev za kakovostno doseganje ciljev občin je ureditev razmerja 

z ustrezno organizacijo, ki bo v imenu občine vodila in koordinirala vse procese, ki izhajajo iz 

aktivnosti akcijskega energetskega načrta občine. 

Aktivnost 2: Vzpostavitev energetskega knjigovodstva v javnih zgradbah 


usklajevanje 

Zmanjšanje skupne rabe 

energije v vseh javnih 

stavbah za 10% do leta 

2015 glede na leto 2010 

Občina Ivančna Gorica 

Energetski upravljavec, 

vodstvo javnih objektov 

Energetsko knjigovodstvo je osnovni instrument upravljanja z energijo in predstavlja 

zajemanje, obdelavo in arhiviranje podatkov, povezanih z nabavo in porabo energentov in 

energij oz ciljno spremljanje rabe energije. Takšen pogled na energetske stroške in porabo 

energije omogoča, da jih gledamo kot spremenljivko, na katero ne vplivajo le gibanja na trgih 

energije in energentov, temveč tudi izbire in dejanja financerjev, upraviteljev, vzdrževalcev in 

uporabnikov. 

Vpeljava energetskega knjigovodstva, ki zajema več sorodnih objektov tudi omogoča, da ne 

le ugotovimo kje oz. za katero energetsko storitev so izdatki največji, temveč da primerjamo 

specifične izdatke za določeno storitev (npr. stroški za ogrevanje na m 2 , na otroka itd…) med 

posameznimi (podobnimi) objekti in tako lahko identificiramo, kje se splača podrobneje 

raziskati možnosti za stroškovno upravičene ukrepe in investicije v zmanjšanje energetske 

rabe oz. zmanjšanje stroškov. Določeno odstopanje v rabi nam pove, da v je prišlo do motenj 

Stran 119


in okvar v sistemu in lahko takoj ukrepamo in s tem preprečimo dodatne stroške in večjo rabo 

energije. 

Aktivnost 

Uvede se osnovno energetsko knjigovodstvo za vse javne stavbe na način mesečnega 

spremljanja porabe in stroškov električne energije, energentov, vode. Uvede se tudi dnevnik 

vzdrževalnih del, okvar in popravil, ki so bili izvedeni na energetskih sistemih. Enostavno 

energetsko knjigovodstvo naj zajema redno spremljanje: 

 

 

 

 

 

 

 

 

porabe in stroškov energentov; 

porabe in stroškov vode; 

dnevnika vzdrževalnih del, okvar in popravil; 

obratovalni dnevnik obratovanja kotlovnice, sistema prezračevanja in klimatiziranja, 

temperatur v prostoru in zunanjih temperatur; 

izračun kazalnikov rabe energije in vode, npr. specifične rabe energije za ogrevanje v 

kWh/m 2 , porabo vode na zaposlenega, porabo električne energije na uporabno površino, 

zaposlenega, stroške energije in vode na zaposlenega, stroške po dobavljeni/porabljeni 

enoti energije/energenta ipd. 

Na podlagi zbranih podatkov se izvede natančna analiza za posamezno javno stavbo. Analiza 

mora biti podlaga za načrtovanje sanacije ter pri določevanju energetskih šibkih točk javnih 

stavb. Na podlagi natančne analize porabljene energije se izoblikuje varčevalne ukrepe za 

posamezno javno stavbo. 

Obstajajo različne možnosti vzpostavitve energetskega knjigovodstva: 

 

 

preko enostavnih samostojnih računalniških aplikacij, 

preko internetne povezave centralne enote in posamezne javne stavbe na podlagi 

podatkov o mesečni porabi, kot je npr. DEM aplikacija (daljinski energetski manager). 

Investicija 

Enostavna računalniška aplikacija razen investicije v namizni računalnik je povzroči posebnih 

stroškov. V excel aplikaciji se lahko pripravijo tabele, kamor se vnašajo zahtevani podatki. 

Investicija v npr. DEM aplikacijo znaša ca 300 EUR na objekt povprečne velikosti. 

Stran 120


Aktivnost 3: Izvedba razširjenih energetskih pregledov v javnih zgradbah v javnih 

zgradbah 


usklajevanje 



stavbah za 20% do leta 

2015 glede na leto 2010 

Občina Ivančna Gorica Energetski upravljavec 

Energetski pregled je osnova za program učinkovite rabe energije v podjetjih in ustanovah, saj 

vsebuje predloge možnih ukrepov z določenimi prioritetami, ki nudijo vodstvu podjetja ali 

ustanove napotke za organizacijske spremembe in kvalitetne investicijske odločitve. 

Razširjeni energetski pregled - je pregled, ki zahteva natančno analizo podjetja ali zgradbe. 

Razširjeni energetski pregled je osnova za program učinkovite rabe energije v podjetjih in 

ustanovah, saj vsebuje predloge možnih ukrepov z določenimi prioritetami, ki nudijo vodstvu 

podjetja ali ustanove napotke za organizacijske spremembe in kvalitetne investicijske 

odločitve. Pregled vsebuje natančne izračune energijskih potreb in natančno analizo izbranih 

ukrepov za učinkovito rabo energije: 

 

 

 

 

 

Analiza energetskega stanja in upravljanja z energijo; določitev energijskega števila 

ogrevanja, toplotnih izgub objekta, analiza priprave tople sanitarne vode, analiza rabe 

energije obstoječega stanja za obdobje zadnjih treh let, 

Izdelava izkaza toplotnih karakteristik objekta za ogrevanje in prezračevanje vključno z 

izdelavo elaborata gradbene fizike. 

Obravnavanje možnih ukrepov učinkovite rabe energije; določitev investicijskih in 

organizacijskih ukrepov učinkovite rabe energije, 

Analiza izbranih ukrepov učinkovite rabe energije; izračun prihrankov in stroškov 

investicije, stroškov za energijo (toplotno in električno), določitev prioritete ukrepov. 

Izvedba termovizijske analize; uporablja se za ocenitev gradbeno – fizikalnih lastnosti 

energetskega stanja zgradb ter pomanjkljivosti ovoja zgradbe objekta, saj je le ta 

nepogrešljiva metoda pri izvajanju energetskih pregledov objektov. Z njeno pomočjo se 

natančno opredelijo vsa kritična mesta v zgradbi oz. razvidna so mesta z največjimi 

toplotnimi izgubami in napakami pri gradnji. 

Glede na izračunana energijska števila in ugotovljenega stanja objektov bi v nadaljevanju 

potrebno izvesti razširjene energetske preglede v naslednjih objektih: 

 

 

Srednja šola Josipa Jurčiča, 

Podružnična šola Višnja Gora. 

Stran 121


Na podlagi razširjenih energetskih pregledov je možno določiti realne potenciale za 

zmanjšanje rabe energije in stroškov za energijo v posamezni zgradbi ter kateri ukrepi 

prinašajo največje energijske prihranke glede na vložene finančna sredstva. 

Pridobitev energetske izkaznice 

Na koncu izvedenih vseh predhodnih aktivnosti v sklopu projekta Razširjen energetski 

pregled zgradb se predstavijo ugotovitve in posamezna zgradba pridobi energetsko izkaznico. 

Energetska izkaznica stavbe je javna listina s podatki o energetski učinkovitosti stavbe s 

priporočili za povečanje energetske učinkovitosti. Energetske izkaznice stavb izdelujejo 

neodvisni strokovnjaki iz 68. člena Energetskega zakona (Ur. l. RS, št. 27/2007-UPB2, 

70/2008) na zahtevo stranke. Pri izdelavi energetskih izkaznic stavb morajo neodvisni 

strokovnjaki upoštevati metodologijo, določeno s predpisom iz zadnjega odstavka tega člena. 

Pravilnika o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb(Ur. l. RS, št. 77/2009) 

določa podrobnejšo vsebino in obliko energetskih izkaznic, metodologijo za izdelavo 

energetske izkaznice ter vsebino podatkov, način vodenja registra energetskih izkaznic ter 

način prijave izdane izkaznice za vpis v register. 

Omenjeni akt določa tudi vrste stavb, za katere je energetska izkaznica obvezno izobešena na 

vidnem mestu. Za novozgrajene stavbe bomo uporabljali računsko energetsko izkaznico, za 

obstoječe zgradbe bomo uporabljali merjeno energetsko izkaznico. 24. člen izrecno določa, da 

mora biti energetska izkaznica nameščena na vidnem mestu v stavbah s celotno uporabno 

tlorisno površino nad 1.000 m 2 , ki so v lasti države ali lokalnih skupnosti in jih uporabljajo 

državni organi ali organi lokalnih skupnosti oz. organizacije in so v skladu z Uredbo o uvedbi 

in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Ur. l. 

RS 33/03 in 78/05) in spadajo v podrazrede z naslednjimi oznakami: 

 

 

 

 

 

12201 stavbe javne uprave; 

12630 stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo; 

12640 stavbe za zdravstvo; 

12610 stavbe za kulturo in razvedrilo; 

12203 druge upravne in pisarniške stavbe. 

KAZALNIKI UKREPA 

Izdelani akcijski načrti ukrepov za javne stavbe, ki niso znotraj ciljnega razreda glede 

na energetsko število, 

 

Pridobljene energetske izkaznice za vse javne objekte. 

VREDNOST STORITEV 

Razširjen energetski pregled znaša od 2.000-5.000 EUR po objektu, odvisno od velikosti in 

zahtevnosti energetskega pregleda. V ceni je vključena izdelava energetske izkaznice. 

Stran 122


ROK IZVEDBE 

Leto 2011 

Aktivnost 4: Energetsko varčna gradnja- Idejni projekt izvedbe mikro sistema na lesno 

biomaso v občini v večjih kotlovnicah in strnjenih naseljih 


usklajevanje 

Povečati delež OVE na 10% 

do leta 2015 glede na leto 

2010 


Gorica 


Povečana raba lesne biomase v sodobnih energetskih sistemih je za Slovenijo pomembna z 

vidikov zanesljivosti in konkurenčnosti energetske oskrbe ter varstva okolja. Les je domač, 

obnovljiv in okolju prijazen vir energije. Sistem mikro DOLB bi zamenjal obstoječ sistem 

daljinskega ogrevanja na fosilna goriva, kot tudi zmanjšal število individualnih kurišč. Sistem 

daljinskega ogrevanja na lesno biomaso je sestavljen iz kotlarne, omrežja za distribucijo 

toplote ter toplotnih postaj. 

V ta namen bi kot prvo aktivnost znotraj tega projekta izdelali Dokument identifikacije 

investicijskega projekta (v nadaljevanju DIIP) za ogrevanje prostorov na sistem mikro 

daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za mikro lokacijo v občini Ivančna Gorica. Vsebina 

DIIP naj bo skladna z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske 

dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/2006). V DIIP se analizira strošek 

ogrevanja pred in po izvedbi zamenjave načina ogrevanja kot tudi možnost izvedbe jano 

zasebnega partnerstva. 

V kolikor bi vrednost investicije presegala 500.000 EUR bo potrebno na podlagi Uredbe o 

pripravi in obravnavi investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS št. 

60/06) potrebno še dodatno pripraviti investicijski program (INVP). 

KAZALNIK 

Število vzpostavljenih mikro sistemov na lesno biomaso. 


Postavitev promocijskega demo sistema pri čemer bi bil občinski delež 10% vrednosti celotne 

investicije. 

ROK IZVEDBE 

2 leti po sprejetju akcijskega načrta. 

Stran 123


PREDLOG PROJEKTOV 

Predlog projekta 1: Kotlovnica na lesno biomaso v Srednji šoli Josipa Jurčiča 

Na srednji šoli Josipa Jurčiča sta za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode nameščena 2 

kotla na ELKO po 890 kW. Poraba zadnje dve leti je znašala 88.000 in 90.000 litrov ELKA. 

Ocenjujemo, da sta kotla predimenzionirana in bi zadostovala moč kotla moči 500 kW. 

Kotlovnica z rednim vzdrževanjem kotlov lahko zadovoljivo omogoča ogrevanje objekta. 

Poleg možnosti prehoda na zemeljski plin s kogeneracijo, predlagamo podrobnejšo analizo 

možnosti prehoda na lesno biomaso. 

Predlagamo postavitev kotla moči 500 kW, ki bi pokrival celotne potrebe po ogrevanju ter 

vključitev toplotno črpalko zrak/voda za pripravo tople sanitarne vode v neogrevalni sezoni. 

V nadaljevanju so opredeljena tehnična izhodišča in pričakovani ekonomski učinki. 

Tabela 27: Tehnični kazalci izrabe lesne biomase v SŠ Josipa Jurčiča 

Tehnični kazalci 

Enota 

Vrsta goriva 

lesni sekanci 

Nazivna moč kotla 

500 kW 

Izkoristek kotla pri proizvodnji toplote 90,0% 

Proizvodnja toplote biomasa 

830 MWh/leto 

ELKO 

0 MWh/leto 

Skupaj proizvodnja koristne toplote 

830 MWh/leto 

Primarna poraba energije iz biomase 

922 MWh/leto 

Število polnih obratovalnih ur 

1.660 h/leto 

Potrebna količina biomase nasuti m 3 1.093 

kg 294.232 

Cena biomase na enoto (€/kg) 0,066 

(€/nm 3 ) 18 

Letni stroški goriva brez DDV € 19.389,9 

Stroški goriva na MWh €/MWh 21,0 

Stroški goriva na GJ €/GJ 5,8 

Ocenjena investicija v rekonstrukcijo celotne kotlovnice, umestitvijo novega kotla na lesne 

sekance in izgradnjo skladišča s hidravličnim pomikom znaša okoli 250.000 EUR brez DDV. 

Upoštevajoč stroške energenta, električne energije in upravljanja kotlovnice (delo hišnika) v 

skupini višini 25.000 EUR brez DDV in pridobitev nepovratnih sredstev v višini 50% 

upravičenih stroškov znašajo stroški ogrevanja na letnem nivoju okoli 70 EUR/MWh. 

Stran 124


Predlog projekta 2: Kotlovnica na lesno biomaso v OŠ Ferda Vesela (enak projekt v 

Podružnični šoli Višnja Gora) 

OŠ Ferda Vesela ima kotlovnico na ELKO v kletnih prostorih, kjer je kotlovnica relativno 

velika za postavitev zalogovnika za biomaso in postavitvijo kotla na biomaso. Letna poraba 

ELKA znaša v povprečju okoli 38.500 l ELKA. Objekt je relativno energetsko varčen in s 

tega vidika primeren za izrabo lesne biomase. Skladno z letno porabo ELKA je ocenjena 

velikost kotla 200 kW s hranilniki toplote. Skladišče lesne biomase se uredi v sosednjem 

prostoru kotlovnice, v kotlovnici pa se postavi kotel moči 200 kW s hranilniki toplote ter 

priključi na obstoječi sistem ogrevanja. Ocenjena investicija v kotlovsko opremo in 

zalogovnik znaša okoli 100.000 EUR brez DDV. 

Tabela 28: Tehnični kazalci izrabe lesne biomase v OŠ Ferda Vesla 

Tehnični kazalci 

Enota 

Vrsta goriva 

lesni sekanci 

Nazivna moč kotla 

200 kW 

Izkoristek kotla pri proizvodnji toplote 90,0% 

Proizvodnja toplote biomasa 

357 MWh/leto 

ELKO 

0 MWh/leto 


357 MWh/leto 

Primarna poraba energije iz biomase 

396 MWh/leto 

Število polnih obratovalnih ur 

1.783 h/leto 

Potrebna količina biomase nasuti m 3 470 

kg 126.408 

Cena biomase na enoto (€/kg) 0,066 

(€/nm 3 ) 18 

Letni stroški goriva brez DDV € 8.330,3 

Trenutni stroški ogrevanja ob 38.500 l ELKA in ceni 0,633 EUR/ liter brez DDV znašajo 

24.382 EUR brez DDV oz. z DDV okoli 29.260 EUR. Ocenjeni stroški za nakup lesnik 

sekancev pa so ocenjeni na nivo 8.300 EUR brez DDV. Upoštevajoč stroškov dela in 

servisiranja v višini 10.000 brez DDV na letnem nivoju, tako za obstoječo kot za biomasno 

kotlovnico, znaša strošek ogrevanja v primeru lesne biomase z amortizacijo in pridobljeno 

subvencijo na nivoju okoli 65 EUR/MWh brez DDV. Za primerjavo znaša strošek ogrevanja 

iz obstoječe kotlovnice okoli 95 EUR/MWh brez DDV, kjer predstavlja strošek ELKA okoli 

70 EUR/MWh in ostali stroški brez amortizacije 25 EUR/MWh. V nadaljevanju je prikazana 

struktura stroškov ogrevanja za biomaso in ELKO. 

Stran 125


Slika 74: Primerjava stroškov ogrevanja v OŠ Ferda Vesela med ELKO in biomaso 

V naslednji fazi predlagamo izdelavo Študije alternativnih virov in DIIPa za izvedbo projekta, 

kjer bi bila analizirana tudi možnosti izvedbe projekta preko JZP-ja. 

Predlog projekta 3: Kotel na pelete v manjših javnih objektih, npr. Podružnična šola 

Zagradec 

Izraba majhnih oz. gospodinjskih kotlov za ogrevanje na pelete je aktualno v vseh javnih 

objektih, ki imajo porabo do 10.000 l ELKA. V občini Ivančna Gorica so primerni objektih za 

postavitev kotla na pelete: Podružnična šola Zagradec, Muljava, Ambrus. Omenjeni objekti so 

sicer energetsko zelo potratni in so potrebni energetske sanacije. Z vključitvijo kotlov na 

pelete bi lahko bistveno znižali stroške za ogrevanje. V nadaljevanju je prikazan primer za 

Podružnično šolo Zagradec. 

Letna poraba ELKA znaša v povprečju okoli 9.000 l ELKA in na podlagi ocenjene porabe 

ELKA ocenjujemo potrebno velikost kotla na pelete 45 kW, kjer bi bilo v obstoječi kotlovnici 

urediti tudi zalogovnik za pelete, kjer bi se lahko uredilo fleksibilno ali sesalno doziranje 

peletov v kotel. 

Ocenjena investicija v postavitev kotla na pelete moči 45 kW in ureditev zalogovnika ter vsa 

pripadajoča oprema je ocenjena na nivo okoli 20.000 EUR. Letna potreba po peletih znaša 

okoli 9.100 kg na leto. Trenutna cena peletov se giblje okoli 180 do 200 EUR/tono brez 

DDV, kar predstavlja letni strošek pelet okoli 1.600 EUR brez DDV. Letni strošek ob ceni 

0,633 EUR/l brez DDV pri porabi 9.000 litrov znaša letni strošek za gorivo 5.700 EUR. 

V nadaljevanju predlagamo izdelavo Študije alternativnih virov vseh objektov, kjer bi bili 

analizirani posamezni viri ogrevanja (biomasa, TČ in SPTE) ter pripravi izhodišča za 

odločitev o investicij v lastni režiji ali v obliki JZP-ja. 

Stran 126


Predlog projekta 4: Skupna kotlovnica na lesno biomaso za blokovska naselja v centru 

Ivančne Gorice 

Na ulici 6. junija so trije bloki, stari 8 let, ki imajo vsak svojo kotlovnico na ELKO. 

Posamezen blok porabi v ogrevalni sezoni v povprečju okoli 8.000 l ELKA. V neposredni 

bližini je 8 starejših blokov na Ljubljanski ulici, kjer je ocenjena letna poraba goriva od 7.500 

do 9.500 litrov ELKA. Skupaj je torej 11 blokovskih enot, ki skupaj porabijo okoli 90.000 l 

ELKA. V nadaljevanju je prikazana potencialna lokacija kotlovnice na lesno biomaso in 

izgradnja toplovodnega omrežja, kjer bi se morala priključiti tudi sosednja objekta (banka in 

poslovni objekt). Ocenjena skupna poraba energije je 1.100 MWh energije za ogrevanje in 

pripravo tople sanitarne vode. 

Slika 75: Lokacija skupne kotlovnice in izgradnja toplovoda 

Na sliki je označena lokacija kotlovnice (številka 1) in bloki (do 2 do 12). Objekt označen s 

številko 13 je trgovinski objekt in 14 banka. Ocenjena velikost kotlovnice je kombinacija 

kotla na biomaso moči 500 kW in 100 kW. Slednji bi bil za pokrivanje pretežno potrebe po 

topli sanitarni vodi. Dodatno h kotlom na sekance bi se dogradil še ustrezno velik hranilnik 

toplote, ki bi omogočal dovolj energije za ogrevanje in sanitarno vodo v konicah sezone in 

dneva. 

Ocenjena vrednost opreme in gradbenega dela s toplovodnih omrežjem je ocenjen na nivo 

600.000 do 650.000 EUR s toplovodom dolžina okoli 500 m. Ker gre za zasebne bloke bi 

morala občina spodbuditi zasebne investitorje za izgradnjo tovrstnih projektov, kar bi 

omogočila s podelitvijo koncesije za izgradnjo daljinskega omrežja. 

Stran 127


Predlog projekta 5: Skupna kotlovnica za industrijsko cono I6/c Stransko polje, Ivančna 

Gorica 

Občina je sprejela odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu obrtne cone I6/c 

Stranko Polje Ivančna Gorica, ki je bilo objavljeno v Uradnem listu dne 30.6.2008 (Url št. 

65/2008). Znotraj OPPN predmetne obrtne cone so območja namenskih rab območja 

proizvodnih (obrtnih), servisnih, trgovskih in poslovnih objektov. Na območju cone je 

predvidena izgradnja obrtnih, trgovskih in drugih poslovnih prostorov in pripadajočih 

servisnih objektov ter površin za manipulacijo. Določene so višine objektov, in sicer največ 

do 12 m višine oz. na parcelah št. 4 in 5 največ do višine 15 m. 

Za dobavo električne energije je predvidena izgradnja dveh TP 1x 1000kVA 20/0,4kVA ter 

izgradnjo šest cevne kabelske kanalizacije v dolžini ca. 300 m. Ogrevanje je predvideno na 

tekoča goriva ali plin, za kar se predvidijo cisterne na posameznih lokacijah. Dovoljena je tudi 

izraba alternativnih virov energije: biomasa, toplotne črpalke, sončna energije… 

Obrtna cona je zahodno od obstoječe obrtne cone, kjer je predvidena gradnja poslovnogostinskega 

objekta neposredno ob novi obrtni coni (glej sliko št. 10). V nadaljevanju je 

prikazana prostorska umestitev posameznih parcel (št. 1 do 9). 

Slika 76: Obrtna cona I6/c 

Za ogrevanje so predvidena individualne rešitve, npr. na ELKO, UNP in alternativne vire. 

Dodatna alternativna je izgradnja skupne kotlovnice in ogrevanje npr. na biomaso. V 

nadaljevanju so analizirane posamezne možnosti in predlogi ogrevanja obrtne cone. Za 

določitev končne oblike variante ogrevanja je potrebno narediti podrobno študijo alternativnih 

virov energije, ki upravičujejo izbiro posamezne rešitve. Energetski zakon določa: «Pri 

graditvi novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1.000 m 2 , in pri 

rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1.000 m 2 in se zamenjuje 

Stran 128


sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo 

z energijo, pri kateri se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost 

alternativnih sistemov za oskrbo z energijo«. Izhodišče izdelave študije pa je Pravilnik o 

metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z 

energijo. 

Analiza variant mora biti izdelana tudi v skladu z določili Pravilnika o učinkoviti rabi energije 

v stavbah. Energijska učinkovitost stavbe je dosežena, če je poleg zahtev iz 7. člena tega 

pravilnika najmanj 25 odstotkov celotne končne energije za delovanje sistemov v stavbi 

zagotovljeno z uporabo obnovljivih virov energije v stavbi. Energijska učinkovitost stavbe je 

dosežena tudi, če je delež končne energije za ogrevanje in hlajenje stavbe ter pripravo tople 

vode pridobljen na enega od naslednjih načinov: 

 

 

 

 

 

 

 

najmanj 25 odstotkov iz sončnega obsevanja, 

najmanj 30 odstotkov iz plinaste biomase, 

najmanj 50 odstotkov iz trdne biomase, 

najmanj 70 odstotkov iz geotermalne energije, 

najmanj 50 odstotkov iz toplote okolja, 

najmanj 50 odstotkov iz naprav SPTE z visokim izkoristkom v skladu s predpisom, ki 

ureja podpore električni energiji, proizvedeni v soproizvodnji toplote in električne 

energije z visokim izkoristkom, 

je stavba najmanj 50 odstotkov oskrbovana iz sistema energijsko učinkovitega daljinskega 

ogrevanja oziroma hlajenja. 

Izhodišča 

Predvidna izgradnja industrijske cone Ivančna Gorica je razdeljena na 9 lokacij. Iz vidika 

možnosti izgradnje centralne kotlovnice na različne energente smo v oceni upoštevali 

izgradnjo od 10.000 do 15.000 m2 površin (pisarniški, proizvodnji ter skladiščni del). 

Upoštevajoč podatke o primerljivih objektih je ocenjena poraba ELKA na letnem nivoju od 

15.000 do 20.000 l ELKA, kar je konzervativna ocena. Za izračun potrebne energije bomo v 

nadaljevanju upoštevali spodnjo oceno, to je 15.000 l ELKA, kar pomeni da znaša ocenjena 

poraba za ogrevanje preračunano v ekvivalent ELKA okoli 135.000 l oz. 1.380 MWh energije 

za ogrevanje. Tukaj ni upoštevana procesna toplota in raba skozi celo leto, saj ni podatka o 

podjetjih in njihovih porabah. Dodatno predlagamo priklop poslovno-gostinskega objekta 

Rekon. Nov poslovni objekt ima v projektu predvidena dva plinska kotla na UNP moči 100 

kW, torej skupaj 200 kW in bojler za sanitarno vodo 1.000 litrov. Skladno s projektnimi 

ocenami ocenjujemo letno porabo ekvivalenta ELKA okoli 25.000 l. 

Skupna ocenjena poraba za ogrevanje je ocenjena na nivo 1.400 MWh in ocenjeno konično 

moč 0,8 MW. 

Stran 129


Daljinsko ogrevanje na lesno biomaso (DOLB) 

V primeru postavitev daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (DOLB) predlagamo postavitev 

kotlovnice na lokacijo parcele št. 9 in izgradnja glavnega toplovoda v dolžini 300 m vse do 

poslovnega objekta št. 10. V nadaljevanju je prikazana lokacija kotlovnice in izgradnja 

toplovodnega omrežja. 

Slika 77: DOLB Obrtna cona I6/c 

Ocenjena investicija v postavitev kotlovnice z zalogovnikom za sekance, vgradnjo kotlov na 

lesne sekance moči 500 in 100 kW s hranilnikom toplote in ustrezno povezavo znaša okoli 

320.000 EUR. Izgradnja toplovodnega omrežja je ocenjena na nivo 84.000 EUR brez DDV 

(400 trasnih metrov toplovoda po 210 EUR/trasni meter). Predvidena je tudi postavitev do 

200 kW toplotne podpostaje v posameznih objektih, katere posamezni strošek je z montažo 

ocenjen na nivo 10.000 EUR. Skupna investicije je ocenjena na nivo 500.000 EUR brez DDV 

za dobavo energije za ogrevanje, brez tople sanitarne vode, ki se pridobiva individualno ali s 

toplotnimi črpalkami oz. bojlerji. 

V primeru prodaje toplote po ceni vezani na ELKO z določenim popustom (npr. 10%) 

predlagamo naslednji tarifni pravilnik. 

Po merilniku 

toplote MWh 

Po priključni moči na leto do 200 kW 15,00 EUR/kW 

Števnina 

120 EUR/leto 

57,00 EUR/MWh (10% nižja cena 

kot v primeru ELKA) 

Strošek ogrevanja iz DOLB bi tako za končne uporabnike znašal 75 EUR/MWh. V primeru 

postavitve individualnih kotlovnic za večje porabnike na UNP ali ELKO, bi znašala cena 

ogrevanja (amortizacija investicija in strošek energenta) 94 EUR/MWh za UNP in 

Stran 130


80 EUR/MWh za ogrevanje na ELKO. Ogrevanje na DOLB je tako ugodnejše in izpolnjuje 

zahteve iz PURESa. 

V ekonomski kalkulaciji smo upoštevali možnost pridobitve 50 % nepovratnih sredstev, 

rednih stroškov upravljanja in vzdrževanja in prihodkov iz naslova prodaje toplote. 

Izračunana enostavna vračilna doba znaša 9 let, IRR znaša 9,15%. 

V naslednji fazi predlagamo izdelavo Študije alternativnih virov za določitev različnih rešitev 

izrabe alternativnih virov. 

Individualno ogrevanje na UNP in vključitev enote SPTE 

V kolikor bodo posamezni objekti imeli individualno ogrevanje, potem predlagamo 

postavitev ogrevalnega sistema na UNP zaradi okoljskih vidikov in dodatno enoto SPTE za 

doseganje dodatnih energetskih prihrankov, in sicer v višini 50% pokrivanja toplotnih potreb 

za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode. 

V našem primeru, znaša poraba posameznega objekta okoli 140 MWh je potreben klasičen 

kotel moči 100 kW. V tem primeru predlagamo vključitev ene ali dveh enot SPTE moči 

5,5 kW e in 12,5 kW t . Skupni izkoristek naprave je 88%, 27% znaša izkoristek za električno 

energijo in 61% za toploto. V primeru delovanja 4.000 ur bi ena enota SPTE predlagana moči 

proizvedla 50 MWh toplote in 22 MWh električne energije. V primeru porabe električne 

energije za lastne potrebe znaša ocenjeni letni prihranek okoli 3.500 EUR brez DDV, kar 

pomeni, da se investicija 22.000 EUR brez DDV povrne v šestih letih. 

Z vključitvijo enote SPTE se obstoječi stroški ogrevanja zaradi dodatnega prihranka ustrezno 

znižajo. 

Aktivnost 5: Energetsko varčna gradnja- Idejni projekt umestitve toplotne črpalke 

zrak/voda v javnih objektih 


usklajevanje 


do leta 2015 glede na leto 

2010 


Gorica 


Primer vgradnje toplotne črpalke na manjšem objektu je prikazan v naslednjem predlogu 

projekta. 

Stran 131


Predlog projekta 5: Vgradnja toplotne črpalke zrak/voda na objektu Podružnična šola 

Zagradec 

Omenjeni objekt porabi letno za potrebe ogrevanja 8.500 litrov ELKA. Kotel je zastarel, 

potrebna toplotna moč kotla znaša 40 kW, toplotne izgube ocenjujemo na min. 10%. Tako se 

letno proizvede ca 70 MWh toplotne energije za kar kotel obratuje 1.750 ur. 

Vgradnja toplotne črpalke zrak/voda pomeni investicijsko najmanjši strošek. Strošek npr. 

črpalke proizvajalca Termotehnika TČK ZVR 19ST*(65°C) moči 5,9 kW e in 20 kW t znaša 

skupaj z hranilnikom toplote, razdelilno postajo in priklopom ca 14.000 EUR z DDV. Črpalka 

bi letno delovala 2.520 obratovalnih ur in bi proizvedla 50 MWh toplote, kar znaša 70%. 

Predpostavili smo, da v zimskem času, ko znaša temperatura pod 0◦C toplotna črpalka ne bo 

delovala. Preostalih 20 MWh bi se proizvedlo z obstoječim kotlom. Sedaj znašajo stroški 

ogrevanja ca 6.300 EUR ob predpostavljeni ceni ELKA 0,743 EUR/l z DDV. Strošek 

delovanja toplotne črpalke je naslednji: 

 

 

strošek obstoječega kotla za pripravo 20 MWh znaša 1.620 EUR, 

strošek delovanja toplotne črpalke za porabljenih 14.870 kWh ob predpostavljeni ceni 

električne energije 0,10 EUR/kWh z DDV znaša 1.487 EUR. 

Strošek skupaj znaša 3.100 EUR, kar pomeni okoli 50% znižanje stroškov ogrevanja oz. 

3.200 EUR/leto. Vračilna doba investicije brez upoštevanja vira financiranja blizu 5 let. 

Aktivnost 6: Energetsko varčna gradnja- Idejni projekt postavitve sončnih elektrarn v 

občini 


Povečati delež OVE na 10% Občina Ivančna Gorica Energetski upravljavec 

do leta 2015 glede na leto 2010 

Sončne elektrarne omogočajo proizvodnjo zelene električne energije, to je brez emisij in 

nadomeščajo proizvodnjo električne energije iz fosilnih goriv. Pri načrtovanju sončnih 

elektrarn je potrebno upoštevati naslednja pravila: 

 

 

 

 

usmerjenost in naklon modulov je proti jugu in z naklonom okoli 30°, odvisno od lokacije, 

povezave med moduli, razsmerniki in odjemnim mestom morajo biti zaradi izgub čim 

krajše, 

povezava na javno električno omrežje mora biti čim bližje lokaciji sončne elektrarne, 

moduli ne smejo biti senčeni, saj tudi delno senčenje bistveno vpliva na celotno 

proizvodnjo energije. 

Stran 132


Država z Uredbo o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije 

(URL 37/2009), določa odkupne cene oz. obratovalne podpore tudi sončnim elektrarnam. 

Investitorji imajo dve možnosti vezave na elektro omrežje, in sicer po modelu zagotovljenega 

odkupa (vso električno energije se odda v omrežje po zagotovljeni ceni) ali obratovalne 

podpore (finančna pomoč za tekoče poslovanje, ki se dodeli neto proizvedeni električni 

energiji, jo proizvajalci prodajo sami na trgu ali jo porabijo kot lastni odjem). Na podlagi 

Uredbe se zagotavlja višina odkupne cene za dobo 15 let od pridobitve odločbe o podpori, 

kjer se višina zagotovljenega odkupne cene določi na podlagi referenčnih stroškov v letu 

2009, ki znašajo za sončne elektrarne na strehi do 50 kW p 415,46 EUR/MWh ter do 1 MW p 

380,02 EUR/MWh. 

Če je proizvodna naprava sestavni del ovoja zgradbe oziroma elementov zgradbe, kot to 

določa drugi odstavek 14. člena te uredbe, se referenčni stroški zvišajo za 15 %. V kolikor gre 

za samostojni objekt (sončna elektrarna na zemlji) pa znašajo referenčni stroški iz leta 2009 

do 50 kW p 390,42 EUR/MWh in do 1MW 359,71 EUR/MWh. 

Odkupne cene se določijo na podlagi referenčnih stroškov sončnih elektrarn za leto 2009 in se 

ustrezno znižajo: 

v letu 2010 za 7 %, 

v letu 2011 za 14%, 

 

v letu 2012 za 21 % in 

v letu 2013 za 28 %. 

V občini Ivančna Gorica je na razpolago dovolj površin na javnih in zasebnih objektih za 

postavitev sončnih elektrarn. Pri zasebnih podjetij pridejo v poštev vsa večja podjetja z 

razpoložljivimi strehami, kjer smo že opredelili možnost postavitve v podjetjih Elvez (150 

kW p ), Altel (50 kW p ), Akrapovič (180 kW p )… 

Potencialne lokacije na javnih objektih s predlaganimi velikostmi sončnih elektrarn so: 

Osnovna šola Stična, skupno 180 kW p na treh vejah OŠ in telovadnici; 

Podružnična šola Višnja Gora, 50 kW p na strehi telovadnice in nad knjižnico; 

OŠ Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični, 50 kW p . 

Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, 50 kW p na telovadnici in strehi šole. 

Center za zdravljenje bolezni otrok, 30 kW p . 

Zdravstveni dom Ivančna Gorica, 50 kW p . 

Skupna ocena večjih sončnih elektrarn na javnih objektih je ocenjena na nivo 410 kW p , od 

tega znaša potencial večjih sončnih elektrarn na objektih v osnovnih šolah skupaj 280 kW p . 

Ker je večina projektov definirana na velikost 50 kW p je v nadaljevanju podrobneje opisana 

tehnična in ekonomska upravičenost sončne elektrarne. Upoštevane so predpostavke, da so 

Stran 133


moduli obrnjeni proti jugu, naklon 30°. Upoštevano je povprečno obsevanje za območje 

Ivančne Gorice. 

Tabela 29: Tehnično - ekonomska izhodišča primera sončne elektrarne moči 50 kW p 

Naklon in orientacija modulov J, 30° 

Število solarnih modulov kom 216 

Skupna površina (m 2 ) 362,2 

Moč elektrarne (kW p ) 49,68 

Sončno obsevanje (kWh/m 2 ) 1.210 

Proizvodnja električne energije (kW h ) 52.541 

Specifična letna proizvodnja e.e. (kWh/kW p ) 1.058 

Prihranek emisij CO2 (kg/a) 44.660 

Cena električne energije za 2011 (EUR/kW h ) 0,357 

Specifična investicija (EUR/kW p ) 2.700 

Amortizacija na 15 let (EUR/leto) 9.000 

Letni stroški vzdrževanja in 

obratovanja (brez stroškov 

financiranja) (EUR/leto) 2.000 

Diskontna stopnja (%) 7 

Interna stopnja donosa (%) 9 

Enostavna vračilna doba (let) 8,5 

Razpoložljive strehe so ugodne za postavitev in večjo izrabo sončnih elektrarn v občini. V 

kolikor občina ni zainteresirana za postavitev elektrarn, lahko tovrstne investicije izvede 

preko določil javno zasebnega partnerstva. Vse navedene vrednosti so brez DDV. 

Aktivnost 6: Energetsko varčna gradnja- Idejni projekt vključitve soproizvodnje toplote 

in električne energije v večjih kotlovnicah 


usklajevanje 


do leta 2015 glede na leto 2010 


Gorica 


Soproizvodnja toplote in električne energije oz. SPTE pomeni sočasno proizvodnjo toplote in 

električne energije. Dimenzioniranje enote SPTE izhaja iz izhodišča pokrivanja od 30 do 50 

% toplotnih potreb, kar pomeni, da je poraba toplote glavno vodilo pri določitvi velikosti 

enote SPTE in se lahko vključi v že obstoječo kotlovnico kot nadgradnja obstoječe tehnike 

ogrevanja. Objekti s premajhno porabo energije niso primerni za postavitev enote SPTE, saj 

so pričakovani finančni učinki ustrezno manjši. 

Stran 134


SPTE na UNP ali ELKO omogoča dodatne energetske in finančne prihranke, saj se s pomočjo 

dodatno proizvedene električne energije ustvarijo prihranki pri prodaji električne energije v 

obliki zagotovljenega zakupa ali pri manjši porabi električne energije iz omrežja in dodatno 

prihodek iz naslova obratovalne podpore. V večini primerov soproizvodnih postrojenj znaša 

energetski prihranek med 20 % in 30 %. Za večino proizvodnih procesov je potrebna tudi 

zanesljiva oskrba z električno energijo. Soproizvodnja zagotavlja zanesljivost, poleg tega 

omogoča še druge prihranke, ki jih je težje ekonomsko ovrednotiti. V ta namen bi kot prvo 

aktivnost izdelali Študijo alternativnih virov ali Dokument identifikacije investicijskega 

projekta (v nadaljevanju DIIP) za vgradnjo SPTE za pokrivanje potreb po ogrevanju 

prostorov za izbrano lokacijo v občini Ivančna Gorica. Vsebina omenjenih študij naj bo 

skladna z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije 

na področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/2006). V DIIP se analizira strošek ogrevanja pred 

in po izvedbi zamenjave načina ogrevanja kot tudi možnost izvedbe javno zasebnega 

partnerstva. 

Javni objekti primerni za vključitev enote SPTE v obstoječi sistem ogrevanja so predvsem: 

 

 

 

 

Osnovna šola Stična, predlagana velikost 30 kW električne in 60 kW toplotne moči; 

Vrtec Marjetica, predlagana enota SPTE velikosti 5,5 kW električne in 12,5 toplotne moči 

(SPTE DACHS); 

Podružnična šola Višnja Gora, 2 x DACHS; 

OŠ Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični, 2 x DACHS. 

V nadaljevanju je prikazana ekonomika postavitve enote SPTE k obstoječemu sistemu 

ogrevanja za eno enoto DACHS, to je 5,5 kW električne in 12,5 kW toplotne moči 

proizvajalca Senertec, npr. v Vrtcu Marjetica. V nadaljevanju so podana tehnična in 

ekonomska izhodišča delovanja ene enote ob predpostavki delovanja 4.000 ur. 

Stran 135


Tabela 30: Tehnično izhodišča postavitve SPTE 

Vrsta goriva za SPTE 

Nazivna moč SPTE 

Nazivna moč SPTE (toplotna) 

Električna moč SPTE 

UNP 

20,5 kW 

12,5 kW 

5,5 kW 

Proizvodnja toplote v obstoječem kotlu na UNP 61 MWh/leto 

Proizvodnja toplote v SPTE 

50 MWh/leto 


111 MWh/leto 

Delež SPTE 44,9% 

Število polnih obratovalnih ur SPTE 

4.000 h/leto 

Izkoristek SPTE pri proizvodnji toplote 27,0% 

Izkoristek SPTE pri proizvodnji električne energije 61,0% 

Izgube SPTE 12,0% 

Neto prodaja električne energije 

22 MWh/leto 

Letna poraba goriva obstoječih kotlov UNP 9.133 

Letna poraba goriva za SPTE UNP 10.992 

Skupna letna poraba goriva litrov UNP 20.125 

V nadaljevanju je prikazana ekonomika delovanja enote SPTE, kjer je predvidena lastna 

poraba proizvedene električne energije in toplote, iz katerega naslova se ustvarijo prihranki in 

prihodki iz naslova obratovalne podpore ter dodatno je ovrednotena toplota. Na drugi strani je 

strošek goriva in letnega serviranja enote. 

Tabela 31: Ekonomski kazalci postavitve SPTE 

Število ur obratovanja 4.000 

Prihodki, prihranki 

Prihranek pri el. energiji 5,5 kWe 0,10 EUR/kWh 2.200 

Zagotovljeni odkup 5,5 kWe 0,19199 EUR/kWh 4.224 

Ovrednotena toplota 12,5 kWe 0,097 EUR/kWh 4.841 

Skupaj prihranki 11.264 

STROŠKI 

Strošek plina brez trošarine 21 kW 0,087 EUR/kWh 7.145 

Strošek servisa 600 

Skupaj stroški 7.745 

RAZLIKA PRIHRANKI - STROŠKI 3.520 

Vse vrednosti so brez DDV. 

Letni prihranek znaša okoli 3.500 ur, kar pomeni ob investiciji 22.000 EUR brez DDV 

vračilno dobo okoli 6 let. V tem primeru mora biti investitor registriran za opravljanje 

Stran 136


dejavnosti proizvodnje in prodaje električne energije. Izvedba projekta vključitve enote SPTE 

se lahko izpelje v skladu z določili javno zasebnega partnerstva. 

KAZALNIK 

Število vzpostavljenih sistemov soproizvodnje toplote in električne energije. 


Lastna investicija v višini 22.000 EUR brez DDV ali izvedba preko določil JZP. 

Aktivnost 7: Uvedba varčevalnih ukrepov v javnih stavbah 




stavbah za 20% 


Gorica 


Osveščanje in informiranje zaposlenih je eden izmed glavnih organizacijskih ukrepov za 

izboljšanje energetskega stanja v vseh javnih zgradbah. Zmanjšanje rabe energije se najprej 

začne pri vsakem posamezniku in šele nato z izvedbo ukrepov. 

Pri izbiri predlogov za učinkovito rabo energije v javnih zgradbah je glavni poudarek na 

smiselnosti izvedbe ukrepov. Mnogi ukrepi sicer lahko zmanjšajo rabo energije, vendar so 

ekonomsko popolnoma neupravičeni in zato niso podani. Pri vrtcih in osnovnih šolah je zelo 

pomembna visoka stopnja bivalnega ugodja in predvsem zanesljivost ogrevanja. V 

nadaljevanju podajamo nekaj osnovnih in nekaj cenovno nezahtevnih ukrepov za boljšo URE 

v javnih objektih. 

1. Ogrevanje: 

dobra toplotna izolacija objektov; 

 

 

 

 

 

 

 

 

natančna regulacija temperature v prostorih; 

primerna razporeditev grelnih teles; 

kakovostna okna in vrata; 

dodatna zatesnitev oken; 

uvajanje obnovljivih virov energije; 

zamenjava dotrajanih grelnih teles z učinkovitejšimi, sodobnejšimi; 

vgradnja termostatskih ventilov; 

vgradnja kotla primernih moči. 

Stran 137


2. Prezračevanje: 

kontrolirano prezračevanje prostorov: kadar je ogrevanje vključeno, naj bodo okna 

zaprta, tudi stalno priprta okna so neustrezna rešitev; pravilno prezračevanje: za nekaj 

minut na stežaj odpremo okna in hkrati zapremo ventile na ogrevalnih telesih, nato 

okna zapremo in ponovno odpremo ventile na ogrevalnih telesih; 

 

redno preverjati tesnjenje oken in vrat in po potrebi zamenjati ali vgraditi tesnila. 

3. Električna energija: 

v čim večji meri izkoriščati naravno svetlobo; 

 

 

 

 

 

 

 

okna naj bodo redno očiščena, prav tako to velja tudi za svetila; 

preveriti, ali je razpored in tip svetil primeren glede na namembnost prostorov; 

uporaba varčnih žarnic; 

ugašanje luči, ko ni nikogar v prostoru; 

izklapljanje raznih aparatov, ko se ne uporabljajo; 

pri nakupih se je potrebno odločati za sodobne naprave, ki v času mirovanja oziroma 

pripravljenosti porabijo zelo malo električne energije; 

pomožni električni grelniki naj bodo v uporabi le v izjemnih primerih. 

4. voda: 

kontrola, ali so po uporabi pipe zaprte; 

 

 

 

 

 

 

zapiranje pipe takrat, ko vode neposredno ne potrebujemo; 

redno izvajanje pregledov vodovodnega omrežja in pravočasna zamenjava izrabljenih 

tesnil ali pokvarjenih ventilov; 

vgradnja varčnih WC-kotličkov, ki imajo dve stopnji splakovanja; 

vgradnja števcev v stanovanjskih blokih za posamezna stanovanja; 

nakup sodobnih pralnih in pomivalnih strojev; 

izraba deževnice; 

KAZALNIK 

Organizirano izobraževanje zaposlenih v občinskih stavbah. 


500 EUR za 1 izobraževanje. Letno predvidena 2 izobraževanji. 

ROK IZVEDBE 

September 2011 do Maj 2011. 

Stran 138


Aktivnost 8: Pravila o energetsko varčni gradnji 


usklajevanje 

Vzpostavitev sistema za 

zagotovitev uvedbe sistemov 

OVE in ukrepov URE ob 

novogradnjah in rekonstrukciji 

obstoječih objektov. 


Gorica 


Občina v svojih občinskih aktih (Občinskega prostorskega načrta) opredeljuje podrobnejša 

pravila izvedbe aktivnosti glede OVE in URE. V večji meri pa je energetsko učinkovita 

gradnja in uporaba OVE po novem tako ali tako določena v vsebini Pravilnika o učinkoviti 

rabi energije v stavbah. 

V nadaljevanju pa podajamo zahteve, ki izhajajo iz Prenovljenega pravilnika o učinkoviti rabi 

energije –PURES 2010, ki je stopil v veljavo 1.7.2010 skupaj z pripadajočo tehnično 

smernico za graditev TSG-1-004:2010. 

Z novim pravilnikom so postavljene minimalne zahteve za gradbeni del, ki približno 

ohranjajo raven zahtevnosti PURESA iz leta 2008. Tako ostaja obvezno pokrivanje 25% 

celotne končne energije v stavbi z obnovljivimi viri (PURES 2008 je predvideval pokritje 

25% potrebne moči z OVE), pri tem so predvideni tudi novi, poenostavljeni načini 

izpolnjevanja te zahteve, vezani na posamezne vire OVE. Za nove javne stavbe se ohranja 

zahteva, da morajo biti 10% boljše od ostalih. 

Pogosto se pojavlja vprašanje, ali bo tudi v stanovanjskih stavbah v bodoče potrebno 

vgrajevati mehansko prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka. Zahteve za 

potrebno toploto za ogrevanje so postavljene tako, da bi ta obveznost veljala v širšem obsegu 

šele po letu 2015. Novi PURES uvaja termin »skoraj nič energijske stavbe« in njihovo 

uvedbo do leta 2020 Skoraj nič energijske stavbe: Prenovljena direktiva uvaja termin skoraj 

nič energijskih stavb, ki so opredeljene kot stavbe, ki tako malo energije porabi za ogrevanje 

in hlajenje, da lahko potrebe po energiji v čim večji meri pokrijemo z obnovljivimi viri, 

vključno z obnovljivo energijo proizvedeno na stavbi ali tik poleg nje. 

Energijske lastnosti stavbe: Merilo za energijsko učinkovitost stavbe po novem predstavlja 

izključno celotna raba energije (ne le za ogrevanje, ampak tudi za hlajenje in pripravo tople 

vode, vgrajena razsvetljava naj se upošteva predvsem pri ne stanovanjskih stavbah), in sicer 

na ravni primarne energije in s tem povezane emisije CO 2 . 

Cilji za nove in javne stavbe: Poseben poudarek je na spodbujanju gradnje t.i. skoraj nič 

energijskih hiš, še posebej v javnem sektorju: 

Stran 139


 

 

 

do 2020 morajo biti vse nove stavbe skoraj nič energijske (postaviti tudi vmesni cilj do 

2015); 

do 2018 zagotoviti da bodo vse nove javne stavbe (v lasti ali v najemu) skoraj nič 

energijske, predstavljati morajo zgled ostalim; 

države članice morajo v ta namen pripraviti Akcijski načrt za skoraj nič energijske hiše in 

periodično poročati EC o stanju na tem področju (po 2012 na 3 leta). 

Energijska prenova starejših stavb: Še posebej je pomemben obseg energijske prenove 

starejših stavb, zato prenovljena direktiva EPBD ohranja vse dosedanje zahteve, odpravi 

nejasnosti in nedorečenosti ter mestoma zahteve celo zaostruje. Odpravljena je meja 1000 m 2 

(PURES 2008) za izpolnjevanje minimalnih zahtev pri večjih prenovah stavb (naša 

zakonodaja že postopa tako pri vseh rekonstrukcijah). Zahteva po uskladitvi z minimalnimi 

zahtevami velja za del, ki se prenavlja. 

Študije izvedljivosti alternativnih energetskih sistemov: Odpravljen je tudi prag 1000 m 2 

(PURES 2008) za obvezne študije izvedljivosti za alternativne energetske sisteme, tako bo 

študija potrebna pri vsaki novogradnji, ne glede na velikost stavbe. 

Minimalne zahteve in vloga LCC analize: Pri postavitvi minimalnih zahtev za nove stavbe 

in pri priporočenih ukrepih za prenovo starejših stavb je treba upoštevati stroškovno 

učinkovitost ukrepa v celem življenjskem krogu (Life Cycle Costing - LCC) in poiskati 

dolgoročno optimalne rešitve. Prenovljena direktiva predvideva benčmarking minimalnih 

zahtev v EU-27 na podlagi enotne metodologije temelječe na LCC. Namen spremenjenega 

določila je preprečiti morebitne izgubljene priložnosti za energijsko učinkovito gradnji ali 

prenovo, seveda pa države lahko postavijo tudi strožje zahteve, ki so energijsko bolj 

učinkovite, kot bi to sledilo iz upoštevanja stroškovno optimalnih zahtev: 

 

 

Minimalne zahteve: Stroškovno optimalne minimalne zahteve naj se predpisujejo tako 

za rabo energije v stavbi kot za elemente ovoja pri novogradnjah in prenovah. 

Zahteve za sisteme: Predvidena je postavitev minimalnih zahtev za tehnične sisteme, 

ki so vgrajeni v stavbi, predvsem za kotle, naprave za pripravo tople vode in klimatske 

sisteme. Zahteve naj pokrivajo celotno rabo energije, pravilno vgradnjo, primerno 

dimenzioniranje, prilagoditve ter regulacijo vgrajenih sistemov. Pregledi kotlov se 

razširijo na pregled celotnega ogrevalnega sistema, pri čemer lahko države članice 

določijo različne periode pregledov glede na moč kotla. 

Spodbujati je treba vgradnjo pametnih merilnikov za električno energijo. 

Pasivno hlajenje: Strategije pasivnega hlajenja in preprečevanje pregrevanja imajo prednost 

pred aktivnim hlajenjem. 

Stran 140


Energetska izkaznica in trženje stavb: Prenovljena direktiva utrjuje informativno 

promocijsko vlogo energetske izkaznice stavbe v vseh oblikah prometa z nepremičninami, 

tako bo na primer zahtevana navedba energijskih indikatorjev pri oglaševanju stavb. Izkaznica 

naj po novem vsebuje predvsem podatek o primarni energiji, potrebni energiji za ogrevanje in 

hlajenje in o emisijah CO 2 . Njena obvezna priloga je seznam priporočenih ukrepov, razen če 

ni potencialov za izboljšave (v smislu zahtev obstoječe zakonodaje). Direktiva kot novost 

predvideva evropsko prostovoljno shemo energetskih izkaznic za ne stanovanjske stavbe, s 

priporočilom za njeno vključevanje v nacionalne certifikacijske sheme. Za uporabnike 

izkaznic je pomembna zahteva po vzpostavitvi celovitega sistema kontrole kakovosti pri 

izdajanju energetskih izkaznic. 

Prostorsko načrtovanje in prenovljena EPBD: Pomembno novost predstavlja tudi zahteva 

naj bosta lokalna in regionalna uprava vključeni v prenos EPBD, predvsem zaradi 

usklajenosti zakonodaje o prostorskem načrtovanju in zakonodaje o energetski učinkovitosti 

stavb, kar bi lahko olajšalo izkoriščanje obnovljivih virov. 

Učinkovitost kotlovnic se povečuje s čim večjo izkoriščenostjo tehnološko ustreznih naprav, 

ustrezno regulacijo in ustreznim vodenjem. Pri investicijskem vzdrževanju kotlovnic oziroma 

rekonstrukcijah je zato potrebno spodbujati upravnike k tovrstnim projektom. Prav tako je 

potrebno pospeševati izgradnjo skupnih kotlovnic in ne lokalnih kurišč (npr. nov stanovanjski 

kompleks, območje centralnih dejavnosti, ali tudi kogeneracija na OVE (biomasa) za 

dislocirane poslovne subjekte. 

KAZALNIK 

Sprejem Občinskega akta, ki opredeljuje zahteve glede OVE in URE 


Vrednost projekta je 2500 €. Občina v celoti krije vrednost izdelave projekta. 

ROK IZVEDBE 

Pred sprejemom OPPN Občine Ivančna Gorica. 

Stran 141


Aktivnost 8: Energetska sanacija javnih objektov 


Vzpostavitev sistema za 

zagotovitev uvedbe sistemov 

OVE in ukrepov URE ob 

novogradnjah in rekonstrukciji 

obstoječih objektov. 


Gorica 


Na podlagi izvedbe preliminarnih energetskih pregledov in ugotovljenih energetskih števil v 

nadaljevanju podajamo okvirne predlagane ukrepe energetske sanacije za posamezno javno 

stavbo kot povzetek ukrepov in aktivnosti iz prejšnjega poglavja. Te ukrepe se bo uvajalo v 

skladu s finančnimi zmožnostmi občine oz. javno zasebnim partnerstvom. Načrt ukrepov bo 

obsegal sanacijo ki so večji finančni zalogaj kot manjše ukrepe za dvig obstoječega stanja v 

objektih, ki niso v ciljnem energetskem razredu. 

Na splošno varčevalni potencial obstaja v vseh javnih objektih. Predlagamo, da se v občini 

Ivančna Gorica izvedejo naslednje aktivnosti v smeri izboljšanja energetske učinkovitosti: 

 

 

 

 

 

 

Izolacija ovoja objekta na objektih: Srednja šola Josipa Jurčiča, PŠ Muljava, PŠ 

Zagradec, PŠ Ambrus, Vrtec Miška in OŠ Stična, Vrtec Čebelica, Vrtec Polžek, Vrtec 

Sonček, 

Zamenjava strešne kritine: PŠ Zagradec, 

Zamenjava stavbnega pohištva: Srednja šola Josipa Jurčiča, PŠ Muljava, PŠ Zagradec, 

PŠ Ambrus, Vrtec Miška in OŠ Stična, Vrtec Čebelica, Vrtec Polžek, Vrtec Sonček, 

Krajevna skupnost Ivančna Gorica, 

Ogrevanje in zamenjava kurilne naprave: 

o Montaža termostatskih ventilov: Srednja šola gimnazija Josipa Jurčiča, PŠ 

Muljava, PŠ Zagradec, PŠ Temenica, PŠ Ambrus, Vrtec Miška in OŠ Stična, 

Vrtec Čebelica, Vrtec Polžek, Vrtec Sonček, Krajevna skupnost Ivančna Gorica, 

o Vgradnja toplotne črpalke: PŠ Muljava, PŠ Zagradec, PŠ Temenica, PŠ Ambrus, 

Vrtec Miška in OŠ Stična, Vrtec Čebelica, Vrtec Polžek, Vrtec Sonček, Krajevna 

skupnost Ivančna Gorica, 

o Vgradnja SPTE: OŠ Ivančna Gorica, Vrtec Marjetica, OŠ Ferda Vesela, Center 

za zdravljenje bolezni otrok, 

o Vgradnja kotla na biomaso/DOLB: Srednja šola Josipa Jurčiča,.. 

Razsvetljava: 

o Zamenjava fluoroscentnih in navadnih žarnic z energetsko varčnimi: gimnazija, PŠ 

Muljava, PŠ Zagradec, PŠ Ambrus, Vrtec Miška in OŠ Stična, Vrtec Čebelica, 

Vrtec Polžek, Vrtec Sonček, Krajevna skupnost Ivančna Gorica, 

o Vgradnja senzorjev za vklop: 

Stran 142


Smotrnost oz. prioritetno listo predlaganih ukrepov bodo dali opravljene nadaljnje študije 

(razširjeni ali poenostavljeni energetski pregledi s poudarkom na študijah gradbene fizike) s 

predlaganimi ukrepi ter dobo vračila investicij. S sanacijo javnih stavb bomo dosegli do 30% 

zmanjšanje rabe energije v javnih stavbah. 


Doba povračila investicije pri sanacijah javnih objektov zlasti stavbnega pohištva in ovoja 

zgradbe brez sofinanciranja po navadi ni ekonomska opravičena. Zato predlagamo sanacijo 

objektov ob pridobitvi sredstev oz. drugih oblik sofinanciranja in ob izvedbi predvidenih 

vzdrževalnih del na objektu.. 

Za energetsko sanacijo objektov zlasti izrabo OVE in URE obstaja tudi možnost 

pogodbenega financiranja, pri katerem so ukrepi za učinkovito rabo energije financirani s 

strani tretjega partnerja, poplačani pa iz tako doseženih ciljnih prihrankov pri stroških za 

porabljeno energijo. Trenutno so na voljo dve obliki pogodbenega financiranja: 

1. pogodbeno financiranje na področju dobave energije oziroma energetskih naprav, ki 

naročniku omogoča: 

 

 

 

 

 

zmanjšanje rabe in stroškov za energijo; 

vgradnja sodobnih, zanesljivih in energetsko učinkovitih sistemov brez lastnega 

vlaganja; 

povečanje vrednosti zgradbe zaradi posodobljenih energetskih sistemov; 

izboljšani delovni in bivalni pogoji v zgradbah; 

zmanjšanje obremenitev okolja z nevarnimi emisijami. 

2. pogodbeno financiranje na področju učinkovite rabe energije (URE): 

Pogodbenik – izvajalec oziroma investitor opravi investicijska vlaganja in izvede ukrepe za 

znižanje stroškov za rabo energije. Svoje izdatke dobi poplačane v obliki deležev pri letnih 

prihrankih pri stroških za energijo. Pogodba vsebuje garancijo naročniku glede ciljnih 

prihrankov pri stroških za porabljeno energijo. 

V praksi prihaja tudi do kombinacije obeh oblik. Pogodbeno znižanje stroškov za energijo ni 

samo način financiranja, je pogodbeni model, ki poleg načrtovanja in vgradnje novih naprav 

zajema tudi financiranje, vodenje in nadzor obratovanja, servisiranje in vzdrževanje, odpravo 

motenj, pa tudi motiviranje porabnikov energije. Njegova osnova je bolj ali manj obsežna 

pogodba, ki je za dogovorjeni čas sklenjena med lastnikom stavbe, naročnikom in zasebnim 

podjetjem za energetske storitve, izvajalcem. 

Stran 143


Aktivnost 9: Energetska sanacija javne razsvetljave 


usklajevanje 

Zmanjšanje porabe električne 

energije javne razsvetljave. 


Gorica 


Koncesionar 

Občina je objavila Odlok o koncesiji za opravljanje izbirne gospodarske javne službe dobave, 

postavitve, vzdrževanja in upravljanja javne razsvetljave v Občini Ivančna Gorica, in sicer v 

Uradnem listu št. 7/2010 z dne 29.1.2010. Koncesionar še ni izbran. Gospodarska javna 

služba »upravljanje in vzdrževanje javne razsvetljave« obsega dobavo in postavitev, redno 

vzdrževanje in strokovni nadzor nad delovanjem javne razsvetljave. V skladu z navodili 

občine bo skrbel za dobavo, postavitev in zamenjavo svetilk ter sijalk; dobavo, postavitev in 

zamenjavo drogov javne razsvetljave, drugih naprav in svetlobnih znakov in podobno. 

V občini Ivančna Gorica bo potrebno do leta 2016 prilagoditi celotno javno razsvetljavo 

zahtevam Uredbe o svetlobnem onesnaževanju. V večini primerov bo potrebno zamenjati 

obstoječe svetilke s svetilkami z ravnim steklom, ki bodo tudi energetsko varčne oziroma 

prinašale energetske prihranke. Med energetsko varčne vire svetlobe spadajo fluorescentna, 

metal halogenska in LED svetila. 

Pri analizi ekonomskih učinkov zamenjave se lahko upošteva naslednje predpostavke: 

cena svetilke 150 do 350 EUR (odvisno od tehnologije), 

cena posamezne sijalke 10 EUR, 

cena zamenjave sijalke 8 EUR, 

cena uporabe dvigala 20 EUR. 

S posodobitvijo javne razsvetljave se lahko ustvarijo pomembni prihranki. 5. člen uredbe 

definira, da letna poraba električne energije vseh svetilk, ki jih opravlja občina za razsvetljavo 

občinskih cest in javnih površin na sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kW h na prebivalca s 

stalnim ali začasnim prebivališčem občine. Po rezultati raziskovanj Statističnega urada v 

publikaciji Popis prebivalstva je bilo na dan 30.6.2006 v občini Ivančna Gorica 14.258 

prebivalcev. Poraba v letu 2006 je znaša 679.089 kW h (najvišja vrednost v zadnjih desetih 

letih) in tako znaša poraba na prebivalca 47,6 kW h /prebivalca. Poraba v letu 2009 je bistveno 

nižja in znaša 545.938 kWh, torej ob enakem številu prebivalcev znaša kazalnik 

38,2 kW h / prebivalca. 

Za določitev obsega potrebnih investicij in posledično pričakovanih prihrankov, je potrebno 

izdelati energetski pregled javne razsvetljave in na podlagi analize različnih tehnologij, oblik 

in možnosti prikazati ekonomske učinke posameznih ukrepov. Izbrana varianta bo 

predstavljala smernico koncesionarju za gospodarno ravnanje z javno razsvetljavo. 

Stran 144


13.2.4 Opis ukrepov in aktivnosti URE in OVE v gospodarstvu 

Aktivnost 1: vzpostavitev sistematičnega vodenja energetskega knjigovodstva 


usklajevanje 

Zmanjšana raba končne 

energije do leta 2015 glede na 

leto 2010 za 10 % 


Gorica 


Spodbujanje in uvajanja URE in OVE v gospodarstvu lahko predstavlja pomemben prispevek 

k zmanjševanju porabe energije v občinah, ker so gospodarski subjekti navadno veliki 

porabniki energije. Namen projekta je spodbujanje URE in OVE v gospodarstvu s pomočjo 

mehkih vsebin (svetovanja, izobraževanja in nasploh komuniciranja) in načrtnega uvajanja 

URE in OVE. 

Pričakovani rezultati, ki jih lahko pričakujemo na podlagi izvedenih aktivnosti projekta so 

zmanjšana poraba končne energije in dvig delež uporabe obnovljivih virov energije in 

učinkovite energije. Vzpostavitev sistematičnega vodenja energetskega knjigovodstva se bo 

izvajala skozi naslednje aktivnosti: 

1. Analiza stanja energetske porabe in uporabe URE in OVE v gospodarstvu 

Načrt spodbujanja in uvajanja URE in OVE v gospodarstvu je možno oblikovati le na osnovi 

kakovostno izvedene analize stanja energetske porabe in uporabe URE in OVE v 

gospodarstvu. Analiza stanja bo zajemala naslednje segmente: 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Evidentiranje obstoječih gospodarskih subjektov. 

Analiza podatkov o skupni porabi posameznih virov energije v gospodarstvu ter 

podatkov o porabi energije po posameznih gospodarskih panogah. 

Analiza podatkov o načrtovanih gospodarskih subjektih (gospodarska cona) in 

predvidenih dodatnih potrebah po virih energije. 

Analiza podatkov o obstoječih ukrepih in tehnikah URE v gospodarstvu ter prihrankih 

energije, ki iz tega izhajajo. 

Zaključki analize stanja s povzetkom ugotovljenih pomanjkljivosti oziroma priložnosti za 

izboljšavo stanja. 

2. Analiza možnosti uporabe URE in OVE v gospodarstvu glede na lokalne značilnosti 

Predstavljeni bodo sistemi, ki omogočajo učinkovito in ekonomično rabo virov energije ter 

priporočene vrste OVE in tehnologije URE, glede na lokalne značilnosti in možnosti. 

Analizirane bodo ekonomičnost izbrane variantne rešitve. 

Stran 145


3. Predlog ukrepov in aktivnosti za spodbujanje in uvajanje URE in OVE 

V sklopu načrta bo, glede na ugotovljeno obstoječe stanje glede porabe virov energije in 

uporabe OVE in ukrepov za URE v gospodarstvu, predstavljen program ukrepov in aktivnosti 

za spodbujanje in uvajanje URE in OVE. 

4. Izobraževanje gospodarskih subjektov o URE in OVE 

V sklopu izobraževanj o URE in OVE, ki usmerjena bodo v sanacijo proizvodnih in 

poslovnih stavb, bodo predstavljene rešitve za učinkovito rabo energije v gospodarstvu. 

Pomemben poudarek bo tudi na predstavitvi lokalno najbolj zanimivih obnovljivih virov 

energije kot so sončne celice, toplotne črpalke in biomasa. V sklopu izobraževanja bodo 

predstavljene možnosti sofinanciranja naložb in drugih spodbud na področju URE in OVE. 

Izvedene bodo dve vrsti izobraževanj: 

 

 

splošna informativna in motivacijska izobraževanja (izvedba enega predavanja), 

ciljna izobraževanja glede na interesente (glede na vrsto dejavnosti in velikost subjektov). 

Tovrstna izobraževanja bodo vključevala pregled in predstavitev bolj specifičnih ukrepov in 

tehnik URE in možnih OVE, ki so primerni za določeno gospodarsko panogo ali skupini 

panog. Pred izvajanjem izobraževanj se bo izdelala zgibanka, ki bo poslana vsem 

gospodarskim subjektom v občini. V zgibanki bodo predstavljene vsebine izobraževanj. 

Zgibanki bo priloženo vabilo ter terminski plan izobraževanj. V okviru izobraževanja bo 

organiziran ogled primerov dobrih praks, kjer si bo možno ogledati tako rešitve za URE, kot 

tudi sistemov ogrevanja na obnovljive vire energije. 

4. Svetovanje pri načrtovanju uporabe URE in OVE 

Svetovanje naj bo usmerjeno v konkretne poslovne subjekte, za katere naj se določi najboljše 

rešitve ter načine za izkoriščanje obnovljivih virov energije ter izboljšanje energetske 

učinkovitosti. Ukrepi naj temeljijo na spodbujanju uporabe novih kotlov, sanaciji stavb in 

spodbujanju rabe biomase, toplotnih črpalk in sončnih celic. 

5. Pomoč pri iskanju finančnih virov 

Gospodarskim subjektom, ki so zainteresirani za investicije v izboljšavo energetske 

učinkovitosti stavb, proizvodnih procesov ter ogrevalnih sistemov, naj se nudi pomoč pri 

iskanju možnosti sofinanciranja ter pomoč pri izpolnjevanju dokumentacije. 

6. Sofinanciranje energetskih pregledov v podjetjih 

Občina nameni 10 % sofinanciranje ob odločitvi podjetja za izvedbo energetskega pregleda 

objekta. Podrobnosti vsebine energetskih pregledov je že bila predstavljena. 

Stran 146


KAZALNIK 

Število prijav za pridobitev sofinanciranja za izvedbo razširjenih energetskih pregledov. 


Izvedbo finančnega načrta glede na predlagane aktivnosti v celoti izvede Občina Ivančna 

Gorica. Predvidene aktivnosti z vrednostmi so naslednje: 

 

 

 

 

izobraževanje gospodarskih subjektov o URE in OVE, predviden strošek 2000 EUR/leto, 

svetovanje pri načrtovanju sanacije, strošek 3000 EUR/leto, 

pomoč pri iskanju finančnih virov, strošek 1000 EUR/leto, 

sofinanciranje izvedbe energetskih pregledov, predviden strošek 20000 EUR//leto. 

Stran 147


11. Akcijski načrt 

Aktivnosti za leto 2011 

1. Imenovanje energetskega upravljavca in skupine za izvedbo projektov 

Nosilec: Občina Ivančna Gorica 

Odgovorni: Župan, Oddelek za gospodarske zadeve oz. Urad za okolje in prostor na Občini 

Ivančna Gorica 

Rok izvedbe: 2011 

Pričakovani rezultati: Sistematičen začetek izvajanja programov. Da pride do izvedbe 

projektov, je nujno potrebno, da se določi nekoga, ki bo stalno spremljal izvajanje projektov, 

poročal o rezultatih in težavah, ki se pojavljajo tekom izvedbe posameznega projekta. 

Potrebno je torej določiti osebo, ki nosi odgovornost za organizacijo izpeljave projektov v 

praksi, to je energetski menedžer, ki mora tudi stalno slediti razpisom za sofinanciranje 

projektov in novostim na področju energetike. Energetski menedžer oblikuje delovno 

skupino, ki mu pomaga pri iskanju najboljših rešitev pri izvajanju posameznih projektov in 

skupaj podajajo izvajalcem vsa ustrezna navodila za izvajanje projektov. Energetski 

menedžer je zadolžen tudi za pripravo letnih poročil o izvajanju ukrepov. Financiranje s 

strani občine: delo in financiranje energetskega menedžerja in delovne skupine lahko poteka 

v okviru obstoječega dela zaposlenih. 

2. Vpeljava energetskega knjigovodstva v občinskih javnih objektih. 


Odgovorni: Energetski menedžer, vodstvo javnih objektov 

Rok izvedbe: 2011 

Pričakovani rezultati: Učinkovitejša raba energije v javnih objektih pomeni predvsem 

zmanjševanje stroškov poleg zmanjšanja vpliva na okolje. Da lahko sprejemamo učinkovite 

ukrepe in analiziramo učinke teh ukrepov, je potrebno energetsko knjigovodstvo, torej 

beleženje rabe energije in s tem povezanih stroškov. Za izboljšanje prihodnosti je namreč 

nujno potrebno poznati trenutno stanje in pretekle trende. Energetsko knjigovodstvo pomeni 

vzpostavitev enotnega načina spremljanja podatkov na enem mestu ter njihovo sprotno 

vnašanje v podatkovno bazo, kar omogoča natančno ovrednotenje stroškov rabe energije v 

javnih objektih, iz česar se določijo prioritetni ukrepi za zmanjšanje rabe energije v objektih. 

Poleg tega se zmanjšajo tudi transakcijski stroški dostopa do podatkov, saj bi bili le-ti 

sistematično urejeni. Energetski upravitelj organizira zbiranje in vnašanje podatkov za vse 

javne objekte v občini. 

Energetsko knjigovodstvo je možno na več načinov: 

preko on-line sistema centralne enote in posamezne javne zgradbe, ki zagotavlja 

realne dnevne energetske podatke; 

preko internetne povezave centralne enote in posamezne javne zgradbe na podlagi 

mesečnih 

podatkov o rabi energije; 

preko samostojnih enostavnih računalniških aplikacij. 

Stran 148


Vrednost projekta: okoli 350 €/ zgradbo (odvisno od vrste sistema energetskega 

knjigovodstva). 

Energetski upravljavec bo v letu 2011 odgovoren za pripravo celotnega akcijskega načrta, ki 

bo moral biti potrjen s strani župana. V nadaljevanju so podlage oz. smernice za izdelavo 

akcijskega načrta. 

Aktivnosti 2012 in naprej 

1. Priprava pravilnikov oziroma sklepov, ki se nanašajo na področje URE in OVE. 


Odgovorni: energetski menedžer 

Rok izvedbe: 6 mesecev od potrditve akcijskega načrta. 

Pričakovani rezultati: Občina mora poskrbeti za celostno oskrbo z energijo za vse 

uporabnike. Smiselno je, da opredeli usmeritve, koncepte in jih vključi v ostale ureditvene 

dokumente občine. S tem se zagotovi, da je oskrba načrtovana, nadzorovana in okoljsko čim 

bolj sprejemljiva. Določijo se območja, kjer se pri oskrbi z energijo daje prednost OVE. 

Preko sprejetja Pravilnika o načinu ogrevanja na določenem območju se poskrbi, da se 

različni tipi oskrbe ne podvajajo, da so obstoječi sistemi cim bolj rentabilni in da se daje 

prednost OVE in URE. 

2. Izdelava razširjenih energetskih pregledov izbranih javnih objektov 

Nosilec: Občina Ivančna Gorica. 

Odgovorni: energetski menedžer, vodstvo javnih objektov. 


Pričakovani rezultati: Osnovni namen energetskega pregleda objekta je izdelava podlag za 

obvladovanje in po možnosti znižanje stroškov za energijo in s tem podlaga za program 

URE. Osnova energetskega pregleda je analiza rabe energije in stroškov za energijo za 

preteklo obdobje. Iz teh analiz izhajajo možnosti prihrankov ter ugotavljanje in vrednotenje 

potrebnih ukrepov z določenimi prioritetami. 

Energetski pregledi so ekonomsko upravičeni pri večjih uporabnikih energije, kot so 

proizvodni obrati in večji objekti – poslovno stanovanjski objekti, šole in bloki. Spodaj 

našteti objekti so najbolj potratni in zato tudi prvi kandidati za razširjeni energetski pregled. 

Seveda pa se krog objektov, za katere se opravijo energetski pregledi lahko kadarkoli razširi. 

Občina se lahko odloči izpeljati energetske preglede tudi za vse občinske javne objekte. 

Prvi sklop stavb, kjer so potrebni energetski pregledi: 

 

Srednja šola Josipa Jurčiča, 

Podružnična šola Višnja Gora. 

Vrednost projekta: do 4.000 €/ objekt (odvisno od velikosti in zahtevnosti energetskega 

pregleda) 

Financiranje s strani občine: 1.500 € 

Ostali viri financiranja: Vodstvo šole oz. Ministrstvo za šolstvo v primeru srednje šole Josipa 

Stran 149


Jurčiča 

3. Pridobitev energetskih izkaznic za javne objekte 




Energetska izkaznica stavbe je javna listina s podatki o energetski učinkovitosti stavbe s 

priporočili za povečanje energetske učinkovitosti. Podeljevali jo bodo neodvisni strokovnjaki 

iz 68. člena Energetskega zakona (Ur. l. RS, št. 27/2007-UPB2, 70/2008) na zahtevo stranke. 

ob upoštevanju metodologije določene s predpisom iz zadnjega odstavka tega člena. 

Vrednost projekta: ca 300 EUR/objekt 

4. Izvedba študij alternativnih virov energije z elaboratom gradbene fizike 




Pričakovani rezultati: Za posamezne javne zgradbe se pripravi študija alternativnih virov 

energije z elaboratom gradbene fizike, kjer se analizira alternativni viri za zagotavljanje 

energetske oskrbe objektov in kritične točke na objektu posameznega objekta, ki so 

poglavitni vir toplotnih izgub. Na osnovi rezultatov se določi prednostna lista izvajanja 

ukrepov, kot so npr. izolacija ostrešja, fasade, zamenjava stavbnega pohištva ipd. 

Vrednost študije na objekt: 2.500 € 


5. Izdelava operativnega načrta zmanjšanja rabe energije do leta 2015 


Odgovorni: energetski menedžer, oddelek za okolje in prostor na občini. 


Pričakovani rezultati: Za posamezne javne zgradbe se pripravi podroben operativen načrt 

izvedbe potencialnih ukrepov za zmanjšanje rabe energije in vgradnje sistemov za 

izkoriščanje OVE v naslednjih dveh letih. V okviru proračunskih zmožnostih predlagamo, da 

se ta aktivnost izvede vsake dve leti. 

Vrednost projekta: 2.000 € 


6. Vgradnja sistemov za izkoriščanje lesne biomase (sekanci ali peleti) za 

ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode v večjih kotlovnicah in strnjenih 

naseljih 

Nosilec: Občina Ivančna Gorica, zasebni partner v primeru JZP. 

Odgovorni: Energetski menedžer, vodstvo javnih objektov. 

Rok izvedbe DIIPa: 6 mesecev od potrditve akcijskega načrta. 

Stran 150


Pričakovani rezultati: Vgradnja specialnih kotlov na lesno biomaso ima velik učinek na 

osveščanje zaposlenih in predvsem šolarjev v javnih zgradbah, zmanjša se raba energije in 

odvisnost od fosilnih goriv. Z vgradnjo kotlov na biomaso v izbrane objekte bo občina 

Ivančna Gorica postala primer dobre prakse izkoriščanja OVE tudi za ostale zgradbe v 

občini. 

Za izbrane objekte in lokacije se najprej izdela študija alternativnih virov, kjer se analizira 

izbrana varianta s stališča ekonomičnosti in okoljskega vidika. Možnost financiranja v obliki 

javno zasebnega partnerstva se analizira v obliki DIIP. 

Pričakovani rezultati: priprava toplote v večini manjših javnih objektov poteka s pomočjo 

kotlov na ELKO. Priprava toplote pomeni po večini dokaj velik strošek zato je smiselna 

vgradnja sistemov URE s čim manjšimi investicijskimi stroški. Takšen sistem predstavljajo 

toplotne črpalke zrak/voda 

Vrednost projekta: je odvisna od velikosti izbranega objekta. 

Financiranje s strani občine: 10% 

Ostali viri financiranja: na način pogodbenega zagotavljanja toplote (potencialni 

investitorji), Eko sklad. 

7. Vgradnja toplotnih črpalk za pripravo toplote oz. tople sanitarne vode 

Nosilec: Občina Ivančna Gorica, zasebni partner. 



Pričakovani rezultati: priprava toplote v večini manjših javnih objektov poteka s pomočjo 

kotlov na ELKO. Priprava toplote pomeni po večini dokaj velik strošek zato je smiselna 

vgradnja sistemov URE s čim manjšimi investicijskimi stroški. Takšen sistem predstavljajo 

toplotne črpalke zrak/voda. 

Za izbrane objekte in lokacije se najprej izdela študija alternativnih virov, kjer se analizirajo 

alternativni sistemi (npr. kotel na biomaso v primerjavi s toplotno črpalko) in se določi vrstni 

red vgradnje toplotnih črpalk. Možnost financiranja v obliki javno zasebnega partnerstva se 

analizira v obliki DIIP. 

8. Spodbujanje sončnih elektrarn v občini 

Nosilec: Občina Ivančna Gorica, zasebni partner v primeru izvedbe preko JZP 



Pričakovani rezultati: Sončne elektrarne omogočajo proizvodnjo zelene električne energije, 

to je brez emisij in nadomeščajo proizvodnjo električne energije iz fosilnih goriv. Država z 

Uredbo o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (URL 

37/2009) določa obratovalne podpore tudi sončnim elektrarnam. 

V občini Ivančna Gorica je na razpolago dovolj površin na javnih in zasebnih objektih za 

postavitev sončnih elektrarn. Predlagamo, da se pred začetkom izvajanja investicijskih del 

izdela prioritetni seznam omenjenega ukrepa na javnih objektih. Za izdelavo načrta in 

usklajevanje izvajanja naj bo zadolžen energetski menedžer s sodelovanjem vodstva 

posameznih javnih objektov. 

Stran 151


Predlagan objekt za leto 2011-2012 je OŠ Stična. 

9. Spodbujanje vgradnje soproizvodnje toplote in električne energije v večjih 

kotlovnicah 

Nosilec: Občina Ivančna Gorica, zasebni partner v primeru izvedbe preko JZP 



Pričakovani rezultati: Soproizvodnja toplote in električne energije oz. SPTE pomeni 

sočasno proizvodnjo toplote in električne energije. Država z Uredbo o podporah električni 

energiji, proizvedeni v soproizvodnji z visokim izkoristkom (URL 37/2009) določa 

obratovalne podpore tudi soproizvodnji. 

Poraba toplote glavno vodilo pri določitvi velikosti enote SPTE in se lahko vključi v že 

obstoječo kotlovnico kot nadgradnja obstoječe tehnike ogrevanja. Objekti s premajhno 

porabo energije niso primerni za postavitev enote SPTE, saj so pričakovani finančni učinki 

ustrezno manjši. 

Predlagana objekta za izvedbo v 2011 sta: 

 

 

Osnovna šola Stična, predlagana velikost 30 kW električne in 60 kW toplotne moči, 

Vrtec Marjetica, predlagana enota SPTE velikosti 5,5 kW električne in 12,5 toplotne 

moči (SPTE DACHS) z lastnim financiranjem ali preko JZP. 

10. Energetska sanacija javnih objektov 

Nosilec: Občina Ivančna Gorica. 


Rok izvedbe: do leta 2015 

Pričakovani rezultati: Energetska sanacija se bo izvajala na ovoju objektov (fasada, 

zamenjava stavbnega pohištva, izolacija in zamenjava strešne kritine) v skladu s finančnimi 

zmožnostmi občine oz. javno zasebnim partnerstvom. Načrt ukrepov bo obsegal sanacijo, ki 

so večji finančni zalogaj kot manjše ukrepe za dvig obstoječega stanja v objektih, ki niso v 

ciljnem energetskem razredu. 

Na osnovi aktivnosti izvedbe Študije alternativnih virov z elaboratom gradbene fizike se 

določi prioritetna lista ukrepov in objektov ter finančno in terminsko ovrednoti izvedba 

ukrepov. 

11. Sofinanciranje ukrepov učinkovite rabe energije v gospodinjstvih 



Izvedba: projekt se izvaja vsako leto; začetek izvajanja 2012 

Pričakovani rezultati: Občina lahko spodbudi učinkovito rabo energije v gospodinjstvih z 

nekaj pilotnimi projekti dobre prakse. Lahko tudi vsako leto v nekaj gospodinjstvih 

sofinancira na primer zamenjavo oken, obnovo fasad, polaganje dodatne izolacije na objekte, 

z minimalnimi subvencijami lahko poskuša spodbuditi tudi gradnjo energetsko varčnih 

objektov ipd.. 

Vrednost projekta: 3.000 €/leto. 

Financiranje s strani občine: 3.000 €/leto. 

Stran 152


12. Osveščanje in izobraževanje občanov, osveščanje otrok v šolah, prirejanje 

okroglih miz, srečanj, članki v lokalnem časopisu, gostovanje najpomembnejših 

akterjev na lokalni televiziji ipd.). 



Izvedba: Aktivnost se začne izvajati takoj in se izvaja neprestano. 

Pričakovani rezultati: Osveščanje občanov zajema aktivnosti, ki pripomorejo k seznanitvi 

posameznikov z okoljsko in energetsko problematiko v občini. Na tem področju se 

neprestano izvaja več dejavnosti, kot so izobraževanje in osveščanje otrok v šolah in vrtcih, 

prirejanje okroglih miz, srečanj, obdelovanje problematike na lokalni televiziji (gostovanje 

pomembnih akterjev), članki v lokalnem časopisu itd.. Načrt tovrstnih aktivnosti pripravi 

Energetski menedžer. Zavedanje problematike običajno sproži večjo aktivnost občanov pri 

reševanju le-teh. Izkušnje kažejo, da je mogoče le s pravilnim ravnanjem osveščenih 

uporabnikov zmanjšati rabo energije v objektu tudi do 20%, ne da bi se bivalno ugodje v 

objektu zmanjšalo. 

Vrednost projekta: 1.000 €/leto. 

Financiranje s strani občine: 1.000 €/leto. 

Stran 153


12. Navodila za izvajanje LEK-a 

Izvajanje smernic energetskega razvoja občine, opredeljene v lokalnem energetskem konceptu 

omogoča doseganje zastavljenih ciljev in uresničitev zmanjšanja energetske odvisnosti ter 

povečanje deleža OVE in URE. Spremljanje izvajanje LEK-a omogoča pregled na napredkom 

in doseženimi rezultati in podlago za določitev nadaljnjih korakov. Prav tako je občina dolžna 

po Pravilniku o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov (Ur.l. RS, 

št. 74/09) o sprejemu lokalnega energetskega koncepta obvestiti ministrstvo, pristojno za 

energijo in ministrstvo, pristojno za okolje in prostor. Občina mora po pravilniku enkrat letno 

poročati o izvajanju lokalnega energetskega koncepta ministrstvu, pristojnemu za energijo. 

Komisija, ki je spremljala izdelavo Lokalnega energetskega koncepta, z izdelovalci predstavi 

izsledke na občinski seji in predlaga nabor aktivnosti, želene cilje ter terminski plan. Za 

uspešno izvajanje energetskega koncepta v občini je potrebno določiti odgovorne osebe, ki 

bodo zadolžene za izvedbo projektov iz akcijskega načrta. 

V skladu z priporočili iz NEP naj občina imenuje občinskega energetskega managerja oz. 

upravljavca, katerega naloga je delovanje na področju občinske energetske problematike na 

področju javnega sektorja in tudi na področju gospodinjstev in privatnega sektorja. Njegova 

naloga je spodbujanje, informiranje, izobraževanje in izvajanje posameznih projektov. 

Strategija razvoja občine Ivančna Gorica temelji na energetski sanacije javnih objektov ter 

večji izrabi lesne biomase in soproizvodnje toplote in električne energije v luči večje 

energetske učinkovitosti in izrabe OVE. V naslednji fazi mora občinski energetski manager 

pripraviti nabor projektov, ga uskladiti s predstavniki občine, ter opredeliti predvideni učinki 

tega projekta (v okviru podrobnejših analiz in študij) ter po izvedbi posameznega projekta 

primerjati dosežene rezultate s predvidenimi. Rezultate posameznih projektov je potrebno 

deliti z lokalno skupnostjo (časopis, predstavitve ipd.) ter o njih izdelati informacijske 

brošure. Tako lahko občina bistveno spodbudi razmišljanje tako o učinkovitejši rabi energije 

kot tudi o uvajanju obnovljivih virov energije pri posameznikih. Pomembno je tudi, da je 

javnost sproti informirana o dogajanju na tem področju – o izvajanju posameznih projektov, o 

njihovih učinkih, kaj lahko podobnega storijo občani ipd.. 

Občina s svojim odgovornim ravnanjem z objekti v njihovem upravljanju daje signale 

občanom in podjetjem v občini. Dodatno je potrebno pri gospodinjstvih z izobraževanjem in 

promocijskimi aktivnostmi spodbujati ukrepe učinkovite rabe energije in večje izrabe 

obnovljivih virov energije (kot so na primer solarni sistemi za pripravo tople vode, toplotne 

črpalke, kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso). 

Vpeljava energetskega knjigovodstva dejansko predstavlja orodje za ciljno spremljanje 

porabe energije v javnih objektih, kjer se pokažejo energetsko potrebni objekti in doseganje 

Stran 154


rezultatov na letnem nivoju pri zmanjševanju porabe energije. Na osnovi podatkov o porabi 

energije v objektih se postavi prioritetno listo objektov in ukrepov. 

S sprejemom OPN-ja je potrebno omogočiti gospodinjstvom, podjetjem in javnim objektom 

izrabo kateregakoli ukrepa URE in OVE oz. z usmeritvami omogočati njihovo izrabo. 

Stran 155


13. Viri financiranja ukrepe OVE/URE 

Za spodbujanje ukrepov URE in OVE so na voljo subvencije, ugodni krediti in podporne 

sheme za posamezne aktivnosti. V nadaljevanju so opredeljeni možni viri pridobitve ustrezne 

možnosti sofinanciranja oz. izvedbe projekta. 

13.1. Eko sklad j.s. 

Sklad spodbuja razvoj na področju varstva okolja z dajanjem kreditov oziroma poroštev za 

okoljske naložbe in z drugimi oblikami pomoči. Sklad vzpodbuja naložbe, ki so skladne z 

nacionalnim programom varstva okolja in z okoljsko politiko Evropske unije. V skladu s 

sklepi Vlade RS z dne 31.01.2008 izvaja razpise za gospodinjstva Eko sklad, slovenski 

okoljski javni sklad. 

Eko sklad tako omogoča pridobitev kredita za okolje naložbe oz. subvencije za gospodinjstva. 

Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, je v letu 2010 objavil tri javne pozive za 

dodeljevanje nepovratnih sredstev v skupni višini 18 milijonov evrov. Razpisi so zajemali 

spodbude občanov za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske 

učinkovitosti stanovanjskih in večstanovanjskih stavb. 

Omenjeni viri financiranja so primerni predvsem za podjetja in občane. Razpisi in pogoji 

kandiranja so objavljeni na spletni strani Eko sklada http://www.ekosklad.si/index.html. 

13.2. Ministrstvo za gospodarstvo, Sektor za aktivnosti učinkovite 

rabe energije 

Sektor za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije deluje v okviru Ministrstva 

za gospodarstvo in letno objavlja razpise za sofinanciranje projektov izrabe lesne biomase 

(individualne sisteme in daljinska ogrevanja – DOLB). V nadaljevanju sta podrobneje opisana 

aktualna javna razpisa, ki sta namenjena predvsem zasebnim podjetjem. 

Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za leta 2010, 2011 

in 2012 (DOLB 2). Namen javnega razpisa je sofinanciranje projektov daljinskega ogrevanja 

na lesno biomaso. Upravičenci do državne pomoči po tem razpisu so vsa podjetja, 

organizirana kot gospodarske družbe, registrirana po Zakonu o gospodarskih družbah (Ur.l. 

RS, št 65/09 UPB 3) ali samostojni podjetniki, ki imajo sedež v RS. Upravičenci niso mikro 

podjetja s sedežem v manjših naseljih. Prijavitelj ne more biti podjetje, ki proizvaja naprave 

ali komponente naprav, ki so del operacije. Skupna višina nepovratnih sredstev: 6.000.000 

EUR za leta 2010, 2011 in 2012. Roki za oddajo vlog: 02.12. 2010 in naprej, do porabe 

Stran 156


sredstev, vsak prvi delovni četrtek v mesecu, v tromesečnih razmikih. Več informacij na: 

www.mg.gov.si. 

Javni razpis za sofinanciranje individualnih sistemov ogrevanja na lesno biomaso za leti 

2010 in 2011 (KNLB 2). Namen javnega razpisa je sofinanciranje vgradnje individualnih 

sistemov ogrevanja na lesno biomaso, moči 150 do 5000 kW. Upravičenci do državne pomoči 

po tem razpisu so pravne osebe zasebnega prava, ustanovljene na podlagi Zakona o 

gospodarskih družbah (Ur.l. RS, št 42/06 s spremembami), Zakona o zadrugah (Ur.l. RS, št. 

62/07), Zakona o zavodih (Ur.l. RS/I, št. 12/91 s spremembami) ter samostojni podjetniki, ki 

imajo sedež v RS. Upravičenci do subvencije po tem razpisu so pravne osebe zasebnega 

prava, ustanovljene na podlagi Zakona o društvih, (Ur.l. RS, št. 61/06) ter Zakona o 

ustanovah, (Ur.l. RS, št. 70/05; 91/05 popr.), ob pogoju, da ne gre za pridobitno dejavnost. Za 

operacije, ki se ne nahajajo v enem od mestnih naselij v Sloveniji, velja omejitev, da 

prijavitelj ne morejo biti mikro podjetja, ki so upravičenci po javnem razpisu MKGP za ukrep 

312 – podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij. Prijavitelj tudi ne more biti podjetje, ki 

proizvaja naprave ali komponente naprav, ki so del operacije. Podrobnejše informacije so na 

voljo v razpisni dokumentaciji. Skupna višina nepovratnih sredstev: 4.400.000 EUR za leti 

2010 in 2011. Roki za oddajo vlog: 02.12. 2010. in 03.03. 2011 oziroma do porabe sredstev. 

Več informacij na: www.mg.gov.si. 

13.3. ARSKTRP 

Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja deluje v okviru 

Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V okviru 3. osi Programa razvoja 

podeželja za RS 2007/2013 spodbujajo zaposlovanje in ustvarjanje novih delovnih mest na 

podeželju ter izboljšanje kakovosti življenja na podeželju. To je mogoče doseči preko 

investicijskih podpor v dopolnilne dejavnosti na kmetijah, s podporami pri ustanavljanju in 

razvoju mikro podjetij ter z aktivnostmi pri obnovi in razvoju vasi. V nadaljevanju so 

podrobneje opisani krepi v okviru Sektorja za razvoj podeželja, v okviru katerih se lahko 

pridobi sredstva za okoljske naložbe. 

Ukrep 311: Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti. Namen podpore je omogočiti začetek 

ali posodobitev opravljanja nekmetijskih dejavnosti in s tem ustvariti nova delovna mesta kot 

tudi dodaten vir dohodka na kmetijah ter prispevati k izboljšanju socialnih ter ekonomskih 

razmer na kmetijah. Upravičenci so fizične in pravne osebe, odgovorna oseba upravičenca pa 

mora biti član kmečkega gospodinjstva. 

Ukrep 312: Podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij. Namen podpore je 

omogočiti začetek opravljanja dejavnosti in s tem ustvariti nova delovna mesta kot tudi 

dodaten vir dohodka na podeželju ter prispevati k izboljšanju socialnih ter ekonomskih razmer 

na podeželju. Upravičenci so fizične in pravne osebe, ki imajo sedež in opravljajo dejavnost 

zunaj naselij s statusom mesta. 

Stran 157


13.4. Javno zasebno partnerstvo (JZP) 

13.4.1. Pravna podlaga 

JZP temelji na določbah 31. In 8. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list 

RS, št. 127/2006 z odslej ZJZP). Za posamezen projekt izvedbe preko določil JZP je potrebno 

izdelati študijo, katere namen je: 

predstavitev možnih načinov izvedbe javno-zasebnega partnerstva v povezavi s 

podelitvijo koncesije za izvedbo predmetnega projekta, 

 

 

odgovoriti na vprašanje ali so izpolnjeni pravni pogoji za sklenitev razmerja javnozasebnega 

partnerstva, 

opredelitev temeljnih pravnih elementov javno zasebnega partnerstva, vključno s SWOT 

analizo predmetnih modelov javno-zasebnega partnerstva in določitvijo argumentacije za 

vsebino skupnega akta o javno-zasebnem partnerstvu. 

Pri izdelavi študije morajo biti upoštevani predvsem sledeči predpisi: 

Zakon o javnih financah /ZJF/ (Ur.l. RS, št. 79/1999, 124/2000, 79/2001, 30/2002, 

56/2002-ZJU, 127/2006-ZJZP, 14/2007-ZSPDPO, 109/2008, 49/2009, 38/2010), 

Zakon o javno-zasebnem partnerstvu /ZJZP/ (Ur.l. RS, št. 127/2006), 

 

Zakon o gospodarskih družbah /ZGD-1/ (Ur.l. RS, št. 65/2009-UPB3, 83/2009 Odl.US: 

U-I-165/08-10, Up-1772/08-14, Up-379/09-8), 

Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin /ZSPDPO/ (Ur.l. RS, št. 14/2007, 

55/2009 Odl.US: U-I-294/07-16) 

13.4.2. Oblike JZP 

ZJZP predvideva različne oblike sodelovanja med javnim in zasebnim partnerjem in sicer: 

1. razmerje pogodbenega partnerstva, ki ima lahko naravo: 

 

javno naročniškega razmerja (javno naročniško partnerstvo) 

koncesijskega razmerja (koncesijsko partnerstvo) 

2. razmerje statusnega (institucionalno, equity) partnerstva. 

A) Javno naročniško partnerstvo 

Bistveno za delitev med koncesijskim in javno naročniškim javno-zasebnim partnerstvom je 

delitev tveganj. Če javni partner (v našem primeru torej občna Gorenja vas Poljane) nosi 

večino poslovnega tveganja izvajanja projekta, se javno-zasebno partnerstvo šteje za javno 

naročniško. V nasprotnem primeru, ko večino poslovnega tveganja prevzame zasebni partner, 

je razmerje opredeljeno kot koncesijsko partnerstvo. Pri tem velja opozoriti tudi na delitev 

med klasičnim javnim naročilom in javno naročniškim partnerstvom; v primeru, ko celotno 

poslovno tveganje uspešnosti projekta nosi javni partner, gre za klasično javno naročilo, ne pa 

Stran 158


za pravo javno-zasebno partnerstvo, saj v tem primeru partnerstvo ne bi temeljilo na delitvi 

tveganja, kar pa je esencialni in nujni element za obstoj javno-zasebnega partnerstva. Šteje se, 

da zasebni partner nosi tveganje poslovne uspešnosti projekta, če so njegovi prihodki odvisni 

od izkoriščanja zgrajenih objektov ali naprav. Če pa bi občina zasebnemu partnerju jamčila 

nek minimalni prihodek oziroma bi se zavezala pokriti morebitno vsakoletno izgubo 

zasebnega partnerja pri izvajanju projekta, bi imelo tako partnerstvo naravo klasičnega 

javnega naročila, saj zasebni partner ne bi nosil nikakršnega poslovnega tveganja. 

Oblikovanje razmejitve med javno-zasebnim partnerstvom in klasičnim javnim naročilom je 

namreč bistveno za opredelitev pravne podlage za izvajanje postopka izbire zasebnega 

partnerja (oziroma izvajalca). Izvajanje postopkov javnih naročil črpa pravno podlago v 

Zakonu o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008, 19/2010 odslej ZJN-2), 

izvajanje postopka izbire zasebnega partnerja pa je oprto na ZJZP. Bistvena razlika med 

klasičnim javnim naročilom in javno-zasebnim partnerstvom je tudi glede opredelitve 

zadolženosti Občine, saj projekti javno-zasebnega partnerstva praviloma ne pomenijo 

dodatnega zadolževanja javnega partnerja. 

Upoštevaje cilje in predmet projekta izrabe biomase v Vrtcu Šentrupert in povezanih šolskih 

objektih velja zaključiti, da izvedba javno naročniškega partnerstva v konkretnem primeru 

ne bi bila optimalna izbira modela javno-zasebnega partnerstva, saj se z vidika trenutnega 

dejanskega stanja infrastrukture in večji prenos tveganja na zasebnega partnerja, vidi kot 

prednostna postavka v primerjavi s tem, če večino investiranja in posledično tveganja 

prevzela občina. 

B) Koncesijsko partnerstvo 

Koncesijsko razmerje predstavlja dvostransko pogodbeno razmerje med koncendentom 

(občino) in zasebnim partnerjem kot koncesionarjem, v katerem bi koncendent podelil 

koncesionarju (najverjetneje) izključno pravico za izvedbo projekta za dogovorjeno časovno 

obdobje, kar bi vključevalo izgradnjo mikro DOLB I. in II. faza za obdobje 15 let. Od obsega 

dejavnosti, ki bi jih Občina podelila koncesionarju, načina delitve poslovnega tveganja, vrste 

lastniškega modela, je odvisna od izbire med koncesijo gradnje 1 ali koncesijo storitve. 

V primeru odločitve za obliko koncesijskega partnerstva bi torej občina po izvedenem 

postopku izbire zasebnega partnerja, z njim sklenil koncesijsko pogodbo, s katero bi na 

zasebnega partnerja prenesla pravico (in obveznost) za izvedbo projekta. Občina bi na 

zasebnega partnerja prenesel tudi pravico uporabe obstoječe infrastrukture, ki je nujno 

potrebna za izvajanje projekta. Zasebni partner pa bi bil zavezan obnoviti in/ali vzpostaviti 

1 Kadar je namen koncesije izgradnja objektov in naprav ali njihovih posameznih delov, katerih koncesionar ima v času trajanja 

razmerja pravico do njihove uporabe, upravljanja oziroma izkoriščanja ali da se pravica do uporabe, upravljanja oziroma 

izkoriščanja objektov in naprav kombinira s plačilom za izvedbo gradnje ter znaša vrednost gradenj, ki preide v last javnega 

partnerja (prvi odstavek 80. člena tega zakona), ocenjena skladno s predpisi o javnih naročilih, najmanj 5.278.000 EUR (v 

nadaljnjem besedilu: koncesija gradenj), se za ravnanje pri nastajanju in izvajanju razmerja javno-zasebnega partnerstva 

uporabljajo pravila tega zakona, ki urejajo koncesije gradenj (79. člen ZJZP). 

Stran 159


(financirati, projektirati in zgraditi) celotno manjkajočo infrastrukturo, ki bi bila potrebna za 

izvajanje ogrevanja, z njo upravljati in jo vzdrževati tekom celotnega trajanja koncesijskega 

razmerja. Zgrajena infrastruktura in oprema bi v skladu z dogovorom prešla v last občine po 

izteku veljavnosti koncesijske pogodbe. Zasebni partner bi svoj finančni vložek pokrival iz 

prodaje toplote iz naslova lastništva in vgradnje naprave. Oblikovanje cene ogrevanja in 

vzdrževanja je predmet koncesijske pogodbe ali določbe razpisne dokumentacije za izbor 

zasebnega partnerja. Višina cene pa bi bila odvisna tudi od morebitne koncesijske dajatve, ki 

bi jo občina lahko zahteval od koncesionarja. 

Odvisno od dogovora bi objekti in naprave postali last občine bodisi takoj (na primer model 

zgradi-prenesi v last-upravljaj ali BTO / Build – Transfer - Operate) bodisi po preteku 

določenega obdobja (na primer model zgradi- upravljaj-prenesi v last ali BOT / Build – 

Operate - Transfer). 2 Model lastninske pravice na objektih bi moral biti opredeljen že v 

javnem razpisu za izbiro zasebnega partnerja. Ker je potrebno skrbeti predvsem za 

zagotavljanje javnega interesa, ki se kaže v kvalitetnem, trajnem in neprekinjenem izvajanju 

pogodbenih obveznosti iz koncesijske pogodbe, je verjetno priporočljivejša druga varianta, po 

kateri bi zgrajena infrastruktura prešla v last Občine po preteku veljavnosti koncesijske 

pogodbe. V nasprotnem primeru ne namreč finančna konstrukcija za zasebnega partnerja ne 

izkaže kot rentabilno in poslovno zanimivo. Za javni interes bi bilo mogoče tudi ob predlagani 

lastniški strukturi zadovoljivo poskrbeti, predvsem preko institutov izločitvene pravice v 

primeru stečaja ali drugega načina prenehanja zasebnega partnerja, ter razlastitve v primeru 

prenehanja koncesijskega razmerja. Pri urejanju teh vprašanj je potrebna posebna skrbnost 

predvsem pri sestavi koncesijskega akta in koncesijske pogodbe. 

Glede na navedeno je koncesijsko razmerje javno-zasebnega partnerstva šteti za ustrezno 

obliko javno-zasebnega partnerstva. Za podajo končne ocene je potreben vpogled tudi v 

statusno obliko, pri čemer izvedba SWOT analize omogoča podajo ocene optimalnega 

modela. 

C) Statusno partnerstvo 

Statusno javno-zasebno partnerstvo bi lahko občina sklenila z zasebnim partnerjem na 

2 BOT model je temeljna oblika projektnega financiranja z vključevanjem zasebnega sektorja in se najpogosteje uporablja v 

praksi. BOT model se je razvil iz dveh pravnih osnov, prva temelji na konceptu »omejenega regresnega« financiranja in pri 

katerem posojilodajalci zagotovijo sredstva za financiranje projekta na osnovi ocene, da bo projekt sposoben generirati dovolj 

finančnih prilivov za servisiranje najetih dolgov, ali na osnovi razpoložljivega kapitala, ki predstavlja neke vrste garancijo za 

izvedbo posla. Druga pravna osnova je koncesija, ki pa ni klasična koncesija, ki bi omogočala brezpogojno uporabo objekta ob 

zelo omejeni vlogi države, temveč gre za partnerski odnos med zasebnim sektorjem in državo. BOT modelu vsebuje številne 

prednosti glede na klasično financiranje infrastrukturnih objektov: - uporaba zasebnega kapitala nadomešča državna sredstva 

iz proračuna, - posojilojemalec je zasebni partner in ne javni, kar pomeni, da je tveganje financiranja posla pretežno na strani 

zasebnega sektorja, še posebej če za te kredite ne garantira država, - višina najetih posojil je odvisna od neto denarnega toka 

finančnih prilivov, ki jih prinese določen projekt, - hitrejša izvedba projektov in lažji nadzor države nad izvajanjem projektov. 

Kot pri vsakem so tudi pri BOT modelu prisotne določene slabosti, najpogosteje se uporabniki projekta srečujejo z višjimi 

stroški oz. dražjo storitvijo, kot če bi projekt v celoti financirala država/lokalna skupnost, saj je osnovno vodilo zasebnega 

sektorja pri izvedbi projekta dobiček. Po tehnični in finančni konstrukciji so projekti, izvedeni z BOT modelom, kompleksnejši, 

zato se morajo uporabniki soočati z daljšo izvedbo. 

Model BTO je izpeljanka iz modela BOT, pri čemer je faza prenosa zgrajene infrastrukture v last javnega partnerja realizirana 

takoj po njeni izgradnji, tako da zasebnemu partnerju po realizacijo izgradnje ostane zgolj pravica upravljanja. 

Stran 160


način, da bi podelila izvajanje pravic in obveznosti, ki iz javno-zasebnega partnerstva 

izhajajo, izvajalcu statusnega javno-zasebnega partnerstva: 

 

 

 

z ustanovitvijo nove pravne osebe, 

s prodajo deleža javnega partnerja v javnem podjetju ali drugi osebi javnega ali zasebnega 

prava, 

z nakupom deleža, z dokapitalizacijo ali na drug soroden način ter s prenosom pravice in 

obveznosti izvajanja opredeljene javne gospodarske službe na to osebo. 

Bistveno je torej, da sta javni in zasebni partner skupaj udeležena kot družbenika v izvajalcu 

statusnega partnerstva. Partnerja lahko za namene izvajanja razmerja ustanovita novo pravno 

osebo, lahko pa eden od obeh partnerjev vstopi kot družbenik v že obstoječo pravno osebo, 

katere družbenik je tudi drugi partner. ZJZP tako kot pri koncesijah gradenj tudi pri statusnem 

partnerstvu dopušča možnost izbire med različnimi modeli lastninske pravice. Tudi v primeru 

statusnega partnerstva je tako možen dogovor, da lastninska pravica na objektih in napravah 

preide na Občino takoj ob zgraditvi, lahko pa je v lasti izvajalca statusnega partnerstva do 

poteka dogovorjene dobe trajanja partnerstva ali pa še tudi po njem. 

Postopek sklenitve javno-zasebnega partnerstva mora ne glede na izbrano obliko slediti 

naslednjim načelom: 

 

 

 

 

 

načelo gospodarnosti (zasledovanje načela »value for money«), 

načelo transparentnosti (preglednost vseh postopkov), 

načelo javnosti (javna objava javnih razpisov), 

načelo konkurence (nediskriminatorno oblikovanje pogojev in meril), 

načelo enakosti (vodenje postopka na način, da se enake informacije posreduje vsem 

kandidatom ter na način, da se nobenega izmed njih ne preferira oz. diskriminira). 

Stran 161


14. Viri in literatura 

1. Agencija RS za okolje – Urad za meteorologijo, 2002. Pripravila: Tadeja Ovsenik- 

Jeglič, Tajda Mekinda-Majaron 

http://www.arso.gov.si/vreme/poro%C4%8Dila%20in%20projekti/dr%C5%BEavna% 

20slu%C5%BEba/Stopinjski_dnevi_in_trajanje_kurilne_sezone.pdf 

2. Anketni vprašalniki. 

3. Energetska bilanca RS 2009 

4. EnGis, http://www.geopedia.si/EnGIS.html 

5. Geodetska uprava, http://www.geodetska-uprava.si/DHTML_HMZ/wm_ppp.htm 

6. Grobovšek, ENET, Energetsko svetovanje, 2010 

7. http://www.arso.gov.si/vreme/projekti/energija_veter.pdf 

8. Interaktivni naravovarstveni atlas; Agencija Republike Slovenije za okolje 

9. Kako do energijsko učinkovitih stavb v občinah 

(http://www.aure.gov.si/eknjiznica/IL_SAVE.PDF) 

10. Kastelec, D., Rakovec, J., & Zakšek, K. (2007). Sončna energija v Sloveniji. 

Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 

11. Medved, S. (1993). Solarni inženiring. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo 

12. Pehnt, M., et al. (2006). Renewable energie, Inovation for the future. Berlin: Federal 

Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety (BMU). 

13. Podatki o odjemu električne energije za območje občine Ivančna Gorica, 430- 

0012/2010 z dne 02.08.2010. 

14. Podatki o temperaturnem primanjkljaju in trajanju kurilne sezone 

http://www.arso.gov.si/vreme/podnebje/tprim_kurse_net7.pdf 

15. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002. Ljubljana, Statistični urad 

Republike Slovenije, 2002. 

16. Popis svetilk Javne razsvetljave občine Ivančna Gorica, 2009 

17. Poročilo ZGS o gozdovih Slovenije za leto 2008 

18. Prebivalstvo Slovenije, Statistični urad RS, 2008. 

19. Raba biogoriv v gorivih v transportnem sektorju v Republiki Sloveniji v letih 2005– 

2008, Ministrstvo za okolje in prostor 

20. Razvojni načrt prenosnega plinovodnega omrežja za obdobje 2009 – 2018; Geoplin 

plinovodi, 

http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/Energetika/Porocila/Raz_nacr 

t_plin_2009-2018.pdf 

21. Statistični letopis Republike Slovenije. Ljubljana, Statistični urad Republike 

Slovenije. 

22. Solarix d.o.o, http://www.solarix.si/ 

23. Študija Joanneum Research Graz „Emissionsfaktoren und energietechnische 

Parameter fur die Erstellung von Energieund Emissionsbilanzen im Bereich 

Raumwarmeversorgung“ ("Emisijski faktorji in energetsko-tehnični parametri za 

izdelavo energetskih in emisijskih bilanc na področju toplotne oskrbe"). 

Stran 162


24. Twidell, J. (2004). Obnovljiva energija: politika in trgi (Priročnik Soltrain: 

Izkoriščanje sončne energije za proizvodnjo električne energije s pomočjo 

fotonapetostnih sistemov; prevod F. Smole in B. Kren). Ljubljana: Fakulteta za 

elektrotehniko. 

25. Uradni list RS, št. 68/1996 in 65/1988 

26. Uredbo o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (URL 

37/2009) 

27. Zavod za gozdove Slovenije: Lesna zaloga, prirastek in posek 

http://www.biomasa.zgs.gov.si/index.php?p=uvod 

Stran 163


15. Kazalo tabel in slik 

Kazalo tabel 

Tabela 1: Seznam javnih zgradb, vključenih v analizo rabe energije ...................................... 12 

Tabela 2: Poraba toplote za ogrevanje objektov in sanitarne vode vseh javnih objektov v 

občini Ivančna Gorica ....................................................................................................... 14 

Tabela 3: Poraba toplote za ogrevanje objektov in sanitarne vode vseh javnih objektov v 

občini Ivančna Gorica ....................................................................................................... 15 

Tabela 4: Poraba električne energije in razsvetljava vseh javnih objektov v občiniIvančna 

Gorica................................................................................................................................ 16 

Tabela 5: poraba električne energije in razsvetljava vseh javnih objektov v občini Ivančna 

Gorica................................................................................................................................ 17 

Tabela 6: Splošni podatki o stanju vseh javnih zgradb v občini Ivančna Gorica.................... 19 

Tabela 7: Splošni podatki o stanju vseh javnih zgradb v občini Ivančna Gorica.................... 20 

Tabela 8: Splošni podatki o stanju ogrevalnega sistema vseh javnih zgradb v občini Ivančna 

Gorica................................................................................................................................ 21 

Tabela 9: Splošni podatki o stanju ogrevalnega sistema vseh javnih zgradb v občini Ivančna 

Gorica................................................................................................................................ 22 

Tabela 10: Pregled RTP in dolžina vodov ............................................................................... 30 

Tabela 11: Poraba Električne energije v občini Ivančna Gorica v letih od 2000 do 2009....... 31 

Tabela 12: Popis svetilk ........................................................................................................... 34 

Tabela 13: Primerjava sijalk..................................................................................................... 35 

Tabela 14: Raba biogoriv v dizelskem gorivu in motornem bencinu v Sloveniji.................... 38 

Tabela 15: Emisijski faktorji.................................................................................................... 39 

Tabela 16: Optimalni naklon in azimuti pri izrabi sončne energije ......................................... 52 

Tabela 17: Osnovni podatki o kmetijstvu v Osrednjeslovenski regiji po občinah-subvencijske 

vloge za leto 2006 ............................................................................................................. 64 

Tabela 18: Število živali (GVŽ) in kmetijske površine (ha) na izbranih kmetijskih 

gospodarstvih v Osrednjeslovenski regiji ......................................................................... 65 

Tabela 19: Kmetijski potencial za Osrednjeslovensko regijo za izbrane občine, ovrednoten v 

proizvedeni električni energiji in moči motorja po izbranem scenariju ........................... 66 

Tabela 20: lastnosti različnih vrst goriv ................................................................................... 69 

Tabela 21: Primerjava uporabe toplotnih črpalk v primeru različnih režimov ogrevanja ....... 76 

Tabela 22: Cilji LEKa občine Ivančna Gorica ......................................................................... 87 

Tabela 23: Predlog ukrepov LEK občine Ivančna Gorica ....................................................... 88 

Tabela 24: načrt aktivnosti LEKa občine Ivančna Gorica ....................................................... 89 

Tabela 25: Primerjava stroškov ogrevanja z ELKO in toplotno črpalko ................................. 98 

Tabela 26: Prikaz rabe energije in možnih prihrankov za ogrevanje in rabe električne energije 

za javne zgradbe v občini Ivančna Gorica ...................................................................... 117 

Tabela 27: Tehnični kazalci izrabe lesne biomase v SŠ Josipa Jurčiča ................................. 124 

Tabela 28: Tehnični kazalci izrabe lesne biomase v OŠ Ferda Vesla.................................... 125 

Tabela 29: Tehnično - ekonomska izhodišča primera sončne elektrarne moči 50 kW p ........ 134 

Tabela 30: Tehnično izhodišča postavitve SPTE................................................................... 136 

Tabela 31: Ekonomski kazalci postavitve SPTE.................................................................... 136 

Stran 164


Kazalo slik 

Slika 1: Občina Ivančna Gorica ................................................................................................. 7 

Slika 2: Občina Ivančna Gorica ................................................................................................. 7 

Slika 3: Trajanje kurilne sezone v odvisnosti od nadmorske višine .......................................... 8 

Slika 4: Trajanje kurilne sezone za izbrane kraje....................................................................... 8 

Slika 5: Delež stanovanj glede na vrsto ogrevanja..................................................................... 9 

Slika 6: Delež stanovanj glede na vrsto ogrevanja iz anket ..................................................... 10 

Slika 7: Energijske števila ogrevanja v osnovnih šolah v Sloveniji......................................... 25 

Slika 8: Energijske števila šol v občini Ivančna Gorica........................................................... 25 

Slika 9: Energijske števila vrtcev in ostalih javnih stavb v občini Ivančna Gorica ................. 26 

Slika 10: Poraba električne energije v občini Ivančna Gorica v letu od 2000 do 2009 ........... 32 

Slika 11: Skupna poraba električne energije v občini Ivančna Gorica..................................... 33 

Slika 12: Poraba električne energije za javno razsvetljavo ...................................................... 34 

Slika 13: Primer klasične svetilke po uredbi............................................................................ 35 

Slika 14: Primer redukcije sijalk .............................................................................................. 36 

Slika 15: Delež gospodinjstev glede na rabo goriv za ogrevanje v celotni občini................... 39 

Slika 16: Letna proizvodnja emisij v gospodinjstvih za ogrevanje v celotni občini Ivančna 

Gorica................................................................................................................................ 40 

Slika 17: Mreža plinovodov v Sloveniji................................................................................... 42 

Slika 18: Primerjava proizvodnje emisij CO 2 med energenti .................................................. 42 

Slika 19: Potencial fosilnih goriv in OVE................................................................................ 47 

Slika 20: Elementi solarnega sistema....................................................................................... 48 

Slika 21: Lokacije solarnih sistemov v občini ......................................................................... 49 

Slika 22: Analiza senčenja (primer ustrezne lokacije) ............................................................. 51 

Slika 23: Analiza senčenja (primer neustrezne lokacije) ......................................................... 51 

Slika 24: Povprečni letni kvaziglobalni obsev (MJ/m 2 )........................................................... 52 

Slika 25: Lesna zaloga v Sloveniji ........................................................................................... 54 

Slika 26: Lesna zaloga v Sloveniji, prirastek in posek............................................................. 54 

Slika 26: Kotel na lesne sekance z avtomatsko dozirno napravo............................................. 56 

Slika 27: Kurilna vrednost lesne biomase glede na vlažnost ................................................... 56 

Slika 28: Prikaz izrabe lesnih sekancev ................................................................................... 57 

Slika 29: Kotel na lesno biomaso............................................................................................. 59 

Slika 30: Del kotlovnice na lesno biomaso v samostanu stična in skladišče za lesne sekance 

ter deponija za odpadni les................................................................................................ 60 

Slika 31: Lesna biomasa v podjetju Mizarstvo Vencelj........................................................... 61 

Slika 32: Lokacije kotlov na lesno biomaso............................................................................. 61 

Slika 33: Surovine za proizvodnjo bioplina ............................................................................. 62 

Slika 34: Shematični prikaz bioplinske naprave z izrabo proizvedenega bioplina .................. 63 

Slika 35: Letna proizvodnja oljne ogrščice v Sloveniji (SURS, 2010).................................... 68 

Slika 36: Gibanje cen oljne ogrščice v Sloveniji po letih ........................................................ 68 

Slika 37: Področja rabe geotermalne energije.......................................................................... 72 

Slika 38: Tipi kamnin v Sloveniji ............................................................................................ 73 

Slika 39: Termalni in mineralni izviri v Sloveniji in vrtine ..................................................... 74 

Slika 40: Shema delovanja toplotne črpalke ............................................................................ 75 

Slika 41: Grelno število toplotne črpalke zrak/ voda v odvisnosti od zunanje temperature in 

temperature ogrevalne vode.............................................................................................. 76 

Slika 42: Potreba po toplotni energiji v odvisnosti od vira toplote.......................................... 77 

Slika 43: Lokacije MHW na reki Krki ..................................................................................... 78 

Slika 44: Hitrost vetra na višini 10 m na območju Slovenije................................................... 81 

Stran 165


Slika 45: Primerjava stroškov ogrevanja.................................................................................. 97 

Slika 46: Termovizijska posnetka objekta šole ...................................................................... 100 

Slika 47: posnetki kotlovnice objekta Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica............... 101 

Slika 48: Termovizijski posnetek zdravstvenega zavoda za otroke....................................... 101 

Slika 49: Termovizijski posnetek Zdravstvenega doma Ivančna Gorica............................... 102 

Slika 50: posnetek radiatorja in varčne sijalke v Zdravstvenem domu Ivančna Gorica ........ 102 

Slika 51: termovizijski posnetek ovoja zgradbe Zdravstvenega doma Zagradec .................. 103 

Slika 52: termovizijski posnetek ovoja zgradbe Vzgojno izobraževalni zavod Višnja Gora in 

telovadnice ...................................................................................................................... 103 

Slika 53: Termovizijski posnetek del ovoja objekta OŠ Stična ............................................. 104 

Slika 54: Osnovna šola Višnja Gora ...................................................................................... 105 

Slika 55: Posnetek ovoja zgradbe in kotlovnice..................................................................... 105 

Slika 56: Termovizijska posnetka ovoja zgradbe POŠ Muljava............................................ 106 

Slika 57: posnetka svetil v objektu......................................................................................... 106 

Slika 58: termovizijska posnetka objekta............................................................................... 107 

Slika 59: termovizijska posnetka objektov Osnovna šola Ferda Vesela................................ 108 

Slika 60: termovizijska posnetka objekta POŠ Temenica...................................................... 109 

Slika 61: termovizijska posnetka objekta POŠ Ambrus......................................................... 109 

Slika 62: Obstoječi kotel in stavbno pohištvo objekta ........................................................... 110 

Slika 63: Termovizijski posnetek objekta Vrtca Miška in OŠ Stična.................................... 110 

Slika 64: posnetek stavbnega pohištva in razsvetljave........................................................... 111 

Slika 65:termovizijski posnetek objekta Vrtca Čebelica........................................................ 112 

Slika 66: Razsvetljava Vrtec Čebelica ................................................................................... 112 

Slika 67: Termovizijski posnetek objekta Vrtca Čebelica ..................................................... 113 

Slika 68:termovizijski posnetek objekta Vrtca Sonček.......................................................... 114 

Slika 69:termovizijski posnetek objekta Vrtca Marjetica ...................................................... 115 

Slika 70: Prikaz kotlovnice in prostora za enoto SPTE ......................................................... 115 

Slika 71:termovizijski posnetek objekta krajevne skupnosti ................................................. 116 

Slika 72: posnetek kotla in notranji termovizijski posnetek objekta...................................... 116 

Slika 73: Primerjava stroškov ogrevanja v OŠ Ferda Vesela med ELKO in biomaso .......... 126 

Slika 74: Lokacija skupne kotlovnice in izgradnja toplovoda ............................................... 127 

Slika 75: Obrtna cona I6/c...................................................................................................... 128 

Slika 76: DOLB Obrtna cona I6/c.......................................................................................... 130 

Stran 166

LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBÄINA IVANÄNA GORICA

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?

LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBÄINA IVANÄNA GORICA