OKOLJSKO POROÄILO - ObÄina IvanÄna Gorica

NAROČNIK: 

Občina Ivančna Gorica 

Sokolska ulica 8 

1295 Ivančna Gorica 

tel: + 386 1 781 21 00 

fax: + 386 1 781 21 20 

email: obc.ivancna.gorica@siol.net 

OKOLJSKO POROČILO 

za 

občinski podrobni prostorski načrt za 

turistično območje v Gabrovčcu - Virje 

Domžale, 28. 4. 2008 

dopolnjeno 29.5.2009 

dopolnjeno 31.3.2010

OKOLJSKO POROČILO - OSNUTEK 

Investitor: 

Ime študije: 

Lokacija plana: 

Domžale, 28. april 2008, 

dopolnjeno 29. maj 2009 

dopolnjeno 31. marec 2010 


Sokolska ulica 8 

1295 Ivančna Gorica 

Okoljsko poročilo za občinski podrobni prostorski načrt za 

turistično območje v Gabrovčcu - Virje 


Številka projekta: 164/08 

Vodja projekta: 

Aljoša Jasim Tahir, univ. dipl. geog. 

Podpis: 

Sodelovali: 

Matija Matičič, štud. energ. 

mag. Robert Špendl, univ. dipl. inž. rač., inž. kem. teh. 

LUTRA, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine: 

Marjana Hönigsfeld Adamič, univ. dipl. biol. 

Tatjana Gregorc, univ. dipl. biol. 

Petra Mohar, univ. dipl. biol. 

Izvajalec: 

CHRONOS, okoljske investicije, d.o.o. 

Ljubljanska cesta 68, 1230 Domžale 

Direktor: 

mag. Robert Špendl, univ. dipl. inž. rač., inž. kem. teh. 

Podpis in žig: 

Ključne besede: 

Občina Ivančna Gorica, občinski podrobni prostorski načrt, 

celovita presoja vplivov na okolje, vplivi na okolje

Naročnik: Občina Ivančna Gorica 

Izdelal: Chronos d.o.o 

1. KAZALO VSEBINE 

1. KAZALO VSEBINE.........................................................................................................1 

2. UVOD.........................................................................................................................8 

2.1. Ozadje in namen....................................................................................................8 

2.2. Obveznost presojanja vplivov na okolje..................................................................8 

2.3. Obseg in vsebina okoljskega poročila....................................................................9 

2.4. Izhodišča za izdelavo okoljskega poročila in upoštevanje smernic in strokovnih 

podlag.........................................................................................................................10 

3. METODOLOŠKE OSNOVE...........................................................................................11 

3.1. Določitev območja obdelave..............................................................................11 

3.2. Napovedi pričakovanih vplivov in sprememb......................................................11 

3.3. Ovrednotenje vplivov izvedbe plana na posamezne sestavine okolja.................11 

3.4. Vplivno območje..................................................................................................12 

3.5. Ukrepi za omilitev vplivov......................................................................................12 

3.6. Spremljanje kazalcev okolja (monitoring)..............................................................12 

3.7. Skladnost plana z okoljskimi cilji.............................................................................12 

4. PODATKI O PLANU.....................................................................................................13 

4.1. Ime plana in obdobje izvajanja plana.................................................................13 

4.2. Predmet in programska izhodišča OPN-ja.............................................................13 

4.3. Cilji plana z opredelitvijo do drugih planov...........................................................13 

4.4. Opis območja občinskega prostorskega načrta..................................................14 

4.4.1. Širša okolica...................................................................................................................14 

4.4.2. Ožja okolica...................................................................................................................14 

4.5. Opis posegov občinskega podrobnega prostorskega načrta..............................17 

4.6. Namenska in dejanska raba prostora...................................................................19 

4.6.1. Namenska raba...............................................................................................................19 

4.6.2. Dejanska raba.................................................................................................................19 

4.7. Potrebe po naravnih virih......................................................................................20 

4.8. Predvidene emisije, odpadki in ravnanje z njimi...................................................20 

4.9. Ocena razvoja stanja, če do realizacije plana ne bi prišlo...................................21 

4.10. Alternativne variante...........................................................................................21 

5. TLA ..........................................................................................................................22 

5.1. Zakonski okvir........................................................................................................22 

5.2. Okoljski in varstveni cilji..........................................................................................22 

5.3. Splošne značilnosti tal...........................................................................................22 

5.3.1. Geološke in pedološke značilnosti.................................................................................22 

5.3.2. Onesnaženje tal..............................................................................................................23 

5.4. Ocena pričakovanih vplivov na tla.......................................................................23 

5.5. Omilitveni ukrepi...................................................................................................24 



Okoljsko poročilo za OPPN za turistično območje v Gabrovčcu - Virje Stran 1



5.8. Viri in literatura.......................................................................................................24 

6. VODE........................................................................................................................25 



6.3. Splošne značilnosti voda.......................................................................................25 

6.4. Površinske vode.....................................................................................................25 

6.4.1. Kakovost površinske vode.............................................................................................26 

6.5. Talne vode............................................................................................................28 

6.5.1. Kakovost talne vode.......................................................................................................28 

6.5.2. Vodovarstvena območja.................................................................................................28 

6.6. Ocena pričakovanih vplivov na vode...................................................................29 




6.10. Viri in literatura.....................................................................................................31 

7. ZRAK IN PODNEBNE SPREMEMBE................................................................................32 



7.3. Splošne značilnosti za zrak....................................................................................32 

7.4. Meteorološko klimatski podatki..............................................................................33 

7.5. Kakovost zraka......................................................................................................33 

7.5.1. Mejne vrednosti..............................................................................................................33 

7.5.2. Onesnaženost zraka na obravnavanem območju in širši okolici....................................34 

7.5.3. Emisije toplogrednih plinov...........................................................................................35 

7.6. Ocena pričakovanih vplivov na zrak in podnebne spremembe...........................36 





8. NARAVA....................................................................................................................38 



8.3. Obstoječe stanje narave......................................................................................40 

8.3.1. Rastlinstvo......................................................................................................................40 

8.3.2. Habitatni tipi...................................................................................................................41 

8.3.3. Živalstvo.........................................................................................................................42 

8.4. Varovana območja..............................................................................................45 

8.4.1. Posebna varstvena območja...........................................................................................45 

8.4.2. Zavarovana območja......................................................................................................47 

..................................................................................................................................................48 

8.5. Evidentirane naravne vrednote in ekološko pomembna območja......................48 

8.5.1. Naravne vrednote ..........................................................................................................48 

8.5.2. Ekološko pomembna območja.......................................................................................50 

..................................................................................................................................................51 

8.6. Varstveni režimi.....................................................................................................51 




8.7. Podatki o pridobitvi naravovarstvenih smernic in strokovnih podlag ter njihove 

varstvene usmeritve......................................................................................................53 

8.7.1. Ugotovitve, pogoji in konkretne varstvene usmeritve smernic Zavoda RS za varstvo 

narave........................................................................................................................................53 

8.7.2. Pogoji in varstvene usmeritve smernic Zavoda za gozdove RS, Območna enota Novo 

mesto.........................................................................................................................................54 

8.7.3. Varstvene usmeritve za posamezne kvalifikacijske vrste in habitatne tipe...................54 

8.8. Merila in metode vrednotenja vplivov plana........................................................61 

8.9. Kazalci okolja in kazalci vpliva plana....................................................................64 

8.10. Podatki o ugotovljenih vplivih plana in njihova presoja.......................................64 

8.11. Omilitveni ukrepi.................................................................................................67 

8.11.1. Rastlinstvo, živalstvo in habitatni tipi..........................................................................67 

8.11.2. Varovana območja (posebna varstvena območja Natura 2000 in zavarovana območja) 

...................................................................................................................................................69 

8.11.3. Naravne vrednote, ki niso zavarovane in ekološko pomembna območja....................69 

8.12. Spremljanje kazalcev okolja (monitoring)............................................................70 

8.13. Skladnost plana z okoljskimi cilji...........................................................................70 


9. HRUP .......................................................................................................................72 



9.3. Splošne značilnosti hrupa......................................................................................72 

9.4. Opredelitev območij varstva pred hrupom...........................................................73 

9.5. Raven hrupa na preučevanem območju............................................................75 

9.6. Ocena pričakovanih vplivov na okolje .................................................................76 





10. ODPADKI................................................................................................................79 

10.1. Zakonski okvir......................................................................................................79 

10.2. Okoljski in varstveni cilji........................................................................................79 

10.3. Splošne značilnosti ravnanja z odpadki...............................................................79 

10.4. Ravnanje z odpadki na obravnavanem območju.............................................79 

10.5. Ocena pričakovanih vplivov na okolje................................................................80 





11. ELEKTROMAGNETNO SEVANJE.................................................................................83 



11.3. Splošne značilnosti elektromagnetnega sevanja ...............................................83 

11.4. Opredelitev območij s kriteriji za vrednotenje......................................................83 

11.4.1. Elektromagnetno sevanje na območju OLN NGC.......................................................86 




11.5. Ocena pričakovanih vplivov na okolje ...............................................................86 





12. KULTURNA DEDIŠČINA IN KRAJINA...........................................................................88 



12.3. Splošne značilnosti varstva kulturne dediščine....................................................88 

12.3.1. Kulturna dediščina in krajina na preučevanem območju.............................................88 

12.4. Ocena pričakovanih vplivov na kulturno dediščino in krajino..............................91 





13. DRUŽBENO OKOLJE IN ZDRAVJE LJUDI.....................................................................93 



13.3. Splošne značilnosti družbenega okolje...............................................................93 

13.4. Ocena pričakovanih vplivov na družbeno okolje in zdravje ljudi.........................93 





14. SKLEPNA OCENA SPREJEMLJIVOSTI PLANA...............................................................95 

14.1. Ocena sprejemljivosti izvedbe plana..................................................................95 

14.2. Opozorila o poteku izdelave okoljskega poročila................................................95 

15. POVZETEK...............................................................................................................96 

15.1. Ozadje in namen................................................................................................96 

15.2. Vsebina okoljskega poročila...............................................................................96 

15.3. Metoda dela......................................................................................................96 

15.4. Opis plana..........................................................................................................97 

15.5. Povzetek ocen vplivov izvedbe plana na okolje ................................................97 

15.5.1. Tla................................................................................................................................97 

15.5.2. Vode.............................................................................................................................98 

15.5.3. Zrak in podnebne spremembe......................................................................................99 

15.5.4. Narava..........................................................................................................................99 

15.5.5. Hrup............................................................................................................................100 

15.5.6. Odpadki......................................................................................................................101 

15.5.7. Elektromagnetno sevanje...........................................................................................102 

15.5.8. Kulturna dediščina.....................................................................................................103 

15.5.9. Družbeno okolje in zdravje ljudi................................................................................103 

15.6. Ocena sprejemljivosti........................................................................................104 




Tabele 

Tabela 1: Smernice in omilitveni ukrepi ......................................................................23 

Tabela 2: Členi vodne bilance za obdobje 1961 – 1990 (ARSO, 1997).......................25 

Tabela 3: Ocena kakovosti Krke v letu 2003 (Monitoring kakovosti površinskih 

vodotokov v Sloveniji v letu 2003, ARSO)......................................................................26 

Tabela 4: Mejne vrednosti in sprejemljivo preseganje za žveplov dioksid, dušikov 

dioksid in ogljikov monoksid.........................................................................................32 

Tabela 5: Raven koncentracije onesnaževal...............................................................33 

Tabela 6: Okoljski cilji okoljskega poročila (povzeti so le tisti cilji, ki se neposredno 

nanašajo na naravo) in cilji OPPN................................................................................37 

Tabela 7: Seznam pričakovanih vrst sesalcev na širšem območju OPPN (seznam je 

narejen po abecednem vrstnem redu glede na slovensko ime).................................40 

Tabela 8: Seznam pričakovanih gnezdilk in preletnih ter zimskih gostov na širšem 

območju obravnavanega plana (seznam je narejen po abecednem vrstnem redu 

glede na slovensko ime)..............................................................................................41 

Tabela 9: vrste rib v reki Krki (abecedni seznam glede na slovensko ime) .................42 

Tabela 10: ogrožene in/ali zavarovane vrste na širšem območji OPPN........................42 

Tabela 11: Kvalifikacijske vrste na območju SI3000170 Krška jama............................44 

Tabela 12: Habitatni tipi na območju SI3000170 Krška jama......................................44 

Tabela 13: Kvalifikacijske vrste na območju SI3000227 Krka ......................................45 

Tabela 14: Habitatni tipi na območju SI3000227 Krka.................................................45 

Tabela 15: Naravne vrednote na širšem območju obravnavanega OPPN...................47 

Tabela 16: Ekološko pomembna območja na območju plana...................................49 

Tabela 17: Varstvene usmeritve za kvalifikacijske vrste Natura 2000 območij Krška 

jama in Krka (povzeto o Operativnem programu upravljanja z Natura 2000 območji) 

.....................................................................................................................................53 

Tabela 18: Metodologija vrednotenja in ocenjevanja vpliva plana ...........................60 

Tabela 19: Kazalci okolja in kazalci vpliva plana........................................................62 

Tabela 20: Vplivi plana OPPN na posamezne sklope (rastlinstvo, živalstvo in habitatni 

tipi, varovana območja, naravne vrednote in ekološko pomembna območja (EPO)) z 

obrazložitvijo.................................................................................................................63 

Tabela 21: Omilitveni ukrepi za posamezno vrsto ali habitatni tip...............................65 

Tabela 22: omilitveni ukrepi za varovana območja.....................................................67 




Tabela 23: omilitveni ukrepi za ekološko pomembna območja in naravne vrednote 67 

Tabela 24: Stopnje varstva pred hrupom.....................................................................71 

Tabela 25: Mejne vrednosti kazalcev hrupa za posamezna območja........................71 

Tabela 26: Kritične vrednosti kazalcev hrupa za posamezna območja......................72 

Tabela 27: Mejne vrednosti kazalcev hrupa, ki ga povzroča uporaba ceste ali 

železniške proge in obratovanje večjega letališča......................................................72 

Tabela 28: Mejne vrednosti kazalcev hrupa, ki ga povzroča naprava, obrat, letališče, 

ki ni večje letališče, helikoptersko vzletišče, objekt za pretovor blaga in odprto 

parkirišče......................................................................................................................72 

Tabela 29: Mejne vrednosti konične ravni hrupa, ki jo povzroča obratovanje letališča, 

helikopterskega vzletišča, objekta za pretovor blaga, naprave in obrata...................72 

Tabela 30: Prometna struktura na posameznih odsekih hitre ceste in regionalnih cest 

.....................................................................................................................................73 

Tabela 31: Povprečne ekspozicijske in emisijske ravni hrupa nekaterih gradbenih 

strojev, ki se uporabljajo na referenčni oddaljenosti...................................................75 

Tabela 32: Vrste odpadkov, ki bodo nastali pri gradnji objekta..................................78 

Tabela 33: Količine odpadkov, ki jih ni potrebno oddajati zbirnemu centru...............79 

Tabela 34: Smernice in omilitveni ukrepi ....................................................................80 

Tabela 35: Mejne efektivne vrednosti električne poljske jakosti...................................82 

Tabela 36: Mejne efektivne vrednosti gostote magnetnega polja..............................83 

Tabela 37: Vrste odpadkov, ki bodo nastali pri gradnji objekta................................100 

Slike 

Slika 1: Širša okolica območja OPPN............................................................................14 

Slika 2: Ožja okolica območja OPPN............................................................................15 

Slika 3: Situacija obravnavanega OPPN-ja...................................................................17 

Slika 4: Obstoječa planska namenska raba območja OPPN-ja...................................18 

Slika 5: Dejanska raba prostora na območju OPPN-ja.................................................19 

Slika 6: Vodovarstvena območja v širši okolici.............................................................27 

Slika 7: Znotraj območja OPPN so sveži poseki drevja (fotografirano dne 04.04.2008)38 

Slika 8: SCI območji Natura 2000 Krška jama in Krka in meja območja OPPN............44 

Slika 9: Območje predlagano za zavarovanje (vir: Atlas okolja)..................................46 




Slika 10: Naravne vrednote na širšem območju OPPN Gabrovčec - Virje (vir: Atlas 

okolja)..........................................................................................................................47 

Slika 11: Območje pričakovanih gemorfoloških podzemnih naravnih vrednot (vir: Atlas 

okolja)..........................................................................................................................48 

Slika 12: Ekološko pomembna območja na širšem območju OPPN Gabrovčec – Virje 

(vir: Atlas okolja)...........................................................................................................49 

Slika 13: Odstranjena in posekana obrežna vegetacija (vrbovje) ob reki Krki, tik pod 

območjem OPPN (fotografija posneta dne 04.04.2008 ob povišanem vodostaju) .....64 

Slika 14: Vrednost kombiniranega kazalca hrupa za obravnavan odsek v naselju in 

izven naselja.................................................................................................................74 

Slika 15: Evidentirane enote kulturne dediščine v bližini preučevanega območja......87 

Slika 16: Osrednje območje preučevanja....................................................................88 

Slika 17: Vzhodni del preučevanega območja............................................................89 




2.1. Ozadje in namen 

2. UVOD 

Občina Ivančna Gorica, Sokolova ulica 8, 1295 Ivančna Gorica, pripravlja občinski podrobni 

prostorski načrt. V sklopu izdelave občinskega podrobnega prostorskega načrta se skladno z 

Zakonom o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06, 70/08) in skladno z odločbo Ministrstva za okolje in 

prostor št. 35409-244/2007 izdela tudi okoljsko poročilo. Na podlagi okoljskega poročila bo 

Ministrstvo za okolje in prostor izvedlo celovito presojo vplivov na okolje. 

V sklopu priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za turistično območje v Gabrovčcu - 

Virje se bo skozi postopek priprave omenjenega prostorskega akta (program priprave, osnutka 

OPPN-ja, itd.) preverilo tudi vplive na okolje v okviru natančnosti, kot je določena za občinski 

podrobni prostorski načrt. 

Namen okoljskega poročila je določiti in oceniti vplive na okolje na podlagi primerjave obstoječega 

stanja okolja s predvidenim stanjem okolja ter podati okoljske ukrepe in predloge v zvezi s potekom 

izvedbe plana. 

2.2. Obveznost presojanja vplivov na okolje 

Celovita presoja vplivov na okolje se izvede za plan ali spremembo plana, ki ga na podlagi zakona 

sprejme pristojni organ države ali občine za področje urejanja prostora, upravljanja voda, 

gospodarjenja z gozdovi, lova, ribištva, rudarstva, kmetijstva, energetike, industrije, transporta, 

ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami, oskrbe prebivalstva s pitno vodo, telekomunikacij in 

turizma, če se z njim določa ali načrtuje poseg v okolje, za katerega je treba izvesti presojo vplivov 

na okolje skladno z določbami 51. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06, 70/08), ali če 

obsega posebno varstveno območje po predpisih o ohranjanju narave ali če bi izvedba plana nanj 

lahko vplivala. 

Na podlagi 101. člena ZON-UPB2 se celovita presoja vplivov na okolje izvede za plane, ki bi lahko 

pomembno vplivali na zavarovano območje, posebno varstveno območje ali potencialno posebno 

ohranitveno območje sami po sebi ali v povezavi z drugimi plani. 

V postopku je bilo pridobljeno mnenje Zavoda RS za varstvo narave št. 3-III-658/4-O-07/MN z dne 

17.12.2007, iz katerega izhaja, da leži območje plana v varovanih območjih sicer: posebnega 

varstvenega območja (območja Natura 2000, Uradni list RS, št. 49/04, popr. 110/04) – Natura 2000 

Krška jama (pSCI – SI3000170), naravna vrednota Krka (Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih 

vrednot, U.l. RS št. 111/04 in 70/06). Območje OPPN je v večini poraščeno z gozdom in 

grmičevjem znotraj gozdnih jas. Širše območje obsega tudi travnate površine in reko Krko za 

obrežno vegetacijo, kar predstavlja ugodne življenjske pogoje za kvalifikacijske vrste območja 

Natura 2000 kot so: navadni netopir (Myotis myotis), mali podkovnjak (Rhinolophus 

hipposiderous), ozki vredtenec (Vertigo angustior), črtasti medvedek (Callimorpha quadripuctaria). 

Zavod na podlagi 101. člena ZON-UPB2 in 11. člena Pravilnika o presoji sprejemljivosti izvedbe 

planov in posegov v naravo na varovana območja (UR. l. RS, št. 130/04, 53/06) ugotavlja, da za 

obravnavano spremembo prostorskega akta je treba izvesti presojo sprejemljivosti. Pristojni organ 

je ugotovil, da je v postopku sprejemanja OPPN-ja treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje. 




2.3. Obseg in vsebina okoljskega poročila 

Okoljsko poročilo mora biti izdelano skladno z 41. členom Zakona o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 

39/06, 70/08). Vsebovati mora informacije, potrebne za celovito presojo vplivov prostorsko 

izvedbenega akta (občinskega podrobnega prostorskega načrta) na okolje, pri njegovi pripravi pa se 

praviloma uporablja obstoječe znanje in postopki vrednotenja ter upošteva vsebina in natančnost 

prostorsko izvedbenega akta, ki se ga pripravlja. 

Okoljsko poročilo je torej izdelano v strukturni obliki, ki ga določa Uredba o okoljskem poročilu in 

podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Ur. l. RS, št. 73/05), 

razen za segment narave in zavarovanih območij, ker je to določeno s Pravilnikom o presoji 

sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur. l. RS, št. 

130/04, 53/06). Prej citirani Pravilnik je podzakonski akt Zakona o ohranjanju narave - uradno 

prečiščeno besedilo /ZON-UPB2/ (Ur. l. RS, št. 96/04). Poročilo je razdeljeno na naslednje sklope: 

- uvod: 

- ozadje in namen, 

- obveznost presojanja vplivov plana na okolje, 

- obseg in vsebina okoljskega poročila, 

- izhodišča za izdelavo okoljskega poročila in upoštevanje smernic in strokovnih 

podlag 

- metodološke osnove, 

- podatki o planu: 

- ime plana in obdobje izvajanja, 

- predmet in programska izhodišča 

- cilji plana in opredelitev odnosa obravnavanega plana do drugih planov, 

- opis celotnega prostora oz. območja, ki ga zajema plan, 

- opis značilnosti plana (namenska raba, obseg, usmeritve, razmestitve dejavnosti, 

opis dejavnosti, predvidene emisije, odpadki, itd.), 

- namenska in dejanska raba prostora, 

- potrebe po naravnih virih, 

- predvidene emisije, odpadki in ravnanje z njimi, 

- ocena razvoja stanja, če do realizacije plana ne pride, 

- alternativne variante, 

V nadaljevanju je okoljsko poročilo razdeljeno na ločena poglavja po skupinah okoljskih kazalcev 

oz. sestavinah okolja. 

Ta poglavja so: 

- Tla, 

- Vode, 

- Zrak in podnebne spremembe, 

- Narava, 

- Hrup, 

- Odpadki, 

- Elektromagnetno sevanje, 

- Kulturna dediščina in krajina, 

- Družbeno okolje in zdravje ljudi. 




Vsako od poglavij je razdeljeno na naslednja podpoglavja: 

- zakonski okvir, 

- okoljski in varstveni cilji plana, 

- splošne značilnosti (dejansko stanje okolja) 

- ocena pričakovanih vplivov na okolje, 

- omilitveni ukrepi, 

- obveznost monitoringa, 

- skladnost plana z okoljskimi cilji. 

Poglavje Ocena pričakovanih vplivov na okolje vsebuje celostno ugotavljanje vplivov izvedbe 

plana na okolje in natančno vrednoti posledice izvedbe plana. V sklopu ugotavljanja vplivov 

izvedbe plana na okolje so obravnavani neposredni vpliv, daljinski vpliv, kumulativni vpliv in 

sinergijski vpliv. Navedeni vplivi izvedbe plana so vrednoteni na podlagi posledic plana na okoljske 

cilje plana z uporabo meril vrednotenja. Pri tem se ocenjujejo obsegi sprememb po posameznih 

kazalcih stanja okolja in njihova pomembnost in stopnja upoštevanja varstvenih ciljev. 

V sklepnem delu okoljskega poročila sledijo poglavja: 

− sklepna ocena sprejemljivosti plana, 

− povzetek, 

− viri in literatura. 

2.4. Izhodišča za izdelavo okoljskega poročila in upoštevanje smernic in 

strokovnih podlag 

Okoljsko poročilo je izdelano na podlagi: 

• terenskega ogleda (25.03.2008 in 4.04.2008), 

• pogovora s predstavniki občine in pripravljavca občinskega prostorskega načrta, 

• pridobljenih smernic pristojnih urejevalcev prostora: 

− Zavod RS za varstvo narave, št. 3-III-658/2-O-07/AŠ, 15.10.2007, 

− Zavod za Gozdove Slovenije, Območna enota Novo mesto, št.: 281-9/2008, 7.2.2008, 

− Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o., št.: 6-446/2007-V, 28.09.2007, 

− Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o., št.: 6-446/2007-K, 28.09.2007, 

− Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, št.: 350-366/2007-2 

− 

Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Sektor za upravljanje, Območje Ljubljana, 

št.: 37167-2262/2007/05, 10.10.2007, 

− Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, št.: 35002-147/2007-2, 

10.10.2007, 

− Elektro Ljubljana, Distribucijska enota Ljubljana okolica, št.: 1504/2007, 1.10.2007 

− Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana, št.: 891/2007- 

PJB, 24.10.2007, 

− 

Telekom Slovenije, Sektor za upravljanje omrežja, št.: 23/04-05-BS/1124-2109/1-2007, 

4.10.2007 

• pridobljenih strokovnih podlag za občinski prostorski načrt: 

− Občinski podrobni prostorski načrt za turistično območje v Gabrovčcu – Virje, Osnutek 

za pridobitev smernic za načrtovanje, Proplan, Ivanka Kraljič s.p., 2007 

• ter, druge tehnične dokumentacije ter zbranih razpoložljivih podatkov o obravnavanem območju 

in predvidenih dejavnostih. 




3. METODOLOŠKE OSNOVE 

V tem poglavju navajamo metode, ki so bile uporabljene v fazi ugotavljanja vplivov obravnavanega 

plana na okolje. 

Metoda, na podlagi katere je izdelano okoljsko poročilo, je oblikovana iz več načrtovalskih metod 

in postopkov za ocene vplivov na posamezne sestavine okolja. Nekatere metode so zakonsko 

predpisane, kot npr.: za onesnaženost zraka, onesnaženost površinskih in talnih voda, vplivi hrupa 

na okolje, itd. Za druge sestavine okolja, za katere ne obstajajo posebno predpisani delovni 

postopki, pa so uporabljale splošno uveljavljene in strokovno priznane metode na posameznih 

področjih, npr.: vplivih na krajino ter kulturno krajino, itd. 

3.1. Določitev območja obdelave 

Obseg območja, oziroma meje obdelave so bile določene z mejami, ki jih določa obravnavan plan, 

dodatno pa je bilo območje korigirano glede na oddaljenost, do koder bi lahko še segali potencialni 

vplivi oz. je območje vplivanja določeno s predpisom kot je to npr.: za območja Natura 2000 – 

Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana 

območja (Ur. l. RS, št. 130/04, 53/06). 

3.2. Napovedi pričakovanih vplivov in sprememb 

Na podlagi ciljev plana, okoljskih ciljev, analize posameznih sestavin okolja, določitve dejanskega 

stanja okolja ter analize predvidenih posegov, ki jih obravnava plan, je bila opredeljena ocena 

vplivov plana na okolje. 

Pričakovani vplivi na okolje so določeni za posamezen poseg oz. skupino posegov, ki jih 

predvideva občinski podrobni prostorski načrt. 

3.3. Ovrednotenje vplivov izvedbe plana na posamezne sestavine okolja 

Vplivi na okolje so ocenjeni na podlagi lestvice, ki obsega ocene od A (vpliva ni ali je vpliv 

zanemarljiv) do E (vpliv je uničujoč). Možna pa je tudi ocena X kar pomeni, da ugotavljanje vpliva 

ni možno. 

Ocena pričakovanega vpliva na okolje je pogojena predvsem z zakonsko določenimi mejnimi 

vrednostmi obremenitev v interakciji z obsegom spremembe vpliva glede na obstoječe stanje 

določenega elementa okolja. V primeru, da nek vpliv ni določen z zakonskimi omejitvami se za 

mejne vrednosti uporabljajo standardi. Ocena vpliva na okolje je odvisna tudi od odnosa širše 

javnosti in ocenjevalca do nekega elementa okolja. 

V okoljskem poročilu so opredeljeni ugotovljeni pomembni vplivi plana, ki so lahko: neposredni, 

daljinski, kumulativni in sinergijski, kratko-, srednje- in dolgoročni, trajni in začasni. Vplivi izvedbe 

plana se vrednotijo na podlagi posledic plana na okoljske cilje plana z uporabo meril vrednotenja. 

Neposredni vplivi izvedbe plana imajo neposredne učinke na izbrana merila vrednotenja. Daljinski 

vpliv se ugotavlja, če se s planom načrtuje plan v okolje z vplivi, ki so posledica izvedbe plana in se 




zgodijo oddaljeno od plana v okolje. Kumulativni vplivi odražajo zanemarljiv vpliv izvedbe plana 

na izbrana merila vrednotenja, ima pa izvedba plana skupaj z obstoječimi plani ali s plani, ki so 

načrtovani in grajeni na podlagi drugih planov, velik vpliv na izbrana merila vrednotenja oz. ima 

več planov istega plana združen vpliv, katerega učinki na izbrana merila vrednotenja niso 

zanemarljivi. 

Neposredni, daljinski in kumulativni vplivi so ocenjeni na podlagi obsega sprememb po 

posameznih kazalcih stanja okolja in njihovi pomembnosti. Sinergijski vplivi izvedbe plana so v 

celoti večji od vsote posameznih vplivov. Sinergijski vpliv je ocenjen na podlagi skupnih posledic 

neposrednih, daljinskih in kumulativnih vplivov plana. 

Zaradi pomembnosti območja z vidika narave je metodologija ovrednotenja vplivov plana še bolj 

natančno razdelana v samem poglavju Narava. 

3.4. Vplivno območje 

Vplivno območje je tisto znotraj katerega nek objekt oziroma dejavnost v njem povzroča 

pomemben vpliv na naravno in življenjsko okolje. 

3.5. Ukrepi za omilitev vplivov 

V primeru pomembnih vplivov načrtovanega plana je bila preverjena možnost omilitve škodljivih 

vplivov ter navedeni ustrezni omilitveni ukrepi. 

3.6. Spremljanje kazalcev okolja (monitoring) 

Spremljanje stanja okolja (monitoring) je tekoče opazovanje in nadzorovanje stanja okolja s 

sistematičnimi meritvami posameznih posebnih parametrov oziroma kazalcev kakovosti prvin 

oziroma sestavin okolja na izbranih krajih in z njimi povezanimi postopki nadzora, namenjenega 

odkrivanju sprememb v okolju z vidika teh parametrov. 

3.7. Skladnost plana z okoljskimi cilji 

Ocena vplivov izvedbe plana na okoljske cilje plana je sestavljena iz podocen vsake od ugotovljenih 

posledic izvedbe plana na uresničevanje okoljskih ciljev plana. Posledice izvedbe plana na okoljske 

cilje plana se vrednotijo glede na: 

− povzročitev bistvene zamude v prizadevanjih za doseganje okoljskih ciljev plana, 

− 

bistveno prekinitev ohranjanja ali napredovanja dobrega stanja okolja in njegovih delov, 

določenega z okoljskimi cilji, oziroma varstva območij, na podlagi zahtev varstva okolja, 

ohranjanja narave, varstva naravnih virov, varstva človekovega zdravja in kulturne dediščine 

(Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe 

planov na okolje (Ur. l. RS, št. 73/05)). 




4. PODATKI O PLANU 

4.1. Ime plana in obdobje izvajanja plana 

Ime plana: Občinski podrobni prostorski načrt za turistično območje v Gabrovčcu – Virje. 

Občinski podrobni prostorski načrt se sprejme za obdobje dvajsetih (20) let. 

4.2. Predmet in programska izhodišča OPN-ja 

Predmet prostorskega akta je ureditev turistično rekreacijskega območja, ki se nanaša na določitev: 

− novih gradbenih parcel, 

− lokacije in razporeditve stanovanjsko-počitniških objektov, 

− lokacije športnih in rekreacijskih površin, 

− urbanistično-arhitektonskih pogojev oblikovanja objektov, 

− novih dostopov na območje urejanja, 

− pogojev za prometno in ostalo infrastrukturo ureditev ter zunanjo ureditev gradbenih parcel, 

− vplivnega območja. 

Programska izhodišča za izdelavo OPPN so: 

− predvideti gradnjo počitniško-stanovanjskih objektov, 

− predvideti gradnjo večjega turističnega objekta (motel, gostilna s prenočišči, dom za starejše 

občane z gostinsko ponudbo ipd.), 

− predvideti ureditev športno rekreacijskih površin z igrišči za odrasle in otroke, 

− na območju predvideti ureditev zunanjih površin, namenjenih predvsem stanovalcem, 

− na območju ohranjati kvalitetna visoka drevesa, ki bi še naprej ustvarjala videz gozda, 

− urediti obstoječi priključek na regionalno cesto, 

− predvideti razširitev obstoječih napajalnih stanovanjskih cest, 

− predvideti zadostno število parkirišč za stanovalce in obiskovalce, 

− infrastrukturno opremiti območje. 

4.3. Cilji plana z opredelitvijo do drugih planov 

Cilji OPPN za turistično območje območje v Gabrovčcu – Virje so: 

- nove gradbenih parcele za gradnjo počitniško – stanovanjskih objektov, 

- gradnja večjega turističnega objekta, 

- ureditev športno – rekreacijskih površin, 

- ureditev zunanjih površin, 

- ohranjanje kvalitetnih visokih dreves za ustvarjanje videza gozda, 

- ureditev obstoječega priključka na regionalno cesto, 

- razširitev obstoječih napajalnih stanovanjskih cest, 

- zagotovitev zadostnega števila parkirišč za stanovalce in obiskovalce, 

- infrastrukturno opremiti območje. 




4.4. Opis območja občinskega prostorskega načrta 

4.4.1. Širša okolica 

Območje obravnavanega plana se nahaja v južnem delu občine Ivančna Gorica. Območje 

obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta je med reko Krko in regionalno cesto 

Krka – Zagradec južno od naselja Gabrovčec. Na območju širše okolice niso predvideni posegi. 

LEGEND 

Meja občine 

Območje preučevanja 

Slika 1: Širša okolica območja OPPN 

4.4.2. Ožja okolica 

Lokacija OPPN je zunaj mestne pozidave, ob regionalni cesti Krka – Zagradec, v smeri proti reki 

Krki. Od regionalne ceste se odcepi interna stanovanjska cesta, ki z zahodne in vzhodne strani 

napaja obstoječe objekte. Območje je večinoma poraščeno z gozdom. Teren je blago valovit, 

ugoden za pozidavo. Na južni strani območja teče reka Krka, na severu poteka regionalna cesta, z 

vzhodne in z zahodne strani so nepozidane kmetijske površine – travniki. Lokacija je prometno 




lahko dostopna. 

Območje OPPN leži južno od regionalne ceste Krka – Zagradec v smeri proti reki Krki. Območje 

OPPN se nanaša na parc. št.: 1626/1 (cesta), 1626/9 (cesta), 872/2, 874, 875, 877/1, 878/2, 1619 

(cesta), 887/3, 887/2, 887/4, 888/2, 1646 (cesta), 888/6, 888/5, 888/9, 888/8, 888/12, 894/2, 894/4, 

895/4, 895/3, 895/2, 895/5, 893/1, 893/3, 893/2, 888/11, 888/13, 888/7, 888/1, 888/14, 888/10, 

888/3, 889/1, 896/6, 896/10, 896/5, 896/7, 896Z/9, 896/2, 896/8, 897/2, 896/3, 889/2, 890/7, 

890/15, 890/14, 890/13, 890/6, 890/5, 890/4, 1645 (cesta), 890/2, 890/3, 890/1, 890/8, 890/9, 

890/10, 890/11, 890/12, vse k.o. Podbukovje. 

Skupna površina območja OPPN je cca. 5,3 ha. Na severu meja območja poteka po obstoječi 

dostopni poti, na vzhodu poteka delno po interni stanovanjski cesti, delno po obrobju gozda, na jugu 

po južni strani dvorišč obstoječih stanovanjskih objektov, na zahodu pa po obrobju gozda in 

obstoječe pozidave. 




LEGEND 

Meja OPPN-ja 

Slika 2: Ožja okolica območja OPPN 




4.5. Opis posegov občinskega podrobnega prostorskega načrta 

UE – 1: Na južnem in severozahodnem delu OPPN se ohranjajo obstoječi individualni 

enostanovanjski in gospodarski objekti. Dovoljena so vzdrževalna dela, rušitve, rekonstrukcije in 

dozidave obstoječih objektov do 40% tlorisne površine obstoječega objekta, ob upoštevanju 

gradbene linije, če je ta določena v grafičnem delu OPPN. Vsi oblikovni elementi novega (dela) 

objekta morajo biti usklajeni z obstoječim objektom. Dovoljeno je le bivanje. 

UE – 2: Na vzhodnem in zahodnem delu OPPN se ohranjajo obstoječi počitniški objekti. Dovoljena 

so vzdrževalna dela, rušitve in rekonstrukcije. Dovoljeno je le bivanje. 

UE – 3: Na južnem, vzhodnem in zahodnem delu OPPN so predvidene počitniške hišice, površine 

pritličja do 90 m 2 . 

UE – 4: Na severni strani OPPN je predviden večji poslovni objekt oziroma večji turističnega 

kompleks (motel) z gostinsko ponudbo in prenočitvenimi kapacitetami. 

UE – 5: Na skrajnem severovzhodu se nahaja cestna baza, ki se mora na zahtevo DRSC ohranjati, 

vendar je potrebna sanacija objektov, ali prestavitev baze na ustreznejšo lokacijo. Dovoljene so 

rušitve, rekonstrukcije, novogradnje ob upoštevanju gradbene linije, če je ta določena v grafičnem delu 

OPPN. 

UE – 6: V južnem delu OPPN se obvezno ohranja pas obstoječega gozda s podrastjo. Prepovedana 

je gradnja ali postavitev kakršnihkoli nadzemnih objektov. V UE so dovoljeni le podzemni gradbeni 

inženirski objekti, sprehajalne, jahalne in trim steze, s tem da je prepovedano sekanje oz. 

odstranjevanje dreves. V primeru naravnega uničenja dreves (neurje, bolezen ipd.) se jih nadomesti 

z novimi iste vrste. 

Enote urejanja (UE) so natančneje vidne v prilogi D. 




Slika 3: Situacija obravnavanega OPPN-ja 




4.6. Namenska in dejanska raba prostora 

4.6.1. Namenska raba 

Obstoječa namenska raba prostora je določena z Dolgoročnim in srednjeročnim planom Občine 

Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 5/98, 6/98,1/99, 4/99 7/99, 3/00, 75/04 

in 124/2004). Po sedaj veljavnem občinskem prostorskem planu je na območju OPPN kot osnovna 

namenska raba prostora določeno območje stavbnih zemljišč (stanovanja in območja počitniških 

hiš), kmetijska zemljišča in območje športno rekreacijskih in zelenih površin. 

LEGENDA 

Obm očja 

Km etijska 

Stavbne površine 

– obm očje počitniških 

Obm očja proizvodnih 

Goz 

Obm očja športno 

rekreacijskih 

Obm očje preučevanja 

Slika 4: Obstoječa planska namenska raba območja OPPN-ja 

4.6.2. Dejanska raba 

Podrobnejše vrste dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, obliko in način vzpostavitve in 

vodenja evidence, dostopnost podatkov evidence, podrobnejšo vsebino evidence, metodo določanja 

dejanske rabe itd. so določene s Pravilnikom o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih 

zemljišč (Ur. l. RS, št. 90/06). Evidenco o dejanski rabi zemljišč vodi Ministrstvo za kmetijstvo, 

gozdarstvo in prehrano za celotno območje Republike Slovenije in sicer v v digitalni grafični obliki 

na osnovi ortofoto posnetkov (DOF), satelitskih posnetkov ali drugih virov. 




LEGENDA 

Njiva ali 

Trajni 

Km etijsko zem ljišče 

v 

Drevesa in 

Goz 

Pozidano in sorodno 

Vod 

Obm očje preučevanja 

Slika 5: Dejanska raba prostora na območju OPPN-ja 

Zlasti robne dele preučevanega območja pokrivajo pozidana in sorodna zemljišča, osrednji del pa je 

prekrit z gozdom. Na manjših površinah se nahajajo površine dreves in grmičevja, na severnem in 

JV robu občinskega podrobnega prostorskega načrta pa se nahajajo trajni travniki. 

4.7. Potrebe po naravnih virih 

Za izvedbo plana bodo potrebni različni naravni viri, predvsem mineralne surovine in energetski 

viri. Potrebni viri bodo pripeljani od drugod, vendar nam natančne količine v tej fazi niso bile 

znane. 

4.8. Predvidene emisije, odpadki in ravnanje z njimi 

Predvidene emisije izvedbe plana so obravnavane po posameznih segmentih v nadaljevanju 

okoljskega poročila. 

Potencialne emisije v podzemne in površinske vode ter v tla bodo s pazljivim ravnanjem in 

tehnično ustreznimi vozili in stroji v času gradnje ter z urejenim sistemom odvajanja odpadnih vod 

v času obratovanja preprečene. 

Vpliv plana z emisijami na kakovost zraka in s hrupom bo še sprejemljiv. Večje bodo emisije v 




času gradnje, a bodo predvsem začasne. Vpliv elektromagnetnega sevanja bo nebistven. 

V sklopu izvedbe plana bodo med gradnjo nastajali odpadki, predvsem gradbeni odpadki, 

nenevarnega značaja. Količina teh odpadkov v času izdelave okoljskega poročila ni bila znana, 

vsekakor pa je potrebno z odpadki ravnati v skladu z zakonodajo na področju odpadkov: 

− Pravilnik o ravnanju z odpadki. Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03. 

− Uredba o odlaganju odpadkov. Uradni list RS, št. 32/06. 

− Pravilnik o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov. Uradni list RS, št. 3/03, 44/03, 41/04. 

− Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. Uradni list RS, št. 3/03, 41/04, 

50/04, 62/04. 

− Pravilnik o ravnanju z odpadnimi olji. Uradni list RS, št. 85/98. 

4.9. Ocena razvoja stanja, če do realizacije plana ne bi prišlo 

V primeru, da se plan ne izvede ni pričakovati bistvenih sprememb glede na današnje stanje. 

Pričakovati bi bilo, da bi bila dinamika infrastrukturne modernizacije območja bistveno počasnejša, 

zlasti na področju komunalne infrastrukture. 

4.10. Alternativne variante 

Obravnavani občinski podrobni prostorski načrt za turistično območje v Gabrovčcu - Virje za 

posamezne posege ali dejavnosti ne obravnava alternativnih rešitev, zato jih tudi s stališča presoje 

vplivov na okolje v okoljskem poročilu ni bilo mogoče obravnavati. 




5.1. Zakonski okvir 

5. TLA 

• Zakon o varstvu okolja - uradno prečiščeno besedilo (Ur. l. RS, št. 39/06, 70/08) 

• Zakon o ohranjanju narave - uradno prečiščeno besedilo /ZON-UPB2/ (Ur. l. RS, št. 96/04) 

• Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Ur. list RS, 

št. 68/96, 41/04) 

• Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Ur. l. RS, št. 84/05) 

• Pravilnik o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Ur. l. RS, št. 3/2003, 44/2003 in 41/2004) 

• Strokovno navodilo o urejanju gnojišč in greznic (Ur. l. SRS, št. 10/85) 

5.2. Okoljski in varstveni cilji 

Okoljski cilji so: 

− preprečevanja onesnaženja tal, 

− omejevanje fizikalne degradacije tal. 

5.3. Splošne značilnosti tal 

Tla so pomemben element okolja, ki zaradi svoje kompleksnosti opravlja različne funkcije. So 

osnova za pridelavo hrane, hkrati pa so tudi tamponski sistem med viri onesnaženja (emisije iz 

prometa, morebitna manjša razlitja škodljivih snovi) in vodonosnimi sistemi (podtalnica in 

površinske vode). Lastnosti tal in njihova občutljivost na vplive iz okolja so odvisni od geološke 

podlage, na katerih so nastala, saj ta določa njihovo kemično sestavo in fizične značilnosti. 

Varovanje tal je zelo pomembno v zvezi z varovanjem virov pitne vode in zagotavljanjem 

ustreznosti tal za pridelavo zdrave hrane. 

5.3.1. Geološke in pedološke značilnosti 

Zgornja Krška dolina je široka do 2 km in predstavlja v reliefu vidno poglobitev v podolju, ki je 

nastalo v antiklinali. Dolino sestavljajo triasni dolomiti, vendar podolje ni strogo navezano nanje, 

saj se razširja večji del na robne apnence. Krška dolina se od naših tipičnih dolin razlikuje po tem, 

da nima nasutega kvartarnega dna (aluvialna ravan se začne šele pod Sotesko (Miklavčič, 2006). 

Svoj zgornji tok pričenja Krka v znamenitih kraških izvirih. Svojo kanjonsko strugo, ki je globoka 

15 do 25 metrov, si je reka urezala v zgornjem toku v apnence in dolomite. Preučevano območje se 

nahaja na dolomitni geološki podlagi neposredno ob Krki. 

Ker območje leži na karbonatnih kamninah je pričakovati podzemne geomorfološke enote in 

razvejano podzemno hidrografijo. 

Na območju prevladujejo rendzine in rjave pokarbonatne prsti ob vodotoku pa tudi oglajene 

(psevdooglajene) prsti. 




5.3.2. Onesnaženje tal 

Glede na dejstvo, da nadzorovanje onesnaženja tal na lokalnem in republiškem nivoju ni 

vzpostavljeno, so podatki o onesnaženosti tal skopi. Na območju OPPN-ja po nam znanih podatkih 

niso bile izvedene meritve onesnaženosti tal. Glede na to, da gre za v večji meri za stanovanjsko 

območje in naravno okolje (delno zaraščeno), kjer niso potekali proizvodni procesi ali intenzivno 

kmetijstvo ni pričakovati, da bi bila tla onesnažena. 

5.4. Ocena pričakovanih vplivov na tla 

Kratkoročni in dolgoročni vplivi na tla bodo največji v času zemeljskih in gradbenih del. Dela, ki 

bodo v času gradnje najbolj obremenjevala tla, bodo: 

− odstranitev krovnih plasti tal na območjih, ki še niso pozidana, 

− izkop nosilne zemljine in nadaljnjih plasti (dela na temeljih, zavarovanja gradbenih jam, itd.), 

− izkopi zaradi komunalnega opremljanja zemljišč na območjih, ki še niso primerno opremljena 

(izgradnja fekalne in padavinske kanalizacije, plinovoda, elektroenergetsko omrežje, vodovodno 

omrežje...), 

− dovoz, razprostiranje, utrjevanje materiala, 

− gradnja objektov, 

− asfaltiranje manipulativnih površin, parkirnih površin in prometnih povezav. 

Kot največji vpliv lahko tako opredelimo izgubo vrhnjih plasti tal, med katere štejemo tudi 

rodovitni del zemljine. Vpliv na onesnaženost tal je težko ugotoviti lahko pa predvidevamo na 

katerih območjih obstaja verjetnost onesnaženja. 

V primeru ustrezne komunalne ureditve ni pričakovati bistvenih vplivov na tla. Potencialni vir 

onesnaženja tal predstavlja možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene mehanizacije in transportnih 

vozil, vendar takšen vir onesnaženja predstavlja vsako vozilo rednega prometa, tako da je verjetnost 

tovrstnega onesnaženja zanemarljiva. Če bi v času odkopa ali v času gradnje prišlo do razlitja olja 

ali goriva iz delovnega stroja na nevodotesno utrjena tla, je kontaminirano zemljino potrebno takoj 

odstraniti. Odstranjeno zemljino naj ustrezno embalirajo (sode) in predajo pooblaščeni organizaciji 

za ravnanje s takimi odpadki. 

Ocenjujemo, da bo vpliv izvedbe plana na tla (C) nebistven vpliv pod pogoji (ob izvedbi 

omilitvenih ukrepov). Zaradi opredeljenega vpliva ni pričakovati sinergijskih in drugih vplivov. 




5.5. Omilitveni ukrepi 

Tabela 1: Smernice in omilitveni ukrepi 

Smernice in omilitveni ukrepi Odgovornost Čas izvajanja 

Pri vseh posegih v okviru izvedbe plana je potrebno zagotoviti 

gospodarno ravnanje s tlemi na območju plana. Vse viške 

rodovitnega dela tal z območja plana je potrebno nameniti 

rekultivaciji drugih kmetijskih zemljišč oz. morebitnim 

vzpostavljanju novih kmetijskih površin. 

Površine parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev, 

morajo biti utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne 

derivate. Ograjene naj bodo z betonskimi robniki in nagnjene 

proti iztokom, ki bodo opremljeni s peskolovi in lovilci olj (ti 

naj bodo skladni s specifikacijo EN 858-2). 

investitor, 

projektant in 

izvajalec 

gradbenih del 

izdelovalec 

lokacijskega 

načrta in 

projektant 

odvajanja 

meteornih 

voda 

v času 

projektiranja in 

izvajanja 

gradbenih del 

v času izdelave 

dokumentacije 


Monitoring med gradnjo se izvaja na naslednji način: 

• spremljanje nepredvidenih dogodkov na gradbišču v gradbenem dnevniku (razlitja snovi, okvare 

strojev) in poročilo o ukrepih, 

• nadzor nad uporabo goriv in olj v delovnih strojih in drugih napravah (kraj polnjenja 

rezervoarjev), 

• vodenje evidence odpadne embalaže hidroizolacijskih snovi. 

Potreben je reden mesečni pregled vseh lovilcev olj ter po potrebi njihovo čiščenje (Pravilnik o 

ravnanju z odpadnimi olji (Ur. l. RS, št. 85/98, 50/01)). 


Občinski podrobni prostorski načrt ne predvideva izvajanja dejavnosti, ki bi ob upoštevanju 

omilitvenih ukrepov lahko povzročile pomembno onesnaženje tal, prav tako predvideva načrt 

ustrezno komunalno opremljenost območja. Glede na navedeno ocenjujemo, da je plan skladen z 

okoljskimi cilji. 

5.8. Viri in literatura 

1. Miklavčič, S., Kras severozahodne Dolenjske s poudarkom na občini Ivančna Gorica – 

diplomsko delo, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Ljubljana, 2006, 

2. Atlas okolja, Agencija RS za okolje: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/, 2008 





6. VODE 


• Zakon o vodah (Ur. l. RS, št. 67/02) 

• Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur. l. 

RS, št. 47/05) 

• Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske odpadne vode z javnih cest (Ur. l. RS, št. 47/05) 

• Uredba o standardih kakovosti podzemne vode (Ur. l. RS, št. 100/05) 

• Uredba o kemijskem stanju površinskih voda (Ur. l. RS, št. 11/02) 

• Uredba o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (Ur. l. RS, št. 46/02) 

• Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur. l. 

RS, št. 47/05) 

• Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo 

izvajanje (Ur. l. RS, št. 35/ 96, 29/00, 106/01) 

• Pravilnik o obratovalnem monitoringu onesnaženja podzemne vode (Ur. l. RS, št. 49/06) 

• Pravilnik o imisijskem monitoringu podzemne vode (Ur. l. RS, št. 42/02) 

• Pravilnik o odvajanju in čiščenju odpadne komunalne in padavinske vode (Ur. l. RS, št. 105/02, 

50/04) 

• Pravilnik o monitoringu kemijskega stanja površinskih voda (Ur. l. RS, št. 42/02) 



− preprečevanje onesnaženja površinske in talne vode, 

− zagotavljanje komunalne infrastrukture. 

6.3. Splošne značilnosti voda 

Voda je naravna dobrina, ki je pogoj za življenje na Zemlji. Voda v naravi nenehno kroži. Z 

izhlapevanjem prehaja v ozračje in se s padavinami vrača na zemeljsko površje, kjer se del vode 

porabi za življenjske združbe (zelena voda), del odteče v reke in v podzemlje (modra voda), del 

vode izhlapi. Slovenija je bogata z vodami, čeprav niso enakomerno prostorsko razporejene. Vodne 

površine v Sloveniji pokrivajo okoli 272 km 2 , v geoloških enotah, ki lahko prevajajo in akumulirajo 

podzemno vodo, pa je okoli 50 m 3 /s dinamičnih zalog. Podobno kot se v večini evropskih držav, se 

tudi v Sloveniji v skladu z Okvirno vodno smernico uvaja celovito upravljanje z vodnimi viri. 

Prednostna naloga je odpravljanje škodljivih vplivov na vode, zagotavljanje vode primerne 

kakovosti vode za človeka in naravne ekosisteme ter ohranjanje biotske raznovrstnosti (spletne 

strani ARSO, 2005). 

6.4. Površinske vode 

S hidrološkega vidika daje pečat celotnemu širšemu območju reka Krka. Zaradi apniške podlage je 

Krka v svojem zgornjem toku skoraj brez površinskih pritokov; izjemo predstavlja le potok Višnjica 

in nekaj kratkih vodotokov (Lipovka...). V osrednjem delu se število površinskih pritokov poveča 

(zaradi večjega deleža dolomita in terciarnih sedimentov), normalno razvita rečna mreža pa je 




značilna za spodnjo Krško dolino. Do Soteske teče Krka v kanjonski dolini skozi Suho krajino, kjer 

vse do Soteske prejema podzemeljske pritoke (razen Višnjice). 

Podatki o srednjih mesečnih pretokih uvrščajo Krko v dežno-snežni režim s kraško sredozemsko 

obarvanostjo, za katerega je značilno, da se drugotni jesenski višek močno približa 

spomladanskemu, pri čemer je izrazito nizko poletno vodno stanje (Plut, 2000). 

Na območju OPPN-ja se ne nahajajo površinski vodotoki oz. druga vodna telesa. Je pa vodotok 

Krka od južne meje obravnavanega območja oddaljen cca. 30 m. 

Tabela 2: Členi vodne bilance za obdobje 1961 – 1990 (ARSO, 1997) 

VODOMERNA 

POSTAJA 

VODOTOK 

F 

(km 2 ) 

p 

(m 3 /s) 

I 

(m 3 /s) 

d = P-I 

(m 3 /s) 

Qs 

(m 3 /s) 

d – Qs 

(m 3 /s) 

Podbočje Krka 321 14,78 6,73 8,05 8,33 -28 -2 

G. Gomila Krka 1866 86,65 38,54 48,11 45,55 2,56 3 

Legenda: 

− F (površina zaledja) 

− P (povprečne padavine) 

− I (povprečno izhlapevanje) 

− d = P-I (izračunani pretoki – na osnovi padavin in izhlapevanja) 

− Qs (izmerjeni pretoki) 

d – Qs/P 

(%) 

6.4.1. Kakovost površinske vode 

Onesnaženje rek izvira predvsem iz točkovnih virov, to so npr. izpusti industrijskih in komunalnih 

odpadnih voda, ter iz spiranja urbaniziranih površin. Organska masa iz odpadnih voda se ob 

prisotnosti vodnih mikroorganizmov, svetlobe, primerne temperature in kisika lahko razgradi v 

anorgansko snov. Ta izjemno pomemben proces razgradnje onesnaženj v vodi imenujemo 

samočistilna sposobnost vodotoka. Manjše količine organske mase se razgradijo v vodi brez večjega 

vpliva na poslabšanje kakovosti vode. Kadar pa količina organske mase preseže samočistilno 

sposobnost vodotoka, se njegova kakovost poslabša (Vodno bogastvo Slovenije, 2003). 

Kemijsko stanje vodotoka Krka je ocenjeno na vseh vodomernih postajah (Podbukovje, Srebrniče, 

Gornja Gomila in Krška vas) kot dobro. Po oceni biološke kakovosti pa vodotok spada v zgornjem 

delu v 1-2 kakovostni razred (Izvir Poltarica – Gradiček, Podbukovje), nižje pa v 2 kakovostni 

razred (Krška vas) (Monitoring kakovosti površinskih voda v Sloveniji, 2004) (glej tabelo 3). Za 

ostale vodotoke ni podatkov o onesnaženosti. 




Tabela 3: Ocena kakovosti Krke v letu 2003 (Monitoring kakovosti površinskih vodotokov v 

Sloveniji v letu 2003, ARSO) 

OCENA KAKOVOSTI 

FIZIKALNE IN KEMIJSKE ANALIZE 

BIOLOŠKE ANALIZE 

VODOTOK 

MERILNO 

MESTO 

DATUM 

osnovne 

kovine* 

v/s 

organske spojine ** 

PCB 

v/s 

FEN PEST. AOX EOX 

saprobiolološke 

bakteriološke 

MPN/l 

bakterije 

fekalnega 

izvora *** 

SKUPNA 

OCENA 

Krka 

Podbukovje 

27.3.03 

3.6.03 

9.9.03 

12.11.03 

1 – 2 

2 

2 

2 

1/- 

1/1 

1/- 

1/- 

2 

1 ++ 

2 

Srebrniče 

27.3.03 

3.6.03 

(1) – 2 

2 

2 ++ 

2 




OCENA KAKOVOSTI 

FIZIKALNE IN KEMIJSKE ANALIZE 

BIOLOŠKE ANALIZE 

VODOTOK 

MERILNO 

MESTO 

DATUM 

osnovne 

kovine* 

v/s 

organske spojine ** 

PCB 

v/s 

FEN PEST. AOX EOX 

saprobiolološke 

bakteriološke 

MPN/l 

bakterije 

fekalnega 

izvora *** 

SKUPNA 

OCENA 

Gornja 

Gomila 

27.3.03 

3.6.03 

2 

2 

2 ++ 

2 

Krška vas 

27.3.03 

3.6.03 

9.9.03 

12.11.03 

2 

2 

2 

2 

1/- 

1/1 

1/- 

1/- 

1/1 

1 

1 

1 

1 

1 

2 

1 

2 

2 1 2 

2 

2 ++ 

Opombe: 

v/s - voda/sediment 

* - ocena za kovine – v vodi in suspendiranih snoveh/sedimentu 

** - PCB - poliklorirani bifenili (voda/sediment) 

- FEN - fenolne spojine 

- PEST - pesticidi 

- AOX - adsorbirane organske halogenirane spojine 

- EOX - ekstrahirane organske halogenirane spojine 

*** - prvi znak + ali – pomeni prisotnost (ali odsotnost) koliformnih bakterij fekalnega izvora, naslednji znak + ali - pomeni 

prisotnost (ali odsotnost) streptokokov fekalnega izvora 

X - ocena vsebnosti težkih kovin v sedimentu 

Primer skupnih ocen kakovosti, kot si sledijo od 1 do 2 kakovostnega razreda: 1, 1 – (2), 1 – 2; (1) – 2; 2 

2 

Po podatkih monitoringa kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib je kakovost 

reke Krke ustrezna za salmonidne vode. Je pa monitoring pokazal, da je salmonidna voda 

(gorvodno od merilne postaje Srebrniče) in ciprinidna voda (doljvodno od merilne postaje) presegla 

priporočeno vrednost analiziranih vzorcev pri parametru nitrati v 25% vzorcev. 

6.5. Talne vode 

Geografske značilnosti porečja Krke vplivajo na prostorsko razporeditev, količino in kvaliteto 

vodnih virov Suhe krajine, ki leži v zgornjem delu porečja Krke. Osnovne geografske značilnosti 

celotne Suhe krajine v največji meri določajo kraške značilnosti, vodno oskrbo pa njena kraška 

hidrografija (Plut, 1986). 

6.5.1. Kakovost talne vode 

Natančnih podatkov za kakovost talne vode na preučevanem območju ni, zato informativno 

podajamo podatke za celotno območje Dolenjskega krasa, kamor sodi tudi preučevano območje. V 

letu 2005 so bile aritmetične srednje vrednosti parametrov podzemne vode na vseh 8 merilnih 

mestih nižje od standardov kakovosti, podzemna voda na vseh merilnih mestih je bila ustrezna. V 

letu 2005 so bile na vodnem telesu Dolenjski kras reprezentativne agregirane vrednosti vseh 

parametrov podzemne vode nižje od standardov kakovosti. Glede na rezultate monitoringa 

kakovosti podzemne vode je bilo za leto 2005 na vodnem telesu Dolenjski kras ugotovljeno dobro 

kemijsko stanje. Nasprotno pa je kemijsko stanje pitne vode ocenjeno kot slabo (Monitoring 

kakovosti podzemne vode v Sloveniji v letih 2004 in 2005). 

6.5.2. Vodovarstvena območja 

Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se ne nahaja na vodovarstvenem območju. 




Najbližje vodovarstveno območje je oddaljeno cca. 900 m južno na nasprotnem bregu Krke. 

Varstveni pasovi za zavarovanje vodnih virov so naslednji: 

− najožji varstveni pas (območje 1) z najstrožjim režimom varovanja, 

− ožji varstveni pas (območje 2) s strogim režimom varovanja, 

− širši varstveni pas (območje 3) z blagim – sanitarnim režimom varovanja. 

LEGEND 

Širši varstveni 

pas 

Ožji varstveni 

pas 

Obm očje 

preučevanja 

Slika 6: Vodovarstvena območja v širši okolici 

6.6. Ocena pričakovanih vplivov na vode 

Preučevano območje je delno že opremljeno s komunalno infrastrukturo. Za odvod odpadnih 

komunalnih voda iz posameznih objektov so zgrajene nepropustne dvoprekatne greznice na 

praznjenje. Padavinske odpadne vode pa se razlivajo po terenu. Občinski podrobni prostorski načrt 

predvideva razširitev in rekonstrukcijo obstoječe komunalne infrastrukture. 

Območje bo skladno z operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v 

občini Ivančna Gorica potrebno opremiti z javno kanalizacijo. Predviden je kanalizacijski sistem s 




prečrpavanjem in odvodom odpadnih vod v sosednje naselje Velike Lese, kjer je že zgrajeno 

kanalizacijsko omrežje, vendar pa do izgradnje čistilne naprave še ne bo pričelo z obratovanjem. Do 

izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja se bodo za začasen odvod sanitarnih odpadnih vod od 

posameznih objektov izvedle greznice ali male biološke čistilne naprave. 

V načrtovane kanale se bo odvajala voda iz streh in tlakovanih površin ter cest, ter komunalne 

odpadne vode iz objektov. Meteorne vode voznih površin, parkirnih prostorov in drugih površin, 

kjer obstaja možnost izlitja mineralnih olje, se bo odvodnjavalo v mešani kanal s cestnimi 

požiralniki preko peskolovov in lovilca olj. 

V času gradnje potencialni vir posrednega onesnaženja vod, predstavlja možnost izlitja olj ali maziv 

iz gradbene mehanizacije in transportnih vozil, vendar tak vir onesnaženja predstavlja tudi vsako 

vozilo rednega prometa ali kmetijska mehanizacija. če bi ob zemeljskih delih prišlo do izlitja olja ali 

goriva iz gradbenega stroja, naj tako kontaminirano zemljino takoj odstranijo, da se onesnaženje ne 

bi razširilo do vodotokov in jo ustrezno embalirano (v zaprte sode) predajo pooblaščeni organizaciji 

za ravnanje s takimi odpadki. 

Glede na predvideno komunalno ureditev ocenjujemo, da bo vpliv izvedbe plana na vode 

nebistven vpliv (B). Ni pričakovati sinergijskih in drugih vplivov. 


Omilitveni ukrepi so potrebni. 


Monitoring med gradnjo se izvaja na naslednji način: 

• spremljanje nepredvidenih dogodkov na gradbišču v gradbenem dnevniku (razlitja snovi, okvare 

strojev) in poročilo o ukrepih, 

• nadzor nad uporabo goriv in olj v delovnih strojih in drugih napravah (kraj polnjenja 

rezervoarjev), 

• vodenje evidence odpadne embalaže hidroizolacijskih snovi. 

V času obratovanja je potreben reden mesečni pregled vseh lovilcev olj ter po potrebi njihovo 

čiščenje (Pravilnik o ravnanju z odpadnimi olji (Ur. l. RS, št. 85/98, 50/01)). 


Izvedba občinskega podrobnega prostorskega načrta bo z ustrezno ureditvijo kanalizacijskega 

sistema za odpadne komunalne in z ustreznim ravnanjem z odpadno padavinsko vodo, skladna z 






1. Agencija Republike Slovenije za okolje, 2005, http://www.arso.gov.si/ 

1. Vodno bogastvo Slovenije, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2003 

2. Monitoring kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2004, ARSO, Ljubljana, 

2006 

3. Monitoring kakovosti podzemne vode v Sloveniji v letih 2004 in 2005, Agencija RS za 

okolje, Ljubljana, 2005 

4. Površinski vodotoki in vodna bilanca Slovenije, ARSO, 1998; 

5. Plut, D., 2000. Geografija vodnih virov, Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za 

geografijo, 281 str. 

6. Plut, D., 1986. Varstvo geografskega okolja. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za 

geografijo, 311 str. 





7. ZRAK IN PODNEBNE SPREMEMBE 

• Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06, 70/08) 

• Uredba o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka (Ur.l. RS, št. 24/05) 

• Uredba o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 52/02) 

• Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Ur. l. RS 

št. 52/02, 18/03, 121/06) 

• Uredba o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 52/02) 

• Uredba o ozonu v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 8/03) 

• Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur. l. RS, št. 31/07) 

• Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Ur. l. RS, št. 34/07, 81/07) 

• Uredba o mejnih vrednostih emisije hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se 

uporabljajo organska topila (Ur. l. RS, št. 112/05, 37/07) 

• Pravilnik o monitoringu kakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 36/07) 

• Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih 

virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur. l. RS, št. 70/96, 71/00, 99/01, 17/03) 

• Sklep o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih 

oksidov, delcev svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (Ur. l. RS, 

št. 72/03) 



− zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, 

− ohranjanje in izboljšanje kakovosti zraka (SO 2 , NO 2 , PM 10 , Pb, CO, benzenom, O 3 in HOS – 

hlapne organske spojine). 

7.3. Splošne značilnosti za zrak 

Zemeljski zračni plašč na grobo razdelimo v tri plasti: troposfero, ki sega na naši geografski širini 

do okrog 12 km nad zemeljsko površino, stratosfero, ki sega do 50 km in ionosfero. V troposferi je 

zbrane okoli 80 % vse mase zraka, v njej se odvija tudi večina vremenskih pojavov. Suh zrak je 

zmes plinov, ki ga sestavlja 78 % dušika, 21 % kisika, 1% argona, ostali plini pa nastopajo v mnogo 

manjših deležih. Ta sestava zraka se z višino bistveno ne spreminja. Vodne pare je lahko do 4 %, 

odvisno od temperature in vlažnosti zraka. 

Človek s svojo posredno ali neposredno aktivnostjo izpušča v zrak snovi, ki lahko škodljivo 

učinkujejo na zdravje ljudi in na okolje. Globalna pojava tanjšanje ozonske plasti in segrevanje 

ozračja, ki povzročata škodljive učinke na zemlji, zajemata celotno atmosfero, od prizemnega sloja 

troposfere do celotne stratosfere. Drugi procesi, ki vodijo do škodljivih učinkov na zemlji, pa so 

krajevno bolj omejeni in se odvijajo v troposferi oziroma v njeni prizemni plasti do nekaj 

kilometrov nad zemljo (http://www.arso.gov.si/podro~cja/zrak/, 2006). 




7.4. Meteorološko klimatski podatki 

Podnebje na obravnavanem območju lahko opredelimo kot zmernocelinsko podnebje osrednje 

Slovenije. Povprečne januarske temperature se gibljejo med 0 in 3ºC, julijske temperature se 

gibljejo med 15 in 20ºC, povprečne oktobrske so višje od aprilskih, povprečna letna temperatura pa 

znaša 8ºC. Za območje je značilen subkontinentalen padavinski režim s padavinskim viškom poleti. 

Povprečna količina padavin je 1321 mm. 

Suha krajina kot celota ima zmerno celinsko podnebje. Povprečne oktobrske temperature so višje od 

aprilskih. Povprečna letna višina padavin je med 1100 in 1400 mm, višina padavin se zmanjšuje v 

smeri od zahoda proti vzhodu. Proti vzhodu je odprta proti Krški kotlini in s tem panonskim 

vplivom. 

Povprečna temperatura na preučevanem območju je bila v letu 2007 nad dolgoletnim povprečjem. 

Temperaturni odklon je znašal med 1 in 2ºC. Padavine so v letu 2007 dosegle med 80 in 100 % 

povprečja obdobja 1961-1990, trajanje sončnega obsevanja pa se je v primerjavi z dolgoletnim 

povprečjem povečalo za 10 do 20% (ARSO, 2008) 

7.5. Kakovost zraka 

7.5.1. Mejne vrednosti 

Mejne vrednosti, ki so podane v tabeli 4 določajo merila za vrednotenje vplivov plana na okoljski 

cilj ohranjanja in izboljšanja kakovosti zraka. Mejne vrednosti za žveplov dioksid (SO 2 ), za 

dušikove okside (NO x ), delce PM 10 , svinec (Pb), benzen, ogljikov monoksid (CO) in ozon (O 3 ) so za 

vsa območja v Sloveniji določene z Uredbo o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in 

svincu v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 52/02, 18/03 spr.), Uredbo o benzenu in ogljikovem 

monoksidu v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 52/02) ter Uredbo o ozonu v zunanjem zraku (Ur. l. RS, 

št. 8/03). 




Tabela 4: Mejne vrednosti in sprejemljivo preseganje za žveplov dioksid, dušikov dioksid in 

ogljikov monoksid 

Urna mejna 

koncentracija 

Dnevna oz. letna 

mejna 

koncentracija 

Mejna 

koncentracija 

(naravne 

vrednote, Natura 

2000) 

Vrsta plina 

žveplov 

dioksid 

dušikov 

dioksid 

žveplov 

dioksid 

dušikov 

dioksid 

ogljikov 

monoksid 

Časovni 

interval 

merjenja 

Mejna 

koncentracija 

Spremenljivo 

preseganje 

1 ura 350 µg/m 3 120 µg/m 3 (2001) 

90 µg/m 3 (2002) 

60 µg/m 3 (2003) 

30 µg/m 3 (2004) 

0 µg/m 3 (2005) 

1 ura 200 µg/m 3 80 µg/m 3 (2001) 

60 µg/m 3 (2002) 

40 µg/m 3 (2003) 

20 µg/m 3 (2004) 

0 µg/m 3 (2005) 

24 ur 125 µg/m 3 Ni sprejemljivega 

preseganja 

1 leto 40 µg/m 3 18 µg/m 3 (2001) 

16 µg/m 3 (2002) 

14 µg/m 3 (2003) 

12 µg/m 3 (2004) 

10 µg/m 3 (2005) 

24 – 8 ur 10 mg/m 3 4 mg/m 3 (2003) 

2 mg/m 3 (2004) 

6 mg/m 3 (2002) 

0 mg/m 3 (2005) 

delci PM 10 24 ur 50 µg/m 3 15 µg/m 3 (2002) 

10 µg/m 3 (2003) 

20 µg/m 3 (2001) 

5 µg/m 3 (2004) 

žveplov 

dioksid 

dušikov 

dioksid 

1 leto 20 µg/m 3 Ni sprejemljivega 

preseganja 

1 leto 30 µg/m 3 Ni sprejemljivega 

preseganja 

Rok za doseganje 

mejne vrednosti 

1. januar 2005 






Dan uveljavitve te 

uredbe 

Dan uveljavitve te 

uredbe 

Vir: Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Ur. l. RS 

št. 52/02, 18/03) in Uredba o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 

52/02). 

7.5.2. Onesnaženost zraka na obravnavanem območju in širši okolici 

Onesnaženost zraka v Sloveniji je v glavnem največja pozimi, ko so zaradi stabilnega prizemnega 

sloja ozračja slabši pogoji za disperzijo in transport onesnaževal v zraku, in najmanjša poleti, ko so 

ti pogoji zaradi močnejšega sončnega obsevanja boljši, kar pa ne velja za ozon, pri katerem se 

pojavi maksimum poleti, saj ima pri njegovem nastanku pomembno vlogo prav sončno obsevanje. 

Območje občine Ivančna Gorica je skladno z Uredbo o ukrepih za izboljšanje kakovosti zunanjega 

zraka (Ur. l. RS, št. 52/02) in Sklepom o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi 

žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v 

zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 72/03) razporejeno na območje z oznako SI3 (Območje Gorenjske, 

Osrednjeslovenske in Jugovzhodne Slovenije brez območja mesta Ljubljana). Stanje zraka na 

določenem območju se določa po kriterijih Uredbe o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih 

in svincu v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 52/02, 18/03) in Uredbe o benzenu in ogljikovem 

monoksidu v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 52/02). Za območje SI3 je značilno: 

- žveplov dioksid (SO 2 ), svinec (Pb), ogljikov monoksid (CO) in benzen (C 6 H 6 ) – koncentracije 

so pod spodnjim pragom ocenjevanja; 




- dioksid (NO 2 ) in prah (PM10) sta med zgornjim pragom za ocenjevanje in mejno vrednostjo; 

- presežena mejna vrednost ozona oz. vsota mejne vrednosti in dopustnega odstopanja oz. ciljno 

vrednost 

Tabela 5: Raven koncentracije onesnaževal 

Oznaka 

območja 

SO 2 NO 2 PM 10 Pb CO Benzen Ozon 

SI 3 5 2 2 5 5 5 1 

Opomba: 

- oznaka 1 za preseženo mejno vrednost ali vsoto mejne vrednosti in dopustnega odstopanja oziroma ciljno vrednost, 

če gre za ozon, 

- oznaka 2 za koncentracijo med mejno vrednostjo in dopustnim odstopanjem, 

- oznaka 3 za koncentracijo med zgornjim pragom za ocenjevanje in mejno vrednostjo, 

- oznaka 4 med spodnjim in zgornjim pragom ocenjevanja in 

- oznaka 5 pod spodnjim pragom ocenjevanja. 

(Sklep o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih 

oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku« (Ur. 

l. RS, št. 72/03)) 

Po podatkih iz predhodne ocene na tem območju meritve NO 2 kažejo občasno preseženo mejno 

vrednost le ob cestah, predvidoma je cestni promet tudi glavni vir onesnaženja z dušikovimi oksidi. 

Meritve PM10 (delcev velikosti do 10 μm) kažejo občasna preseganja mejnih vrednosti na vseh 

območjih v Sloveniji. Podobna situacija je tudi v drugih evropskih državah. Koncentracije CO so 

zelo nizke, zato onesnaženost zraka s to snovjo ni problematična. Meritve benzena ne kažejo zelo 

visokih vrednosti in zaradi tega ne povzročajo problema prevelike onesnaženosti zraka v 

Sloveniji. 

Svinec, ogljikov monoksid, benzen, dušikov dioksid in prah so pogosto posledica cestnega prometa. 

Žveplov dioksid in prah so pogosto posledica prometa, emisij zaradi ogrevanja in industrijskih 

emisij (žveplov dioksid – energetika). 

Podatki o porazdelitvi emisij SO 2 po upravnih enotah kažejo, da je v UE Grosuplje na leto 100 do 

500 ton letno emisij tega polutanta, kar to območje uvršča med manj onesnažena. Prav tako je UE 

Grosuplje med manj onesnaženimi po podatkih za emisijah NO 2 (med 500 in 1000 t/leto) 

(Predhodna ocena onesnaženost zraka z SO 2 , NO 2 , delci, svincem, CO in benzenom v Sloveniji, 

ARSO 2003). Najbližji večji onesnaževalec je IMP Livar iz Ivančne Gorice, ki pa je od 

preučevanega območja oddaljen več kot 7 km. 

Na skrajnem severu so ob regionalni cesti zgrajeni objekti za vzdrževanje regionalne ceste. Cestna 

basa lahko predstavlja ob vetrovnem vremeni vir onesnaženja s prašnimi delci. 

Za zrak je značilna tudi mobilnost onesnaženja, kar pomeni, da je lahko zrak na določenem 

območju onesnažen kljub temu da ni lokalnega onesnaževalca. 

7.5.3. Emisije toplogrednih plinov 

Emisije toplogrednih plinov v neposredni bližini obravnavanega območja povzroča promet na 

regionalni cesti Krka – Zagradec in zaradi gnojenja ter obdelave kmetijskih površin. Na nekoliko 

širšem območju pa na emisije toplogrednih plinov vplivajo tudi promet po drugih cestah, dejavnosti 

na proizvodnih površinah v Ivančni Gorici in stanovanjski objekti v okolici. Delež emitiranih 

toplogrednih plinov v bližnji okolici je zanemarljiv, saj gre za pretežno gozdnato območje, ki 




deloma prehaja v območja poselitve in kmetijskih zemljišč. Neposredno na območju občinskega 

podrobnega prostorskega načrta se nahaja gozd, kmetijske površine, poselitvene površine in cestna 

baza, kar ne predstavlja bistvenih emisij toplogrednih plinov. 

7.6. Ocena pričakovanih vplivov na zrak in podnebne spremembe 

K onesnaževanju zraka bo med gradnjo prispevala predvsem gradbena mehanizacija, ki bo delovala 

na gradbišču, transportna vozila, ki bodo odvažala in dovažala material, pri urejanju cestne 

infrastrukture in parkirišč pa bodo velike emisije škodljivih snovi v zrak zaradi asfaltiranja cestnih 

površin. 

Prašne emisije z gradbišča bodo največje ob suhem in vetrovnem vremenu. Natančno oceniti, ali 

bodo mejne imisijske koncentracije za polutante, ki bodo onesnaževali zrak med gradnjo, 

presežene, je zelo težko. Onesnaževanje zraka med gradnjo bo kratkotrajnega značaja in bo precej 

povezano z vremenskimi razmerami v času največjih zemeljskih del. Koncentracije prašne usedline 

bodo lahko povečane in bodo lahko občasno celo prekoračevale dovoljeno mejno vrednost. 

Ker gre za širitev stanovanjske in turistične rabe prostora ni pričakovati večjih emisij onesnaževal v 

zrak. Na območju urejanja z občinskim podrobnim prostorskim načrtom bo po ureditvi območja in 

začetku izvajanja predvidenih dejavnosti na onesnaženje zraka vplival promet povezan z 

obratovanjem območja in ogrevanje objektov v zimskih mesecih. Spremembe, ki jih predvideva 

plan ne bodo bistveno vplivale na podnebne spremembe, saj bo povečanje emisij toplogrednih 

plinov oz. rabe fosilnih goriv zmerno oz. enako zmanjšanju le-teh na območij od koder se bojo 

ljudje preselili. 

Z sanacijo oz. premestitvijo cestne baze na severnem območju obravnavanega občinskega 

podrobnega prostorskega načrta se bo na območju zmanjšalo onesnaženje zraka s prašnimi delci. 

Ocenjujemo, da bo vpliv izvedbe plana na zrak in podnebne spremembe: nebistven vpliv (B). 

Hkrati tudi ni pričakovati sinergijskih in drugih vplivov. 


Niso potrebni. 


Monitoring je potrebno izvajati na nepremičnih virih emisij v zrak (kurišča oz. male kurilne 

naprave). Monitoring v času obratovanja se izvaja v skladu z Pravilnikom o prvih meritvah in 

obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za 

njegovo izvajanje (Ur. l. RS, št. 70/96, 71/00, 99/01, 17/03). Ta predpisujejo, da se prve meritve 

izvajajo z večjimi posameznimi meritvami v času, ko je vir onesnaževanja v obratovalnem stanju 

največjega obremenjevanja okolja. Za vir onesnaževanja, ki obratuje neenakomerno in brez 

ponovljivega časovnega vzorca obratovalnih razmer, se prve meritve izvedejo z najmanj šestimi 

posameznimi meritvami. 





Menimo da je plan skladen z okoljskimi cilji, saj ni pričakovati bistvenega poslabšanja kakovosti 

zraka in negativnega vpliva na podnebne spremembe. 


1. Spletne strani Agencije Republike Slovenije za okolje, 2008, http://www.arso.gov.si/, 

2. Podnebne značilnosti leta 2007 v Sloveniji, Agencija RS za okolje, 2008 

3. Predhodna ocena onesnaženosti zraka z SO2, NO2, delci, svincem, CO in benzenom v 

Sloveniji, Poročilo projekta, Agencija RS za okolje, 2003 





8. NARAVA 

Mednarodne konvencije in predpisi Evropske unije: 

Konvencija o biološki raznovrstnosti (Uradni list RS-MP, št. 7/96), 

Konvencija o močvirjih, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot prebivališča močvirskih 

ptic – Ramsarska konvencija (Uradni list RS, št. 15/92), 

Konvencija o varstvu Alp – Alpska konvencija (Uradni list RS-MP, št. 5/95), 

Konvencija o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih 

življenjskih prostorov – Bernska konvencija (Uradni list RS-MP, št. 17/99), 

Konvencija o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali – Bonska konvencija (Uradni list 

RS-MP, št. 18/98, 27/99), 

Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine (uradni list RS, št. 15/92), 

Sporazum o ohranjanju afriško evrazijskih selitvenih vodnih ptic (Uradni list RS-MP, št. 

16/03), 

Direktiva sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto 

živečih živalskih in rastlinskih vrst – Direktiva o habitatih, 

Direktiva sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic – Direktiva 

o pticah. 

Prenovljena strategija EU za trajnostni razvoj, Svet Evropske Unije, Bruselj, 26.6.2006 

(10917/06) 

Pan – European Biological and Landscape Diversity Strategy (PEBLDS), Sofija 1995 

Predpisi Republike Slovenije: 

Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO) (Ur.l. RS, št. 

02/06), 

Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji (sprejeta na 55. seji Vlade dne 

20.12.2001), 

Zakon o ohranjanju narave (uradno prečiščeno besedilo) /ZON-UPB2/ (Ur.l. RS, št. 

96/2004), 

Zakon o varstvu okolja (uradno prečiščeno besedilo) /ZVO-1-UPB1/ (Ur.l. RS, št. 39/06, 

70/08, 108/09), 

Zakon o gozdovih (Ur.l. RS, št. 30/1993, 67/2002, 110/2002-ZGO-1, 115/2006, 110/2007) 

Zakon o varstvu podzemnih jam /ZVPJ/ (Ur.l. RS, št. 2/2004), 

Zakon o urejanju prostora /ZUreP-1/ (Ur.l. RS, št. 110/2002 (8/2003 - popr.), 

Uredba o ekološko pomembnih območjih (Ur.l. RS, št. 48/2004), 

Uredba o habitatnih tipih (Ur.l. RS, št. 112/2003), 

Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Ur.l. RS, št. 49/2004, 

110/2004, 59/07), 

Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Ur.l. RS, št. 46/2004, 110/2004), 

Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Ur.l. RS, št. 46/2004, 109/2004, 

84/2005), 

Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju (Ur.l. RS, št. 16/1995, 28/1995, 

35/2001), 

Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Ur.l. RS, št. 111/2004, 70/2006), 

Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Ur.l. RS, št. 

82/2002). 




Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS), Uradni list RS, št. 76/2004 


Splošni okoljski cilji (Tabela 6) so določeni glede na nacionalno zakonodajo in glede na okoljske 

cilje, ki izhajajo z obveznosti Slovenije na osnovi sprejetih mednarodnih obveznosti in veljavnih 

predpisov. Na koncu tabele so navedeni tudi cilji OPPN Gabrovčec – Virje. Podrobni okoljski cilji 

so navedeni v poglavju 8.8. Merila in metode vrednotenja vplivov plana. 

Tabela 6: Okoljski cilji okoljskega poročila (povzeti so le tisti cilji, ki se neposredno nanašajo na 

naravo) in cilji OPPN 

Strategija/Program Cilji 

Nacionalni program varstva Ohranjanje visoke stopnje biotske raznovrstnosti: 

okolja (MOP, 1998) - Ohranitev oz. doseganje ugodnega stanja ogroženih vrst in habitatnih 

tipov 

- Ohranitev oz doseganje ugodnega stanja (obsega in kvalitete) habitatov 

vrst in raznovrstnosti 

- Učinkovito in usklajeno ohranjanje narave v zavarovanih območjih z 

upravljavskimi načrti in drugimi ukrepi 

- Celovita obravnava voda kot sistema, v katerem podzemne in 

površinske vode ter pripadajoči habitatni tipi sestavljajo enovito celoto 

Strategija ohranjanja 

biotske raznovrstnosti v 

Sloveniji (MOP, 2002) 

Strategija prostorskega 

razvoja Slovenije (Odlok o 

strategiji prostorskega 

razvoja Slovenije 

(OdSPRS), Uradni list RS, 

št. 76/2004) 

A European Union Strategy 

for Sustainable 

Development (Council of 

the EU, 2006) 

Pan – European Biological 

and Landscape Diversity 

Strategy 

in prilagajanje rabe prostora naravnim zakonitostim voda. 

Ohranjanje biotske raznovrstnosti: 

- ohranjanje ekosistemov skozi ohranjanje ugodnega stanja habitatnih 

tipov 

- ohranjanje tradicionalne ekstenzivne rabe prostora, ki ohranja visoko 

biotske raznovrstnost, krajinsko pestrost in kulturno indentiteto krajine, 

- ohranitev ugodnega stanja vseh domorodnih živalskih in rastlinskih vrst 

(in njihovih habitatov) ter genomov (in genov), s posebnim poudarkom 

na kvalifikacijskih vrstah, 

- preprečitev drobljenja populacij in povezovanje nekoč povezanih 

populacij za ohranjanje pretoka genov, 

- Trajnostna raba sestavin biotske raznovrstnosti 

Ohranjanje narave: 

- Spodbujanje ohranjanja biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in 

naravnih procesov kot bistvenih sestavin kakovostnega naravnega 

okolja. 

- Zagotavljanje ustrezne vključitve biotske raznovrstnosti in naravnih 

vrednot v gospodarjenje z naravnimi viri in prostorom. 

- Vzpostavitev omrežja posebnih varstvenih območij in zavarovanih 

območij. 

- Zaustaviti upad biotske raznovrstnosti do leta 2010 in prispevati k 

bistvenemu zmanjšanju upada biotske raznovrstnosti na svetovni ravni. 

- Ohranitev, razširitev in obnova ključnih ekosistemov, habitatov, vrst in 

krajinskih prvin, 

- Vzpostavitev in razširitev panevropske ekološke mreže 

- Zmanjšanje ali odstranitev groženj evropski biološki in pokrajinski 

raznovrstnosti skozi trajnostni razvoj 

- Vključevanje najširše javnosti v ohranjanje biološke in krajinske 

raznovrstnosti na vseh nivojih. 




Prostorski akt 

Osnutek OPPN za 

turistično območje v 

Gabrovčcu – Virje 

Cilji OPPN 

- nove gradbenih parcele za gradnjo počitniško – stanovanjskih objektov 

- gradnja večjega turističnega objekta 

- ureditev športno – rekreacijskih površin 

- ureditev zunanjih površin 

- ohranjanje kvalitetnih visokih dreves za ustvarjanje videza gozda 

- ureditev obstoječega priključka na regionalno cesto 

- razširitev obstoječih napajalnih stanovanjskih cest 

- zagotovitev zadostnega števila parkirišč za stanovalce in obiskovalce 

- infrastrukturno opremiti območje 

8.3. Obstoječe stanje narave 

Priprava okoljskega poročila kot strokovnega gradiva temelji predvsem na podatkih, ki so javno 

dostopni in na terenskem ogledu območja. Na obravnavanem območju ni bilo izvedenih 

sistematičnih popisov živalstva, rastlinstva in habitatnih tipov. V nadaljevanju podajamo podatke o 

obstoječem stanju na podlagi javno dostopnih podatkov in terenskega ogleda območja OPPN. 

8.3.1. Rastlinstvo 

Med višjimi rastlinami (semenkami in praprotnicami) je ogroženih dobrih 10 % od preko 3200 v 

Sloveniji prisotnih vrst. Zaradi različnih posegov so ogrožene predvsem rastline suhih in vlažnih 

travišč (ARSO, 2003). Sistematični popis flore na obravnavanem območju ni bil izveden. Ob 

terenskem ogledu območja smo ugotovili, da je območje pokrito z gozdom, ki je zaradi že obstoječe 

gradnje delno degradiran. Ob terenskem ogledu smo opazili tudi sveže poseke znotraj obstoječega 

gozda (7). 

Slika 7: Znotraj območja OPPN so sveži poseki drevja (fotografirano dne 04.04.2008) 




Znotraj območja plana ni podatkov o rastišču ogroženih rastlinskih vrst (rastline iz rdečega 

seznama). V reki Krki uspevajo t.i. vodne rastline ali makrofiti. Od izvira do Novega mesta so 

pogoste vrste kodravi dristavec (Potamogeton crispus), vodni jetičnik (Veronica anagallisaquatica), 

navadna vodna kreša (Nasturtium officinale) in močvirska spominčica (Myosotis 

scorpioides), ki jih najdemo v hladnih, hitro tekočih vodah (Urbanc-Berčič, Germ, 2004). 

8.3.2. Habitatni tipi 

Habitatni tip je rastlinska in živalska združba kot značilni živi del ekosistema, povezana z neživimi 

dejavniki (tla, podnebje, prisotnost in kakovost vode, svetlobe itd.) na prostorsko opredeljenem 

območju. 

Osnova za opredelitev in poimenovanje habitatnih tipov so Habitatni tipi Slovenije – tipologija (v 

nadaljevanju HTS 2004). Izbor habitatnih tipov Slovenije je narejen po palearktični klasifikaciji 

(Physis). 

Popis habitatnih tipov na območju obravnavanega plana ni bil izveden. Javno dostopni so podatki o 

kvalifikacijskih habitatnih tipih, ki se nahajajo v posebnih varstvenih območjih Natura 2000 Krška 

jama in Krka, to so: 

- Jame, ki niso odprte za javnost, 

- Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi (Erythronio-Carpinion), 

- Vodotoki v nižinskem in montanskem pasu z vodno vegetacijo zvez Ranunculion fluitantis 

in Callitricho-Batrachion. 

V času terenskega ogleda smo na območju OPPN zabeležili sledeče HT: 

- Pogozditve s smreko z avtohtonimi vrstami v podrasti (HT 42.26), 

- Nižinska visoka steblikovja (HT 37.1), 

- Hrastova belogabrovja (HT 41.2), ki je viden le v ostankih posameznih dreves in precej 

degradiran, 

- Vrtovi (HT 85.3) 

- Vasi, robni deli predmestij in posamezne stavbe (HT 86.2). 




8.3.3. Živalstvo 

Popis živalstva na obravnavanem območju ni bil izveden. Zraven kvalifikacijskih vrst, za katere so 

bila razglašena posebna varstvena območja Natura 2000 in so naštete spodaj, na širšem območju 

obravnavanega plana pričakujemo stalno ali občasno prisotnost tudi mnogih drugih, predvsem 

splošno razširjene vrst živali. V nadaljevanju so naštete vrste prisotne na širšem območju OPPN, 

glede na razpoložljive podatke ter nekatere pričakovane vrste živali na širšem območju (vključno s 

kvalifikacijskimi vrstami), glede na značilnosti območja. 

Tabela 7: Seznam pričakovanih vrst sesalcev na širšem območju OPPN (seznam je narejen po 

abecednem vrstnem redu glede na slovensko ime) 

Vrsta 

Mali 

Rhinolophus hipposideros 

Slovensko 

Latinsko ime 

podkovnjak 

ime 

Navadni krt Talpa europaea 

Bober 

Castor fiber 

Navadni Myotis myotis 

Dihur 

Mustela putorius 

netopir 

Divja mačka Felis silvestris 

Podlesek Muscardinus avellanarius 

Divji prašič Sus scrofa 

Poljski zajec Lepus europaeus 

Drevesni polh Dryomys nitedula 

Rjavi medved Ursus arctos 

Jazbec Meles meles 

Rjavoprsi jež Erinaceus europaeus 

Jelen 

Cervus elaphus 

Srna 

Capreolus capreolus 

Kuna belica Martes foina 

Velika 

Mustela erminea 

Kuna zlatica Martes martes 

podlasica 

Lisica 

Vulpes vulpes 

Veverica Sciurus vulgaris 

Mala podlasica Mustela nivalis 

Vidra 

Lutra lutra 




Tabela 8: Seznam pričakovanih gnezdilk in preletnih ter zimskih gostov na širšem območju 

obravnavanega plana (seznam je narejen po abecednem vrstnem redu glede na slovensko ime) 

Vrsta 

Mala uharica 

Asio otus 

Slovensko ime Latinsko ime 

Mali detel 

Dendrocopos minor 

Vodne vrste 

Mestna lastovka Delichon urbica 

Mali ponirek 

Tachybaptus ruficollis 

Mlinarček 

Sylvia curruca 

Kormoran 

Phalacrocorax carbo 

Močvirska sinica Parus palustris 

Labod grbec 

Cygnus olor 

Močvirski lunj Circus pygargus 

Liska 

Fulica atra 

Pepelasti lunj Circus cyaneus 

Mali martinec Actitis hypoleucos 

Pinoža 

Fringilla montifringilla 

Mlakarica 

Anas platyrhynchos 

Pivka 

Picus canus 

Priba 

Vanellus vanellus 

Plavček 

Parus caeruleus 

Siva čaplja 

Ardea cinerea 

Poljska vrana Corvus frugilegus 

Vodomec 

Alcedo atthis 

Poljski škrjanec Alauda arvensis 

Zelenonoga tukalica Gallinula chloropus 

Poljski vrabec Passer montanus 

Kulturna krajina, naselje in gozd 

Postovka 

Falco tinnunculus 

Columba livia forma 

Prepelica 

Coturnix coturnix 

"Domači" golob domestica 

Prosnik 

Saxicola torquata 

Bela pastirica Motacilla alba 

Rdečeglavi kraljiček Regulus ignicapillus 

Brglez 

Sitta europaea 

Repaljščica 

Saxicola rubetra 

Brinovka 

Turdus pilaris 

Repnik 

Carduelis cannabina 

Carar 

Turdus viscivorus 

Rjava penica 

Sylvia communis 

Cikovt 

Turdus philomelos 

Rjavi lunj 

Circus aeruginosus 

Čižek 

Carduelis spinus 

Rjavi srakoper Lanius collurio 

Čopasta sinica Parus cristatus 

Rumena pastirica Motacilla flava 

Čopasti škrjanec Galerida cristata 

Rumeni strnad Emberiza citrinella 

Črna žolna 

Dryocopus martius 

Rumenoglavi kraljiček Regulus regulus 

Črnoglavka 

Sylvia atricapilla 

Siva pastirica Motacilla cinerea 

Divja grlica 

Streptopelia turtur 

Siva pevka 

Prunella modularis 

Coccothraustes 

Siva vrana 

Corvus corone cornix 

Dlesk 

coccothraustes 

Skobec 

Accipiter nisus 

Dolgorepka 

Aegithalos caudatus 

Sraka 

Pica pica 

Domači vrabec Passer domesticus 

Sršenar 

Pernis apivorus 

Drevesna cipa Anthus trivialis 

Stržek 

Troglodytes troglodytes 

Duplar 

Columba oenas 

Ščinkavec 

Fringilla coelebs 

Fazan 

Phasianus colchicus 

Škorec 

Sturnus vulgaris 

Gorska sinica Parus montanus 

Škrjančar 

Falco subbuteo 

Grilček 

Serinus serinus 

Šmarnica 

Phoenicurus ochruros 

Grivar 

Columba palumbus 

Šoja 

Garrulus glandarius 

Grmovščica 

Phylloscopus silbilatrix 

Taščica 

Erithacus rubecula 

Kalin 

Pyrrhula pyrrhula 

Travniška cipa Anthus pratensis 

Kanja 

Buteo buteo 

Turška grlica 

Streptopelia decaocto 

Kmečka lastovka Hirundo rustica 

Velika sinica 

Parus major 

Kobilar 

Oriolus oriolus 

Veliki detel 

Dendrocopos major 

Kos 

Turdus merula 

Veliki srakoper Lanius excubitor 

Kragulj 

Accipiter gentilis 

Vijeglavka 

Jynx torquilla 

Kratkoprsti plezavček Certhia brachydactyla 

Vinski drozg 

Turdus iliacus 

Krokar 

Corvus corax 

Vrbji kovaček Phylloscopus collybita 

Kukavica 

Cuculus canorus 

Vriskarica 

Anthus spinoletta 

Kupčar 

Oenanthe oenanthe 

Zelena žolna 

Picus viridis 

Lesna sova 

Strix aluco 

Zelenec 

Carduelis chloris 

Lišček 

Carduelis carduelis 




Tabela 9: vrste rib v reki Krki (abecedni seznam glede na slovensko ime) 

Vrste 

Pisanec 

Phoxinus phoxinus 

Slovensko ime 

Latinsko ime 

Pisanka 

Alburnoides bipunctatus 

Androga 

Abramis bjoerkna 

Piškurji 

Eudontomyzon sp. 

Babica 

Barbatula barbatula 

Platnica 

Rutilus virgo 

Babuška 

Carassius gibelio 

Ploščič 

Abramis brama 

Bolen Aspius aspius 

Pohra 

Barbus balcanicus 

Čep 

Zingel zingel 

Potočna postrv Salmo trutta m. Fario 

Činklja 

Misgurnus fossilis 

Rdečeoka 

Rutilus rutilus 

Globoček 

Gobio gobio 

Rdečeperka Scardinius erythrophthalmus 

Jez 

Leuciscus idus 

Smrkež 

Gymnocephalus schraetzer 

Klen Squalis cephalus 

Smuč 

Sander lucioperca 

Krap Cyprinus carpio 

Som 

Silurus glanis 

Linj Tinca tinca 

Som 

Silurus glanis 

Lipan 

Thymallus thymallus 

Sulec Hucho hucho 

Mrena Barbus barbus 

Šarenka 

Oncorhynchus mykiss 

Navadna podust Chondrostoma nasus 

Šcuka 

Esox lucius 

Navadni kapelj Cottus gobio 

Upiravec 

Zingel streber 

Navadni koreselj Carassius carassius 

Velika nežica Cobitis elongata 

Navadni okun Gymnocephalus cernuus 

Zelenika 

Alburnus alburnus 

Navadni ostriž Perca fluviatilis 

Zlata nežica Sabanajewia aurata 

Ogrica 

Vimba vimba 

Zvezdogled Romanogobio uranoscopus 

Pezdirk 

Rhodeus amarus 

Tabela 10: ogrožene in/ali zavarovane vrste na širšem območji OPPN 

Vrste 

Slovensko ime 

Latinsko ime 

Raki 

Jelševec 

Astacus astacus 

Koščak 

Austropotamobius torrentium 

Mehkužci 

Škržek 

Unio crassus 

Ozki vretenec 

Vertigo angustor 

Metulji 

Črtasti medvedek 

Callimorpha quadripunctaria 

Travniški postavnež 

Euphydryas aurinia 

Gozdni postavnež 

Hypodryas maturna, 

Veliki frfotavček 

Leptidea morsei 




8.4. Varovana območja 

Med varovana območja uvrščamo območja Natura 2000 in zavarovana območja. 

8.4.1. Posebna varstvena območja 

Posebno varstveno območje ali območje Natura 2000 je ekološko pomembno območje, ki je na 

ozemlju EU pomembno za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja vrst ptic in drugih živalskih ter 

rastlinskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov, katerih ohranjanje je v interesu EU. Omrežje 

Natura 2000 je sestavljeno iz dveh tipov območij: Posebna območja varstva (SPA – Special 

protected Areas), katera opredeljuje Direktiva o pticah in Posebna območja ohranitve (SAC – 

Special Areas of Conservation), katera opredeljuje Direktiva o habitatih. 

Slovenija je pripravila seznam potencialnih območij narave, pomembnih za Evropsko skupnost 

(pSCI – Proposed Sites of Community Interest). Seznam je s strani Evropske komisije že bil potrjen 

in sicer v mesecu novembru 2007 za celinsko regijo in v mesecu marcu 2008 za alpsko regijo. Tako 

so se območja uvrstila na seznam območij narave, pomembnih za Evropsko skupnost (SCI - 

Sites of Community Interest). Država članica je sedaj dolžna območjem s tega seznama na njenem 

ozemlju s svojo zakonodajo podeliti pravni status posebnih varstvenih območij (SAC) in 

zagotoviti izvajanje varstvenih določil iz 6. člena Habitatne direktive. 

V skladu s prvim odstavkom šestega člena Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih 

Natura 2000) (Ur.l. RS 49/04, 110/04, 59/07) se na osnovi ekoloških potreb posameznih vrst in 

habitatnih tipov, zaradi katerih je Natura območje opredeljeno, določijo varstveni cilji na Natura 

območjih z namenom ohranjati, vzdrževati ali izboljšati obstoječe lastnosti nežive in žive narave, ki 

prispevajo k ugodnemu stanju rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov. Varstvene cilje za 

posamezno vrsto in habitatni tip določa Program upravljanja območij Natura 2000 (MOP 2007), v 

prilogi 4.2. omenjenega programa. Seznam Natura 2000 območij na širšem območju obravnavanega 

plana (območja so grafično prikazana (8). 




Slika 8: SCI območji Natura 2000 Krška jama in Krka in meja območja OPPN 

V nadaljevanju so naštete kvalifikacijske vrste in habitatni tipi. Poleg opisa habitata in dejavnikov 

ogrožanja navedeni predlogi varstvenih ukrepov, ki jih je potrebno upoštevati pri izvedbi planov. 

 

Območje Natura 2000 Krška jama (koda SI3000170) 

Tabela 11: Kvalifikacijske vrste na območju SI3000170 Krška jama 

Vrsta (slovensko ime) Vrsta (latinsko ime) EU koda 

Človeška ribica Proteus anguinus 1186 

Ozki vretenec Vertigo angustior 1014 

Navadni škržek Unio crassus 1032 

Črtasti medvedek* Callimorpha quadripunctaria 1078 

Mali podkovnjak Rhinolophus hipposideros 1303 

Navadni netopir Myotis myotis 1324 

• prioritetna vrsta oziroma habitatni tip 

Tabela 12: Habitatni tipi na območju SI3000170 Krška jama 

Habitatni tip EU koda Koda Physis 

Jame, ki niso odprte za javnost 3240 65 

Vodotoki v nižinskem in montanskem pasu z vodno vegetacijo 

zvez Ranunculion fluitantis in Callitricho-Batrachion 

3230 24.04.09 




 

Območje Natura 2000 Krka (koda SI3000227) 

Tabela 13: Kvalifikacijske vrste na območju SI3000227 Krka 

Vrsta (slovensko ime) Vrsta (latinsko ime) EU koda 

Človeška ribica Proteus anguinus 1186 

Močvirska sklednica Emys orbicularis 1220 

Sulec Huco huco 1105 

Platnica Rutilus pigus 1114 

Zvezdogled Gobio uranoscopus 1122 

Bolen Aspius aspius 1130 

Pezdirk Rhodeus sericeus amarus 1134 

Pohra Barbus meridionalis 1138 

Zlata nežica Sabanejewia aurata 1146 

Upiravec Zingel streber 1160 

Velika nežica Cobitis elongata 2533 

Ozki vretenec Vertigo angustior 1014 

Navadni škržek Unio crassus 1032 

Črtasti medvedek Callimorpha quadripunctaria 1078 

Bober Castor fiber 1337 

Vidra Lutra lutra 1355 

Tabela 14: Habitatni tipi na območju SI3000227 Krka 

Habitatni tip EU koda Koda Physis 

Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi (Erythronio-Carpinion) 91L0 41.2A 

Jame, ki niso odprte za javnost 8310 24.224x44.112 

Vodotoki v nižinskem in montanskem pasu z vodno vegetacijo 

zvez Ranunculion fluitantis in Callitricho-Batrachion 

3260 

8.4.2. Zavarovana območja 

Zavarovana območja so eden od načinov območnega varstva naravnih vrednot in se po 53. členu 

ZON delijo na ožja zavarovana območja in širša zavarovana območja. Ožja zavarovana območja so: 

naravni spomenik, strogi naravni rezervat in naravni rezervat. Širša zavarovana območja pa so: 

narodni, regijski in krajinski park. 

V bližini obravnavanega območja ni nobenega zavarovanega območja. Za zavarovanje je 

predlagano območje reke Krke in sicer kot naravni spomenik (Slika 9). 




Slika 9: Območje predlagano za zavarovanje (vir: Atlas okolja) 

8.5. Evidentirane naravne vrednote in ekološko pomembna območja 

8.5.1. Naravne vrednote 

Naravna vrednota je poleg redkega, dragocenega ali znamenitega naravnega pojava tudi drug vredni 

pojav, sestavina oziroma del žive ali nežive narave, naravno območje ali del naravnega območja, 

ekosistem, krajina ali oblikovana narava. Naravne vrednote so zlasti geološki pojavi, minerali in 

fosili ter njihova nahajališča, površinski in podzemski kraški pojavi, podzemske jame, soteske in 

tesni ter drugi geomorfološki pojavi, ledeniki in oblike ledeniškega delovanja, izviri, slapovi, 

brzice, jezera, barja, potoki in reke z obrežji, morska obala, rastlinske in živalske vrste, njihovi 

izjemni osebki ter njihovi življenjski prostori, ekosistemi, krajina in oblikovana narava (4. člen 

ZON). 

Naravne vrednote so lahko državnega (NVDP) ali lokalnega pomena (NVLP). Zvrsti naravnih 

vrednot se določajo na podlagi naravnih vrednot, pri čemer se upoštevajo zlasti značilnosti naravnih 

pojavov in naravnih oblik. Zvrsti naravnih vrednot so: 

- geomorf - geomorfološka površinska naravna vrednota 

- geomorfp - geomorfološka podzemeljska naravna vrednota 

- geol - geološka naravna vrednota 

- hidr - hidrološka naravna vrednota 

- bot - botanična naravna vrednota 

- zool - zoološka naravna vrednota 

- drev - ekosistemska naravna vrednota 

- ekos - drevesna naravna vrednota 

- onv - oblikovana naravna vrednota 

Na območju obravnavanega plana je več evidentiranih območij naravnih vrednot državnega ali 

lokalnega pomena. Glede na lego in oddaljenost območja OPPN od naravnih vrednot, navajamo le 

tiste naravne vrednote, za katere menimo, da ležijo v vplivnem območju plana ( Tabela 15). 




Slika 10: Naravne vrednote na širšem območju OPPN Gabrovčec - Virje (vir: Atlas okolja) 

Glede na vsebino OPPN in lego naravnih vrednot, obravnavamo le vpliv na naravno vrednoto Krka. 

Tabela 15: Naravne vrednote na širšem območju obravnavanega OPPN 

KODA IME OPIS Zvrst pomen 

128 V Krka Osrednji dolenjski vodotok, desni 

pritok Save 

hidr, geomorf, (geomorfp, 

geol, zool, ekos) 

državni 

Poleg že ugotovljenih naravnih vrednot leži celotno območje plana na območju pričakovanih 

naravnih vrednot in sicer gre za območje pričakovanih gemorfoloških podzemnih naravnih vrednot 

(Slika 11). 




Slika 11: Območje pričakovanih gemorfoloških podzemnih naravnih vrednot (vir: Atlas okolja) 

Namen opredelitve območij pričakovanih naravnih vrednot je spremljanje posegov v naravo, zlasti 

zemeljskih del, pri katerih obstaja velika verjetnost odkritja novih naravnih vrednot, predvsem 

geoloških in podzemeljskih geomorfoloških. Namen spremljanja zemeljskih del je odkrivanje, 

zagotavljanje dokumentiranja, vrednotenje in ohranjanje na novo odkritih naravnih vrednot. 

8.5.2. Ekološko pomembna območja 

Ekološko pomembno območje je območje habitatnega tipa, dela habitatnega tipa ali večje 

ekosistemske enote, ki pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti (32. člen ZON- 

UPB2). 

Aprila 2004 je vlada RS sprejela Uredbo o ekološko pomembnih območjih (Ur.l. RS, št. 48/04), ki 

določa ekološko pomembna območja v Sloveniji in varstvene usmeritve za ohranitev ali doseganje 

ugodnega stanja habitatnih tipov ter prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov 

na teh območjih 

Ekološko pomembna območja so glede na 32. člen ZON: 

1. Območja habitatnih tipov, ki so biotsko izjemno raznovrstni ali dobro ohranjeni, kjer so 

habitati ogroženih ali endemičnih rastlinskih ali živalskih vrst in habitati vrst, ki so mednarodno 

pomembne po merilih ratifciranih mednarodnih pogodb ali ki drugače prispevajo k ohranjanju 

biotske raznovrstnosti. 

2. Območja habitatnega tipa ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispevajo k ohranjanju 

naravnega ravnovesja s tem, da so glede na druga ekološko pomembna območja uravnoteženo 

biogeografsko razporejena in sestavljajo ekološko omrežje. 

3. Habitati mednarodno varovanih vrst. 

4. Selitvene poti živali. 

5. Območja, ki bistveno prispevajo h genski povezanosti populacij rastlinskih ali živalskih vrst. 




Tabela 16: Ekološko pomembna območja na območju plana 

KODA IME OPIS 

65100 Krka - reka Osrednji dolenjski vodotok, desni pritok Save 

80000 Osrednje območje življenjskega 

prostora velikih zveri 

Slika 12: Ekološko pomembna območja na širšem območju OPPN Gabrovčec – Virje (vir: Atlas 

okolja) 

8.6. Varstveni režimi 

Habitatni tipi navedeni v prilogi I Uredbe o habitatnih tipih (Ur. l. RS 112/03) spadajo med take, ki 

se po uredbi prednostno, glede na druge habitatne tipe prisotne na celotnem območju Republike 

Slovenije, ohranjajo v ugodnem stanju. Habitatni tipi, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju, 

so tisti, ki so na ozemlju Republike Slovenije redki, ranljivi, imajo majhno naravno območje 

razširjenosti ali predstavljajo za določeno biogeografsko regijo značilen habitatni tip, in tisti, katerih 

ohranjanje v ugodnem stanju se izvaja na podlagi ratificiranih mednarodnih pogodb ali je v interesu 

Evropske unije. 

Po prvem odstavku 4. člena Uredbe o habitatnih tipih se take habitatne tipe ohranja v ugodnem 

stanju tako, da se posegi in dejavnosti na njihovih območjih, zlasti na tistih, na katerih so ti habitati 

dobro ohranjeni, načrtujejo in izvajajo tako, da je njihov neugodni vpliv čim manjši. 




Na območjih Natura 2000 (območja SPA in SCI) je potrebno v skladu s 7. členom Uredbe o 

posebnih varstvenih območjih posege in dejavnosti načrtovati tako, da se v čim večji možni meri: 

- ohranja razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, 

- ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične 

strukture ter naravne procese in ustrezno rabo, 

- ohranja in izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov 

habitata, ki so bistveni za najpomembnejše faze kot so zlasti mesta za razmnoževanje, 

skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali, 

- ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovna 

povezanost, če je ta prekinjena. 

Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi 

življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se: 

- živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v čim manjši 

možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v 

času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih 

razvojnih oblik ter prezimovanja, 

- rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike 

razmnoževanja. 

Na območjih Natura 2000 se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih 

organizmov. 

Za posege na Natura območjih je potrebno izvesti presojo sprejemljivosti posega v naravo v skladu 

z 28. členom Zakona o ohranjanju narave (ZON). V primeru izvajanja posega je potrebno 

predvideti in izvesti vse možne tehnične in druge ukrepe tako, da je neugoden vpliv na habitatne 

tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Pri tem je potrebno še zlasti upoštevati 

varstvene cilje, določene za vsako posamezno območje Natura 2000. 

Posegi in dejavnosti na zavarovanem območju se morajo izvajati v skladu z aktom o zavarovanju. 

Ožja zavarovana območja: 

Naravni spomenik (64. člen ZON): naravni spomenik je območje, ki vsebuje eno ali več naravnih 

vrednot, ki imajo izjemno obliko, velikost, vsebino ali lego ali so redek primer naravne vrednote. 

Na zavarovanem območju je prepovedano izvajati posege v naravo na način, ki lahko poslabša 

stanje, spremeni, poškoduje ali uniči naravno vrednoto, in spreminjati razmere ali stanje tako, da se 

spremeni, poškoduje ali uniči naravna vrednota ali pa zmanjša njen estetski pomen. 

Z aktom o zavarovanju se na zavarovanem območju se med drugim lahko prepove ali 

omeji: 

- izvajanje posegov v prostor, 

- odkopavanje ali zasipavanje terena, 

- spreminjanje vodnega režima, 

- povzročanje vibracij in eksplozij, 

- gospodarsko izkoriščanje naravnih virov, 

- 6 spreminjanje vegetacije, 

- vse druge dejavnosti, ki lahko bistveno ogrozijo zavarovano območje. 

Naravne vrednote se zavarujejo z aktom o zavarovanju naravne vrednote (49. člen ZON-UPB2). 




Akt o zavarovanju naravne vrednote sprejme vlada ali pristojni organ lokalne skupnosti. Z aktom o 

zavarovanju in z aktom o začasnem zavarovanju se lahko omeji dejavnost ali raba v zvezi z naravno 

vrednoto ali nepremičnino na zavarovanem območju. Narodni in regijski park morata imeti načrt 

upravljanja. Zavarovana območja in njihova vplivna območja so sestavni del prostorskih državnih 

planov in prostorskih planov lokalnih skupnosti. 

V skladu s 5. členom Uredbe o ekološko pomembnih območjih so na EPO območjih, ki niso hkrati 

tudi območja Natura 2000, možni različni posegi in dejavnosti. Načrtuje pa se jih tako, da se v čim 

večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih 

vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij ter omogoča ponovna povezanost, če bi 

bila ta z načrtovanim posegom prekinjena. Za izvajanje posegov na EPO območju ni potrebno 

pridobiti naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenega soglasja. 

8.7. Podatki o pridobitvi naravovarstvenih smernic in strokovnih podlag ter 

njihove varstvene usmeritve 

Naravovarstvene smernice so strokovno gradivo, s katerim se za območje, ki ima na podlagi 

predpisov s področja ohranjanja narave poseben status, opredelijo varstvene usmeritve, izhodišča in 

pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanja biotske raznovrstnosti. 

Naravovarstvene smernice je izdelal Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, OE Ljubljana v 

dokumentu Naravovarstvene smernice za pripravo za pripravo Občinskega podrobnega 

prostorskega načrta za turistično območje v Gabrovčcu – Virje, št. naloge: 3-III-658/2-O-07/AŠ, z 

dne 15.10.2007. 

Smernice za pripravo Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za turistično območje v 

Gabrovčcu – Virje, je podal tudi Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Novo Mesto, št. 

dokumenta 281-9/2008, z de 7.2.2008. 

Strokovne podlage za vzpostavljanje omrežja Natura 2000 so bile izdelane v letu 2003 in so javno 

dostopne na spletnih straneh www.natura2000.gov.si. 

8.7.1. Ugotovitve, pogoji in konkretne varstvene usmeritve smernic Zavoda RS za 

varstvo narave 

Pri načrtovanju in izvajanju posegov opredeljenih v predloženi dokumentaciji je potrebno 

upoštevati naslednje usmeritve: 

Naravna vrednota Krka (128V): 

- Brežin Krke se ne zasipava ali drugače spreminja njenih morfoloških značilnosti 

- Odpadni material in zemeljski višek nastale pri gradnji ter ostale odpadke na investitorji oz. 

izvajalci del odlagajo na za to urejeni deponiji izven območij naravnih vrednot, ekološko 

pomembnih območij in posebnih varstvenih območij. 

Območje pričakovanih naravnih vrednot: med zemeljskimi deli lahko pride do odkrtja potencialnih 

geomorfoloških podzemnih naravnih vrednot. V skladu z 22. členom Zakona o varstvu podzemnih 

jam (UR. L. RS 2/04) in 74. členom ZON, jje potrebno oo odkritju potencialne geomorfološke 

podzemne naravne vrednote obvestiti pristojno strokovno organizacijo. 




Ekološko pomembno območje: Krka – reka (65100): 

- ohranja se morfologija brežin in struge reke, 

- ohranja se vegetacija brežin in obvodnega pasu, 

- ohranjajo se gozdiči, skupine dreves in linijske vegetacijske strukture, 

- odpadni gradbeni material in zemljino ter ostale odpadke naj investitor oz. izvajalec del 

odpelje na za to urejeno deponijo izven ekološko pomembnega območja. 

Natura 2000 območje Krška jama: na območju posebnega varstvenega območja je potrebno pri 

načrtovanju in izvajanju predvidenih posegov obvezno upoštevati naslednje varstvene usmeritve: 

• gradnja novih objektov naj se zmanjša ali prerazporedi tako, da se ohrani vsaj polovica gozdnih 

površin skupaj s pripadajočim gozdnim robom, ki naj bo po dolžini primerljiv obstoječemu 

• v ohranjenih gozdnih površinah se ohranja podrast oziroma normalna struktura gozda (naj to ne 

bo vzdrževana parkovna površina) 

• ohranja se strukturiran gozdni rob z vsemi sloji (grmi, zeli) in z avtohtonimi vrstami 

• tako ohranjene površine naj ponekod segajo do roba ureditvenega območja, da je omogočen 

prehod vrst na sosednje nepozidane površine, s čimer se ohranja populacije vzdolž reke Krke. 

Navedene usmeritve zadoščajo varovanim vrstam netopirjev in metuljev. 

8.7.2. Pogoji in varstvene usmeritve smernic Zavoda za gozdove RS, Območna enota 

Novo mesto 

- Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo. 

- Sečnja drevja in spravilo lesenih sortimentov morata biti opravljena v skladu s Pravilnikom 

o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih 

sortimentov (Ur. l. RS 55/94). 

- Morebitne štore, panje ter odvečen odkopni material, ki bi nastal pri gradnji, se ne sme 

odlagati v gozd, ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala, oziroma ga 

je potrebno vkopati v zasip. 

- Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na 

okoliškem gozdnem drevju ter na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah. Teren ob 

objektu je v delu, kjer je gozd, potrebno vzpostaviti v prvotno stanje. 

- Ob poseki je potrebno vzpostaviti stopničasto strukturo gozdnega roba. Zaradi varnosti naj 

bodo objekti od gozdnega roba oddaljeni vsaj 10 m. 

- Drevje, predvideno za posek, je v skladu s 17. členom Zakona o gozdovih potrebno označiti. 

Označitev opravi pooblaščeni delavec Zavoda za gozdove – Krajevna enota Žužemberk, po 

pridobitvi potrebnega dovoljenja. 

8.7.3. Varstvene usmeritve za posamezne kvalifikacijske vrste in habitatne tipe 

V tabeli (Tabela 17) so navedeni varstveni cilji in varstvene usmeritve za posamezno kvalifikacijsko 

vrsto in habitatni tip v Natura 2000 območju Krška jama. 




Tabela 17: Varstvene usmeritve za kvalifikacijske vrste Natura 2000 območij Krška jama in Krka (povzeto o Operativnem programu upravljanja z 

Natura 2000 območji) 

Območje Slovensko ime Znanstveno ime Cilj Varstveni ukrep 

bober 

Castor fiber 

Ohranjanje ekoloških značilnosti 

habitata bobra. 

Vključevanje ekoloških zahtev bobra v ustrezne dele načrtov, zlasti 

da se ohranja sedanji obseg naravne ohranjenosti vodotokov, 

predvsem obstoječe dele razgibanih naravnih brežin, zalive, mrtve 

rokave in tolmune, zlasti v kat. 1. in 2. razreda. 

bolen 

Aspius aspius 


habitata bolena. 

Vključ. ekol. zahtev bolena v ustrezne dele načrtov, zlasti da se 

ohranja prehodnost vodotoka, ki omogoča selitev vrste. Kjer ta ni 

več zagotovljena se ponovno vzpostavi. 

Vključ. ekol. zahtev bolena v ustrezne dele načrtov, zlasti da se 

ohranja prodnato dno vodotoka v sedanjem obsegu in ne poveča 

kalnost. 

Krka 

človeška ribica 

Proteus anguinus 


habitata človeške ribice. 

Rivčja jama (I.Š. 40110) je jama z nadzorovanim vstopom. Če se 

pojavi interes za rabo jame, se ob podelitvi koncesije ali skrbništva 

določi raba jame oz. način ogledovanja s takšnimi časovnimi in 

prostorskimi okviri, da se zagotovi varstvo čl. ribice. 

črtasti medvedek 

Callimorpha 

quadripunctaria 


habitata črtastega medvedka. 

Sonaravna raba gozdov, s katero se ohranjajo grmišča in gozdni 

robovi, zadošča za varstvo črtastega medvedka. 

Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi 

Erythronio-Carpinion 

Ohranjanje značilne drevesne sestave 

HT 91L0. 

Del notranje cone HT 91L0 sega v GR Ohranjeni nižinski gozdovi 

doba in belega gabra. V gozdu se izvaja številne ukrepe za 

uravnoteženje razvojnih faz. Pospešuje se hrast in plemenite 

listavce. 

Jame, ki niso 

odprte za javnost 

Ohranjanje obsega in značilnosti HT 

8310. 

Rivčja jama (I.Š. 40110) je jama z nadzorovanim vstopom. Če se 

pojavi interes za rabo jame, se ob podelitvi koncesije ali skrbništva 

določi raba jame oz. način ogledovanja s takšnimi časovnimi in 

prostorskimi okviri, da se zagotovi varstvo HT 8310. 

močvirska 

sklednica 

Emys orbicularis 


habitata močvirske sklednice. 

V notranji coni močvirske sklednice se ohranja mokrišča in vodne 

površine v gozdu (mlake, luže in kaluže). 

Okoljsko poročilo za OPPN za turistično območje v Gabrovčcu - Virje Stran 55 od 106



Krka 

navadni škržek 

ozki vretenec 

pezdirk 

platnica 

Unio crassus 

Vertigo angustior 

Rhodeus sericeus 

amarus 

Rutilus pigus 

Preprečevanje vznemirjanja 

močvirske sklednice. 

Ohranjanje ustreznih pogojev za 

razmnoževanje navadnega škržka. 


habitata navadnega škržka s 

preprečevanjem popolnega uničenja 

dna vodotoka. 



preprečevanjem spreminjanja 

strukture habitata. 


habitata ozkega vretenca. 

Ohranjanje struktur za razmnoževanje 

pezdirka. 


habitata platnice. 

pohra / mrenič Barbus meridionalis Ohranjanje ekoloških značilnosti 

habitata pohre. 

V notranji coni močvirske sklednice se ribiška stojišča/mesta za 

ribolov uredi le na delu obrežja, tako da se na večjem delu obrežja 

ohranja vegetacija in mirne cone za sklednico. 

Vključ. ekol. zahtev navadnega škržka v ustrezne dele načrtov, 

zlasti da se zagotavljajo ustrezne ekološke razmere za ohranjanje 

stabilnih populacij ciprinidnih rib. 


zlasti da se čiščenje vodotokov načrtuje tako, da se v obdobju treh 

let očisti največ 30% površine vodotoka znotraj notranje cone. 


zlasti da se ohranjajo naravna vodna dinamika, predvsem hitrost 

vodnega toka, naravna struktura dna in brežin vodotokov ter obseg 

poplavnih območij. 

Vključ. ekol. zahtev ozkega vretenca v ustrezne dele načrtov, zlasti 

da se ohranja naravna rečna dinamika, vključno s poplavnim 

režimom, ter sedanji nivo podtalnice. 

V notranji coni pezdirka se ohranja pogoje za življenje avtohtonih 

sladkovodnih školjk. 

Vključ. ekol. zahtev platnice v ustrezne dele načrtov, zlasti da se 



Vključ. ekol. zahtev platnice v ustrezne dele načrtov, zlasti da se 

ohranja strukturiranost rečnega dna (prod, kamni), še posebej 

prodnatih z rastlinami poraslih plitvin in prelivov. 

Vključ. ekol. zahtev pohre v ustrezne dele načrtov, zlasti da se 

ohranja strukturiranost rečnega dna (pesek, prod, kamni) in 

struktur, ki ustvarjajo raznolik rečni tok (posamično vejevje, 

korenine obrežnih dreves). 




Krka 

sulec 

upiravec 

velika nežica 

Hucho hucho 

Zingel streber 

Cobitis elongata 

Varstvo vrste pred nedovoljenim 

odvzemom iz narave. 


habitata sulca. 


habitata upiravca. 


habitata velike nežice. 

vidra Lutra lutra Ohranjanje ekoloških značilnosti 

habitata vidre. 

Vključ. ekol. zahtev pohre v ustrezne dele načrtov, zlasti da se 

ohranja prehodnost vodotoka, ki omogoča selitev vrste. 

V notranji coni sulca se okrepi inšpekcijski nadzor nad varstvom 

vrste in preprečuje krivolov. 

Vključ. ekol. zahtev sulca v ustrezne dele načrtov, zlasti da se 



Vključ. ekol. zahtev sulca v ustrezne dele načrtov, zlasti da se 

ohranja naravna struktura dna in brežin vodotokov. Kjer to ni 

mogoče se vodotoke ureja sonaravno, tako da se ohranja hitrost 

vodnega toka. 

Vključ. ekol. zahtev upiravca v ustrezne dele načrtov, zlasti da se 

ohranja strukturiranost rečnega dna (pesek, prod, kamni) in 

struktur, ki ustvarjajo raznolik rečni tok (posamično vejevje, 

korenine obrežnih dreves). 

Vključ. ekol. zahtev upiravca v ustrezne dele načrtov, zlasti da se 

ohranja naravna struktura dna in brežin vodotokov. Kjer to ni 

mogoče se vodotoke ureja sonaravno, tako da se ohranjajo hitrost 

vodnega toka, prehodnost ter peščene in prodnate plitvine. 

Vključ. ekol. zahtev velike nežice v ustrezne dele načrtov 

upravljanja voda, zlasti da se ohranjajo neutrjene brežine, kjer to ni 

mogoče pa se brežine ureja sonaravno, tako da naklon ostaja enak 

prvotnemu in je omogočena rast obvodnega rastlinja. 

Vključ. ekol. zahtev velike nežice v ustrezne dele načrtov, zlasti da 

se ohranja strukturiranost rečnega dna, predvsem zamuljene 

mivkaste in peščene plitvine ob brežinah ter pretočnost vodotoka. 

Vključevanje ekoloških zahtev vidre v ustrezne dele načrtov, zlasti 

da se ohranja sedanji obseg naravne ohranjenosti vodotokov, 

predvsem obstoječe dele razgibanih naravnih brežin, zalive, mrtve 

rokave, tolmune in plitvine, zlasti v kat. 1. in 2. razreda. 




Vključ. ekol. zahtev vidre v ustrezne dele načrtov, zlasti da se 

ohranja naravne brežine neutrjene, kjer to ni mogoče pa se brežine 

urejajo sonaravno, tako da je omogočena rast obvodnega rastlinja. 

Vodotoki v nižinskem in montanskem 

pasu z vodno vegetacijo zvez 

Ranunculion fluitantis in Callitricho- 

Batrachion 

Ohranjanje ekoloških značilnosti HT 

3260. 

Vključ. ekol. zahtev HT 3260 v ustrezne dele načrtov, zlasti da se 

ohranja naravne brežine neutrjene, kjer to ni mogoče pa se brežine 

urejajo sonaravno, tako da je omogočena rast obvodnega rastlinja. 


ohranja naravna ali vsaj obstoječa rečna dinamika, ki omogoča rast 

vodnega in obvodnega rastlinja. 

Krka 

zlata nežica 

Sabanejewia aurata 


habitata zlate nežice. 

Vključ. ekol. zahtev zlate nežice v ustrezne dele načrtov, zlasti da 

se ohranja strukturiranost rečnega dna, predvsem zamuljene 

mivkaste in peščene plitvine ob brežinah ter pretočnost vodotoka. 

Vključ. ekol. zahtev zlate nežice v ustrezne dele načrtov 

upravljanja voda, zlasti da se ohranja neutrjene brežine, kjer to ni 

mogoče pa se brežine ureja sonaravno, tako da naklon ostaja enak 

prvotnemu in je omogočena rast obvodnega rastlinja. 

zvezdogled 

Gobio uranoscopus 


habitata zvezdogleda. 

Vključ. ekol. zahtev zvezdogleda v ustrezne dele načrtov, zlasti da 

se ohranja naravna struktura dna in brežin vodotokov. Kjer to ni 

mogoče se vodotoke reja sonaravno, tako da se ohranjata hitrost 

vodnega toka in raznolika struktura dna (prod, kamni). 

Krška 

jama 

človeška 

ribica 

Proteus anguinus 


habitata človeške ribice. 

Krška jama (I.Š. 40074) je jama z nadzorovanim vstopom. Ob 

sklenitvi koncesije se določi dovoljena raba jame in način 

ogledovanja s takšnimi časovnimi in prostorskimi okviri, da se 

zagotovi varstvo človeške ribice. 

črtasti 

medvedek 

Callimorpha 

quadripunctaria 


habitata črtastega medvedka. 

Sonaravna raba gozdov, s katero se ohranjajo grmišča in gozdni 

robovi, zadošča za varstvo črtastega medvedka. 

Jame, ki niso odprte za javnost 

Ohranjanje obsega in značilnosti HT 

8310. 

Jama Poltarica (I.Š. 48181) je jama z nadzorovanim vstopom. Ob 

sklenitvi skrbništva se določi način ogledovanja s takšnimi 

časovnimi in prostorskimi okviri, da se zagotovi varstvo HT 8310. 







zagotovi varstvo HT 8310. 

Ohranjanje pomembnih struktur 

prehranjevalnega habitata malega 

podkovnjaka. 

V notranji coni malega podkovnjaka se ohranja gozdne površine in 

grmičevje, še posebej sklenjene mejice ali obrežno lesno vegetacijo 

v radiju vsaj 500 m okoli znanih kotišč malega podkovnjaka. 

Krška 

jama 

mali 

podkovn 

jak 

Rhinolophus hipposideros 

Zagotavljanje miru na 

prezimovališčih malega podkovnjaka. 


habitata malega podkovnjaka in 

zagotavljanje miru na prezimovališčih 

netopirjev. 

V Krški jami (I.Š. 40074) se ne postavlja nove infrastrukture za 

osvetljevanje. 




zagotovi varstvo netopirjev. 

navadni 

netopir 

Myotis myotis 

Ohranjanje pomembnih struktur 

prehranjevalnega habitata netopirjev. 

V notranji coni navadnega netopirja se spodbuja ohranjanje 

mozaične pokrajine gozdnih površin, grmičevja, pašnikov in 

travnikov. 

Ohranjanje ustreznih pogojev za 

razmnoževanje navadnega škržka. 


zlasti da se zagotavljajo ustrezne ekološke razmere za ohranjanje 

stabilnih populacij ciprinidnih rib. 

navadni 

škržek 

Unio crassus 



preprečevanjem popolnega uničenja 

dna vodotoka. 

Vključevanje ekoloških zahtev navadnega škržka v ustrezne dele 

načrtov, zlasti da se mehansko čiščenje vodotokov načrtuje tako, da 

se v obdobju treh let očisti največ 30% površine vodotoka znotraj 

notranje cone. 



preprečevanjem spreminjanja 

strukture habitata. 


zlasti da se ohranjajo naravna vodna dinamika, predvsem hitrost 

vodnega toka, naravna struktura dna in brežin vodotokov ter obseg 

poplavnih območij. 

ozki 

vretenec 

Vertigo angustior 


habitata ozkega vretenca. 

V notranji coni ozkega vretenca se spodbuja ekstenzivna raba 

mokrotnih travnikov s čim manjšim vnosom mineralnih gnojil in 

sredstev za varstvo rastlin. 




Vodotoki v nižinskem in montanskem 

pasu z vodno vegetacijo zvez 

Ranunculion fluitantis in Callitricho- 

Batrachion 

Ohranjanje HT 3260 v sedanjem 

obsegu. 

Vključ. ekol. zahtev ozkega vretenca v ustrezne dele načrtov, zlasti 

da se ohranja naravna rečna dinamika, vključno s poplavnim 

režimom, ter sedanji nivo podtalnice. 


ohranja sedanji obseg naravne ohranjenosti vodotokov, zlasti v 

kategorijah 1. in 2. razreda in predvsem na obstoječih delih. 




8.8. Merila in metode vrednotenja vplivov plana 

Metodološka izhodišča temeljijo na usklajenosti okoljskih ciljev, normativnih izhodiščih in 

metodologiji vrednotenja in ocenjevanja, ki so podani v nadaljevanju. 

Pri ugotavljanju in vrednotenju vplivov plana na okoljske cilje smo upoštevali: 

• prisotnost rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, varovanih območij narave, 

evidentiranih in predlaganih naravnih vrednot ter ekološko pomembnih območij, 

• vpliv plana na možnosti uničenja rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov varovanih 

območij narave, evidentiranih in predlaganih naravnih vrednot ter ekološko pomembnih 

območij. 

Metoda vrednotenja vplivov je predpisana z Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem 

postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Uradni list RS, št. 73/05) in opisana v 

Tabela 18. Če so ocene za katerokoli posledico plana uvrstijo v velikostni razred A, B ali C, so 

vplivi izvedbe plana za uresničevanje okoljskih ciljev plana sprejemljivi, če se uvrstijo v velikostni 

razred D ali E, pa vplivi izvedbe plana za uresničevanje okoljskih ciljev niso sprejemljivi. 

Kazalci stanja okolja temeljijo na poročilu Kazalci okolja 2005, MOP, Agencija RS za okolje, 2006. 

Za področje narave so navedeni le najosnovnejši kazalci stanja okolja, dodani so še nekateri 

specifični kazalci za okolje na obravnavani lokaciji glede na cilje plana. Navedeni so v Tabela 19. 




Tabela 18: Metodologija vrednotenja in ocenjevanja vpliva plana 

Okoljski cilji, merila in metodologija vrednotenja in ocenjevanja vpliva izvedbe plana na rastlinstvo, živalstvo in habitatne tipe. 

Okoljski cilji Merila ocenjevanja Metodologija 

− 

− 

− 

− 

− 

− 

Preprečevanje zmanjševanja biotske 

− 

raznovrstnosti na ravni ekosistemov, habitatnih 

tipov, vrst (in njihovih habitatov) ter genomov 

(in genov) (NPVO). 

Ohranitev oz. doseganje ugodnega stanja 

ogroženih vrst in habitatnih tipov (NPVO) 

Ohranitev oz doseganje ugodnega stanja (obsega − 

in kvalitete) habitatov vrst in raznovrstnosti 

(NPVO) 

preprečitev drobljenja populacij in povezovanje − 

nekoč povezanih populacij za ohranjanje pretoka 

genov (Strategija ohranjanja biotske 

raznovrstnoti) 

Odpravljanje posledic obremenjevanja okolja, 

izboljšanje porušenega naravnega ravnovesja in 

ponovno vzpostavljanje njegovih 

regeneracijskih sposobnosti (ZVO-1-UPB1). 

Trajnostna raba sestavin biotske raznovrstnosti 

(Strategija ohranjanja biotske raznovrstnoti) 

Kvalitativno in 

kvantitativno stanje 

populacij redkih in 

ogroženih 

rastlinskih in 

živalskih vrst. 

Sprememba površin 

pomembnejših 

habitatnih tipov. 

Povezanost oz. 

razdrobljenost 

habitatov rstlinskih 

in živalskih vrst. 

A –vpliva ni: 

Vplivi oziroma učinki programa bodo ohranjali obstoječe stanje ali celo povečali biološko 

raznovrstnost. 

B – vpliv je nebistven: 

Občasna prisotnost manjšega števila ogroženih, redkih in zavarovanih vrst, ni uničenja ali 

fragmentacije redkih in ogroženih habitatnih tipov, minimalno porušenje naravnega ravnovesja. Pri 

pripravi plana je potrebno upoštevati standardne in zakonsko predpisane ukrepe, specifični ukrepi 

niso predvideni. 

C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: 

Stalna prisotnost ogroženih, redkih ali zavarovanih vrst, fragmentacija ali delno uničenje redkih, 

ogroženih ali prednostnih habitatnih tipov, zmerno porušenje naravnega ravnovesja. Ocena C se 

uporabi tudi v primeru, ko obseg posegov in lokacije še niso znane. 

D - vpliv je bistven: 

Stalna prisotnost večjega števila ogroženih, redkih in zavarovanih vrst, katerih populacije se zaradi 

posega zmanjšajo, uničenje redkih, ogroženih ali prednostnih habitatnih tipov, bistveno porušenje 

naravnega ravnovesja. 

E – vpliv je uničujoč: 

Stalna prisotnost večjega števila ogroženih, redkih in zavarovanih vrst ter kritično zmanjšanje ali 

popolno uničenje njihovih populacij, uničenje redkih, prednostnih ali ogroženih habitatnih tipov, 

bistveno porušenje naravnega ravnovesja. Velika verjetnost izumrtja katere od vrst. 

Metodologija vrednotenja in ocenjevanja vpliva izvedbe plana na varovana območja narave 


− 

− 

Preprečevanje zmanjševanja 

biotske raznovrstnosti na ravni 

ekosistemov in vrst (PEBLDS) 

Odpravljanje posledic 

obremenjevanja okolja, 

izboljšanje porušenega naravnega 

ravnovesja in ponovno 

vzpostavljanje njegovih 

− 

− 

− 

Vpliv na kvalifikacijske 

vrste in habitatne tipe 

za vsako posamezno 

območje Natura 2000 

Zmanjšanje površine 

kvalifikacijskih 

habitatnih tipov. 

Vpliv na varstveni 

A- vpliva ni: 

Lokacija je od varovanih območij oddaljena več kot znaša v Pravilniku o presoji sprejemljivosti vplivov 

izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur.l. RS, 130/04, 53/06) določeno območje 

neposrednega ali daljinskega vpliva zato ni potrebno izvesti postopka celovite presoje vplivov na varovana 

območja ali je lokacija od varovanih območij oddaljena manj kot znaša v Pravilniku določeno območje 

neposrednega ali daljinskega vpliva. 

B – vpliv je nebistven 

Vplivi plana na varstvene cilje posameznih zavarovanih območij in njihovo celovitost ter na povezanost niso 




− 

− 


regeneracijskih sposobnosti 

(ZVO-1-UPB1) 

Ohranitev ugodnega stanja vseh 

domorodnih živalskih in 

rastlinskih vrst (in njihovih 

habitatov) ter genomov (in 

genov), s posebnim poudarkom na 

kvalifikacijskih vrstah (Strategija 

ohranjanja biotske raznovrstnoti) 

Zagotavljanje ustrezne vključitve 

biotske raznovrstnosti in naravnih 

vrednot v gospodarjenje z 

naravnimi viri in prostorom 

(OdSPRS) 

režim območij 

varovane narave. 

škodljivi. Specifični omilitveni ukrepi niso predpisani. 


Vpliv plana na varstvene cilje posameznih varovanih območij in njihovo celovitost ter n povezanost niso 

škodljivi ob upoštevanju omilitvenih ukrepov. Ocena C se uporabi tudi v primeru, da postopek presoje v 

skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana 

območja (Ur.l. RS, 130/04, 53/06) ni bil izveden, bo pa to potrebno, če gre za poseg v varovana območja, 

storiti na izvedbenem nivoju. Ocena C se uporabi tudi v primeru, ko obseg posegov in lokacije še niso znane. 

D, E – vpliv je bistven, uničujoč: 

Vplivi plana na varstvene cilje posameznih varovanih območij in njihovo celovitost ter na povezanost so 

pomembni in škodljivi (D,E), za izvedbo plana je potrebna presoja prevlade druge javne koristi nad javno 

koristjo ohranjanja narave. Potrebno je izvesti postopek celovite presoje vplivov na varovana območja v 

skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana 

območja (Ur.l. RS, 130/04, 53/06) na izvedbenem nivoju. 

Metodologija vrednotenja in ocenjevanja vpliva izvedbe plana na naravne vrednote in ekološko pomembna območja 


− 

− 

− 

− 

Preprečevanje uničenja naravnih vrednot 

in zmanjševanja biotske raznovrstnosti 

Ohranjanje ekosistemov skozi ohranjanje 

ugodnega stanja habitatnih tipov 

(Strategija ohranjanja biotske 

raznovrstnosti) 

Ohranitev, razširitev in obnova ključnih 

ekosistemov, habitatov, vrst in krajinskih 

prvin (PEBLDS) 

Zmanjšanje ali odstranitev groženj 

biološki in pokrajinski raznovrstnosti 

skozi trajnostni razvoj (PEBLDS) 

− 

− 

− 

Prisotnost naravnih 

vrednot in ekološko 

pomembnih območij 

Ohranitev celovitosti in 

biotske raznovrstnosti 

na ekološko 

pomembnih območjih 

Ohranjanje strukture 

prisotnih habitatov in 

povezanosti med njimi 

A – vpliva ni: 

V bližini so naravne vrednote in/ali EPO. Vpliva ne bo ali bo pozitiven. 

B –vpliv je nebistven: 

Na območju posegov oz. v njihovi neposredni bližini so naravne vrednote in/ali EPO. Naravne 

vrednote in EPO ne bodo prizadete oziroma bo vpliv nebistven. Specifični omilitveni ukrepi niso 

predpisani. 


Na območju plana oz. v njegovi neposredni bližini se nahajajo naravne vrednote in/ali EPO na katere 

bi poseg lahko vplival. Pri pripravi plana bodo upoštevane smernice, ki jih je predpisala organizacija 

pristojna za ohranjanje narave. Ocena C se uporabi tudi v primeru, ko obseg posegov in lokacije še 

niso znane. 

D – vpliv je bistven: 

Na območju plana se nahajajo naravne vrednote in/ali EPO. Vpliv bo bistven, ukrepov, ki jih je 

predpisala organizacija pristojna za ohranjanje narave, ni mogoče v celoti upoštevati. 

E – uničujoč vpliv: 

Na območju plana se nahajajo naravne vrednote in/ali EPO. Vpliv bo uničujoč, ukrepov, ki jih je 

predpisala organizacija pristojna za ohranjanje narave, ni mogoče upoštevati. 




8.9. Kazalci okolja in kazalci vpliva plana 

Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki, ki kažejo na ključne smeri 

razvoja pojava glede na cilje okoljske politike. Kazalci okolja (Tabela 19) so povzeti po publikaciji 

Kazalci okolja 2005 – Narava in površje (MOP, Agencija RS za okolje, 2006) in spletni strani 

Agencije RS za okolje (http://kazalci.arso.gov.si/, 23.4.2008). Za področje narave so navedeni le 

najosnovnejši kazalci stanja okolja, dodani so še nekateri specifični kazalci za okolje na 

obravnavani lokaciji glede na cilje plana. 

Tabela 19: Kazalci okolja in kazalci vpliva plana 

Kazalci okolja 

Kazalci vpliva plana 

Krčitve gozda 

Zmanjšanje populacij rastlinskih vrst (še posebej 

redkih, ogroženih in kvalifikacijskih vrst). 

Lesna zaloga s prirastkom in posekom 

Zmanjšanje populacij živalskih vrst (še posebej 

Ocenjena škoda po elementarnih nesrečah redkih, ogroženih in kvalifikacijskih vrst). 

Ogrožene vrste 

Ohranjenost gozdov 

Pokrovnost in raba zemljišč 

Zmanjšanje površin habitatnih tipov, (še posebej 

redkih, ogroženih in kvalifikacijskih habitatnih tipov). 

Zmanjšanje celovitosti in biotske raznovrstnosti na 

varovanih in ekološko pomembnih območjih. 

Površina gozda 

Poškodovanost gozdov in osutost dreves 

Varovana območja narave 

Velikost populacij izbranih vrst ptic 

8.10. Podatki o ugotovljenih vplivih plana in njihova presoja 

V nadaljevanju podajamo ugotovitve o vplivih plana in omilitvene ukrepe za posamezne sklope. 




Tabela 20: Vplivi plana OPPN na posamezne sklope (rastlinstvo, živalstvo in habitatni tipi, varovana območja, naravne vrednote in ekološko 

pomembna območja (EPO)) z obrazložitvijo. 1 

Sklop Vpliv Obrazložitev 

Rastlinstvo C Negativni vpliv na ožjem območju bo predvsem na rastline, ki bodo zaradi del odstranjene ali poškodovane. Zaradi 

večjega števila ljudi se bo povečal pritisk na širše območje (gozdna tla, rastline v podrasti, drevje, reka in obrečni 

pas). 

Živalstvo C Negativni vplivi na ožjem območju bodo predvsem na gozdne živali (po obstoječih podatkih med kvalifikacijskimi 

vrstami predvsem na črtastega medvedka in netopirje, sicer pa tudi na gozdne ptice), zaradi uničenja njihovega 

življenjskega prostora in motenj v času posegov ter možnega neprimernega svetlobnega onesnaževanja v času 

gradnje in po njej. Zaradi večjega števila ljudi se bo dolgoročno povečal pritisk na območje, s tem tudi motnje 

živali (predvsem ptice in divjad) na širšem območju plana. 

Habitatni tipi C Nekateri HT na območju (predvsem visoka steblikovja, gozdni rob) so pomembni za kvalifikacijske vrste. Možno 

je uničenje teh površin ter onemogočena njihova ponovna razrast. 

Območje predlagano za 

zavarovanje Krka 

Natura 2000 območji Krška jama 

in Krka 

C 

C 

V primeru izvedbe plana se bo dolgoročno povečal pritisk na reko Krko (predvsem zaradi izgradnje novih 

turističnih kapacitet). Negativni vpliv predstavljajo predvsem dejavnosti ob in na reki. Ob terenskem ogledu smo 

opazili, da se obrežna vegetacija (vrbovje) odstranjuje (Tabela 13). Predvidevamo da zaradi lažjega dostopa in 

prehoda ob reki. 

Negativni vpliv OPPN pričakujemo predvsem na kvalifikacijsko prednostno vrsto metulja črtasti medvedek, in 

sicer zaradi odstranjevanja vegetacije in strukture gozda (predvsem gozdnega roba).V primeru izvedbe plana se bo 

dolgoročno povečal pritisk na reko Krko (predvsem zaradi izgradnje novih turističnih kapacitet). Negativni vpliv 

predstavljajo predvsem dejavnosti ob in na reki. Ob terenskem ogledu smo opazili, da se obrežna vegetacija 

(vrbovje) odstranjuje (Tabela 13). Predvidevamo da zaradi lažjega dostopa in prehoda ob reki. Vpliva na SCI Krka 

ne bo. 

Naravna vrednota Krka C V primeru izvedbe plana se bo dolgoročno povečal pritisk na reko Krko (predvsem zaradi izgradnje novih 

turističnih kapacitet). Negativni vpliv predstavljajo predvsem dejavnosti ob in na reki. Ob terenskem ogledu so 



Območje pričakovanih 

geomorfoloških podzemnih 

vrednot 

Ekološko pomembno območje 

Krka 

C 

C 

Med zemeljskimi deli lahko pride do odkritja in poškodovanja potencialnih geomorfoloških podzemnih naravnih 

vrednot. 


turističnih kapacitet). Negativni vpliv predstavljajo predvsem dejavnosti ob in na reki. Ob terenskem ogledu so 

1 






Slika 13: Odstranjena in posekana obrežna vegetacija (vrbovje) ob reki Krki, tik pod območjem OPPN (fotografija posneta dne 04.04.2008 ob 

povišanem vodostaju) 





Za izvedbo vseh omilitvenih ukrepov so zadolženi investitorji. V času gradnje naj izvaja reden 

nadzor upoštevanja predlaganih omilitvenih ukrepov pristojni inšpektor oziroma naravovarstveni 

nadzornik. 

Splošni omilitveni ukrepi 

– Med gradnjo ni dovoljeno posegati v strugo reke Krke. Potrebno je preprečiti izlitje mešanic 

apna ali cementa v vodo ter zagotoviti, da se v času gradnje kakršnikoli material iz območja 

(npr. zemljina ob deževju) ne izliva v Krko. 

– Intenzivna gradbena dela naj se izvajajo izven gnezditvenega obdobja ptic (torej ne med 

15.2. in 30.6.). 

– Dela naj potekajo v dnevnem času. Zaradi svetlobnega onesnaževanja odsvetujemo nočno 

osvetljevanje gradbišča in objektov. 

Opozarjamo na smernice Zavoda za gozdove RS, Območna enota Novo mesto, ki določajo, da se 

lahko drevje poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo ter da je po končani gradnji 

potrebno sanirati morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju ter na 

gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah. Teren ob objektu je v delu, kjer je gozd, potrebno 

vzpostaviti v prvotno stanje. 

Konkretni omilitveni ukrepi za posamezne kvalifikacijske vrste, habitatne tipe in območja s 

posebnim varstvenim statusom 

8.11.1. Rastlinstvo, živalstvo in habitatni tipi 

Tabela 21: Omilitveni ukrepi za posamezno vrsto ali habitatni tip 

Prizadeta vrsta (skupina) 

Omilitveni ukrep 

ali habitatni tip (skupina) 

Rastlinstvo in habitatni tipi - Prednost pri ohranjanju dreves na območju naj imajo hrast, gaber in 

plemeniti listavci ter drugo listopadno drevje, pri zasajevanju po končanih 

gradbenih delih pa naj se sadi hrast in plemenite listavce, ki naj bodo 

lokalnega izvora. 

- Na območju naj se ne sadijo invazivne tujerodne vrste rastlin, kar velja 

predvsem za drevesa in grmovnice. 

- Ohranja naj se gozdni rob in visoko steblikovje oz. omogočijo naj se 

pogoji za njuno razrast po končanih gradbenih delih. 

- Med gradbenimi deli in predvsem po njihovem zaključku naj se vsaj še tri 

leta odstranjujejo invazivne tujerodne vrste rastlin kot so: japonski dresnik 

(Fallopia japonica), 

žlezava nedotika (Impatiens glanulifera), 

kanadska zlata rozga (Solidago canadensis), 

orjaška zlata rozga (Solidago gigantea), 

enoletna suholetnica (Erigeron annuus), 

deljenolistna rudbekija (Rudbeckia laciniata), 

veliki pajesen (Ailanthus altissima) ter 

robinija (Robinia pseudacacia) z njihovimi podzemnimi deli vred, predvsem 

na degradiranih tleh in vsaj trikrat letno, obvezno pa pred semenenjem. 

Odstranjeni rastlinski deli naj se odlagajo na primerna odlagališča in ne na 

območju OPPN zaradi preprečitve vegetativnega razmnoževanja nekaterih 




Ozki vretenec 

Črtasti medvedek 

Ribe, škržek in vidra 

Mali podkovnjak in 

navadni netopir 

vrst. 

Pri posegih naj se ohranja povezanost habitatov (gozd in obrečni prostor) in 

ohranja se naj naravna struktura bregov vodotokov in obrežna vegetacija. 

- Pri posegih in tudi sicer naj se ohranja gozdni rob, ki je pomemben 

prehranjevalni habitat vrste (predvsem pa J, Z in JZ rob gozda, ki poteka 

vzporedno z reko Krko) ter habitatni tip visokega steblikovja z avtohtonimi 

vrstami rastlin. V kolikor to ni mogoče zaradi nujnih gradbenih in drugih 

del, naj se po posegih na celotnem območju OPPN omogočijo pogoji za 

vzpostavitev razrasti in ohranjanje ter vzdrževanje gozdnega roba in 

habitatnega tipa visokih steblik z avtohtonimi vrstami. 

- Na vplivnem območju se omeji nočna razsvetljava med gradnjo objektov 

kot tudi med njihovim obratovanjem. Načini osvetljevanja so predpisani z 

Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 

81/07, 109/07). Za osvetljevanje naj se uporabijo popolnoma zasenčena 

svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo 

UV svetlobe (npr. halogenska svetila), reklamna in okrasna osvetlitev ni 

dovoljena. 

Ohrani se pas vegetacije na obeh straneh vodotokov (najmanj 5 m ob reki). 

Prepreči se spiranje raznih snovi iz gradbišč v vodotoke. 

- Na vplivnem območju se omeji nočna razsvetljava med gradnjo objektov 

kot tudi med njihovim obratovanjem. Načini osvetljevanja so predpisani z 

Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 

81/07, 109/07). Za osvetljevanje naj se uporabijo popolnoma zasenčena 

svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo 

UV svetlobe (npr. halogenska svetila), reklamna in okrasna osvetlitev ni 

dovoljena. 

- V primerih uporabe zaščitnih sredstev za les (predvsem pa za lesene 

podstrešne dele), se naj uporabi pesticide z nizko stopnjo toksičnosti za 

sesalce in kratkim časom razgradnje (npr. sredstva na osnovi piretroidov). 




8.11.2. Varovana območja (posebna varstvena območja Natura 2000 in zavarovana 

območja) 

Tabela 22: omilitveni ukrepi za varovana območja 

Prizadeto območje 

Natura 2000 območje 

Krška jama 

¸Naravni spomenik Krka 

- Območje predlagano 

za zavarovanje 


• v ohranjenih gozdnih površinah se ohranja podrast z vsemi sloji (grmi, 

zeli) in z avtohtonimi vrstami, 

• tako ohranjene površine naj ponekod segajo do roba ureditvenega 

območja, da je omogočen prehod vrst na sosednje nepozidane 

površine, s čimer se ohranja populacije vzdolž reke Krke, 

• brežin Krke se ne zasipava ali drugače spreminja njenih morfoloških 

značilnosti, 

• v obrežno vegetacijo se ne posega, 

• odpadni material in zemeljske viške nastale pri gradnji ter ostale 

odpadke naj investitorji oz. izvajalci del odlagajo na za to urejeni 

deponiji izven posebnega varstvenega območja (Natura 2000 

območja). 

• drugi omilitveni ukrepi za posamezne kvalifikacijske vrste so pri 

omilitvenih ukrepih za živali. 

• brežin Krke se ne zasipava ali drugače spreminja njenih morfoloških 

značilnosti, 

• v obrežno vegetacijo se ne posega, 

• odpadni material in zemeljske viške nastale pri gradnji ter ostale 

odpadke naj investitorji oz. izvajalci del odlagajo na za to urejeni 

deponiji izven območja predlaganega območja za zavarovanje. 

8.11.3. Naravne vrednote, ki niso zavarovane in ekološko pomembna območja 

Tabela 23: omilitveni ukrepi za ekološko pomembna območja in naravne vrednote 

Prizadeto območje 

Ekološko pomembno 

območje: Krka – reka 


• ohranja se morfologija brežin in struge reke, 

• ohranja se vegetacija brežin in obvodnega pasu, 

• ohranjajo se gozdiči, skupine dreves in linijske vegetacijske 

strukture, 

• odpadni gradbeni material in zemljino ter ostale odpadke naj 

investitor oz. izvajalec del odpelje na za to urejeno deponijo 

izven ekološko pomembnega območja. 

Naravna vrednota Krka • brežin Krke se ne zasipava ali drugače spreminja njenih 

morfoloških značilnosti, 

• odpadni material in zemeljske viške nastale pri gradnji ter 

ostale odpadke naj investitorji oz. izvajalci del odlagajo na za 

to urejeni deponiji izven območja naravne vrednote. 

Območje pričakovanih 

naravnih vrednot 

V skladu z 22. členom Zakona o varstvu podzemnih jam (Ur. l. RS, št. 2/04) 

in 74. členom ZON je potrebno o odkritju potencialne geomorfološke 

podzemne naravne vrednote obvestiti pristojno strokovno organizacijo. 





Stanje naj se spremlja med gradnjo. V času gradnje naj izvaja reden nadzor upoštevanja predlaganih 

omilitvenih ukrepov pristojni inšpektor oziroma naravovarstveni nadzornik. 


Menimo, da bo občinski podrobni prostorski načrt v primeru upoštevanja omilitvenih ukrepov 

skladen z okoljskimi cilji. 


Atlas Slovenije, četrta izdaja 2005. Založba mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, 

ARSO, Interaktivni naravovarstveni atlas, http://kremen.arso.gov.si/NVatlas/ 

ARSO, Interaktivni atlas okolja, http://gis.arso.gov.si/atlasokolja, 

Čelik T., Verovnik R., Rebeušek F., Gomboc S. & Lasan M., 2004. Strokovna izhodišča za 

vzpostavljanje omrežja NATURA 2000: Metulji (Lepidoptera). Končno poročilo. Biološki inštitut 

Jovana Hadžija ZRC SAZU, Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana. 297 str., digitalne priloge. 

Drovenik, B., Pirnat, A., 2003. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000. hrošči 

(Coleoptera). Projektna naloga. Končno poročilo. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, 

Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana. 89 str., digitalne priloge. 

Golob, A., 2004. Pregled habitatnih tipov gozdov v Sloveniji, ki v grobem ustrezajo merilom iz 

habitatnega priročnika EU in njihove značilnosti v predlaganih območjih Natura 2000. MOPE, 

ARSO, Ljubljana 

Govedič, M., 2006. Potočni raki Slovenije : razširjenost, ekologija, varstvo / [besedilo Marijan 

Govedič ; fotografije Marta Jakopič ...[et al.] ; zemljevidi razširjenosti Center za kartografijo favne 

in flore]. - Miklavž na Dravskem polju : Center za kartografijo favne in flore, 2006. - (Življenje 

okoli nas) 

Habitatni tipi Slovenije HTS 2004, republika Slovenija, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – 

Agencija Republike Slovenije za okolje, 2004. 

Hönigsfeld Adamič, M., Perovšek, D., 2003. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 

2000 – vidra (Lutra lutra) (Končno poročilo). Naročnik: MOPE, ARSO, Ljubljana. LUTRA, Inštitut 

za ohranjanje naravne dediščine. 50 str., digitalne priloge. 

Jogan, N., M. Kotarac & A. Lešnik (ured.), 2004. Opredelitev območij evropsko pomembnih 

negozdnih habitatnih tipov s pomočjo razširjenosti značilnih rastlinskih vrst (2. delno poročilo). 

Naročnik MOPE, ARSO, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem 

polju. 337 str., digitalne priloge. 

Jogan, N., M. Kotarac & A. Lešnik (ured.), 2004. Opredelitev območij evropsko pomembnih 




negozdnih habitatnih tipov s pomočjo razširjenosti značilnih rastlinskih vrst [končno poročilo]. 

Naročnik MOPE, ARSO, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem 

polju. 337 str., digitalne priloge. 

Kotarac, M., A. Šalamun & S. Weldt, 2003. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 

2000: Kačji pastirji (Odonata) (končno poročilo). Naročnik: MOPE, ARSO, Ljubljana. Center za 

kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 104 str., digitalne priloge. 

Kryštufek, B., P. Presetnik & A. Šalamun, 2003. Strokovne osnove za vzpostavljanje omrežja 

Natura 2000: Netopirji (Chiroptera) (končno poročilo). Naročnik: Ministrstvo za okolje, prostor in 

energijo, ARSO, Ljubljana. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. 322 str., digitalne priloge. 

Kryštufek, B., (nosilec), 2001. Raziskava razširjenosti evropsko pomembnih vrst v Sloveniji 

(končno poročilo). Naročnik Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za šolstvo, znanost in 

šport. Prirodoslovni muzej Slovenije, 683 str. 

Poboljšaj, K. & A. Lešnik, 2003. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000: 

Dvoživke (Amphibia) (končno poročilo). Naročnik: MOPE, ARSO, Ljubljana. Center za 

kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 144 str., digitalne priloge. 

Povž M., Analiza stanja biotske raznovrstnosti za področje sladkovodne ribe in piškurji, 2001 

(v.ARSO, 2001, Ekspertne študije za Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v 

Sloveniji). 

Povž M., Sket B., 1990. Naše sladkovodne ribe. Založba mladinska knjiga, Ljubljana. 369 str. 

Povž M., 1992. Ribištvo in ribe v porečju Krke. Siedlov zbornik (ur. Marko Aljančič), Dolenjska 

založba. Str. 165-171. 

Sket B., 2000. Pregled in izbor jam v Republiki Sloveniji, ki so pomembne za ohranjanje 

podzemske favne. Ljubljana. 36 str. 

Slapnik R., 2003. Strokovna izhodišča z vzpostavljanje omrežja Natura 2000: Mehkužci 

(Mollusca). Naročnik: MOPE, ARSO, Ljubljana. Znanstveno raziskovani center SAZU, Biološki 

inštitut Jovana Hadžija, Ljubljana. 40 str., digitalne priloge. 





9. HRUP 

• Zakon o varstvu okolja - uradno prečiščeno besedilo (Ur. l. RS, št. 39/06, 70/08, 108/09) 

• Zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (ZVPH) (Ur. l. RS, št.15/1976, 

29/86) 

• Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur.l. RS, št. 105/2005) 

• Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Ur. l. RS, št. 121/2004) 

• Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za 

njegovo izvajanje (Ur. l. RS, št. 70/96, 45/02) 

• Pravilnik o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem (Ur. l. RS, št. 106/02, 50/05, 

49/06) 



− zagotovitev vrednosti kazalcev hrupa v okolju pod mejnimi vrednostmi. 

9.3. Splošne značilnosti hrupa 

Hrup je vsak zvok, ki v naravnem in življenjskem okolju vzbuja nemir, moti človeka in škoduje 

njegovemu zdravju ali počutju ali škodljivo vpliva na okolje. Vir hrupa je objekt ali naprava, 

katerega uporaba ali obratovanje povzroča v okolju stalen ali občasen hrup, in je predvsem: 

• industrijski, obrtni ali drug proizvodni objekt ali naprava, objekt ali naprava v kmetijstvu in 

gozdarstvu, 

• cestna in železniška infrastruktura, parkirna hiša ali odprto parkirišče, 

• letališče ali helikoptersko vzletišče, 

• strelišče ali poligon za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev, 

• poligon za potrebe zaščite in reševanja, 

• objekt za športne ali druge javne prireditve, 

• gostinski ali zabaviščni lokal, ki uporablja zvočne naprave, 

• zvonovi in druge nepremične samostojne zvočne naprave, 

• odprto ali prekrito gradbišče, 

• avtodromi, vrtiljaki, športna strelišča in podobni zabaviščni objekti in naprave. 

Vir hrupa je tudi javna prireditev, javni shod in vsaka uporaba zvočnih ali drugih naprav, ki 

povzročajo hrup, če se odvija na javnem kraju, na prostem ali v objektu, ki za takšne dejavnosti 

sicer ni namenjen (http://www.arso.gov.si/podrocja/hrup/, 2006). 




9.4. Opredelitev območij varstva pred hrupom 

Območja se delijo v skladu z določili Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. št. 

105/05) v štiri skupine, kot je navedeno v tabeli 24: 

Tabela 24: Stopnje varstva pred hrupom 

STOPNJA OPIS OBMOČJA VARSTVA PRED HRUPOM 

I. Velja za vse površine na mirnem območju na prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom, 

razen površin na območju prometne infrastrukture, gozdov na površinah za izvajanje gozdarskih 

dejavnosti, območju za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. 

Mirno območje na prostem je območje varstva pred hrupom, ki obsega zavarovano območje v skladu 

s predpisi s področja ohranjanja narave, razen območij naselij na zavarovanem območju ter območij 

cest in železniških prog v širini 1000 m od sredine pomembne ceste oziroma pomembne železniške 

proge. 

II. Velja za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, 

ki je moteč zaradi povzročanja hrupa. 

To so območja družbene infrastrukture - površine za zdravstvo v neposredni okolici bolnišnic, 

zdravilišč in okrevališč, območja stanovanj - čiste stanovanjske površine, stanovanjske površine za 

posebne namene in površine počitniških hiš in posebna območja, ki so namenjena površinam za 

turizem. 

III. Velja za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v 

okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa. 

To so območja stanovanj: splošne stanovanjske površine in stanovanjske površine s kmetijskimi 

gospodarstvi; območja družbene infrastrukture: površine za vzgojo, izobraževanje, šport, zdravstvo, 

kulturo, javno upravo in opravljanje verskih obredov; območja zelenih površin: površine za 

rekreacijo in šport, parki in pokopališča; vsa mešana območja in območja vodnih zemljišč vse 

površine razen površin vodne infrastrukture in površin na mirnem območju na prostem. 

IV. Velja za stavbe z varovanimi prostori na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe prostora, 

na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa: 

− Na posebnem območju površine drugih območij, ki so namenjene za nakupovalna središča, 

sejmišča in zabaviščne objekte (npr. avtodrom, vrtiljak ali športno strelišče), in površine drugih 

podobnih območij, 

− na območju proizvodnih dejavnosti: površine za industrijo, površine z objekti za kmetijsko 

proizvodnjo in površine za proizvodnjo, 

− na območju prometne in okoljske infrastrukture, 

− na območju gozdov, kmetijskih zemljišč, vodnih zemljišč in mineralnih surovin, 

− na območju za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. 

Mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa za posamezno območje so opredeljene v Uredbi o 

mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. št. 105/05) (glej tabelo 25, 26). 

Tabela 25: Mejne vrednosti kazalcev hrupa za posamezna območja 

Območje varstva pred hrupom nočna raven – L noč (dBA) raven hrupa dan-večer-noč 

L dvn (dBA) 

IV. območje 65 75 

III. območje 50 60 

II. območje 45 55 

I. območje 40 50 




Tabela 26: Kritične vrednosti kazalcev hrupa za posamezna območja 

Območje varstva pred hrupom nočna raven – L noč (dBA) raven hrupa dan-večer-noč 

L dvn (dBA) 





Tabela 27: Mejne vrednosti kazalcev hrupa, ki ga povzroča uporaba ceste ali železniške proge in 

obratovanje večjega letališča 

Območje varstva 

pred hrupom 

dnevna raven – 

L dan (dBA) 

večerna raven - 

L večer (dBA) 

nočna raven – 

L noč (dBA) 

raven hrupa danvečer-noč 

L dvn 

(dBA) 

IV. območje 70 65 60 70 

III. območje 65 60 55 65 

II. območje 60 55 50 60 

I. območje 55 50 45 55 

Tabela 28: Mejne vrednosti kazalcev hrupa, ki ga povzroča naprava, obrat, letališče, ki ni večje 

letališče, helikoptersko vzletišče, objekt za pretovor blaga in odprto parkirišče 

Območje varstva 

pred hrupom 

dnevna raven – 

L dan (dBA) 

večerna raven - 

L večer (dBA) 

nočna raven – 

L noč (dBA) 

raven hrupa danvečer-noč 

L dvn 

(dBA) 

IV. območje 73 68 63 73 

III. območje 58 53 48 58 

II. območje 52 47 42 52 

I. območje 47 42 37 47 

Tabela 29: Mejne vrednosti konične ravni hrupa, ki jo povzroča obratovanje letališča, 

helikopterskega vzletišča, objekta za pretovor blaga, naprave in obrata 

Območje vastva pred hrupom raven hrupa večer in noč – L 1 

(dBA) 

raven hrupa dan L 1 (dBA) 





Mejne vrednosti, določene v tabeli 28 za obdobje večera in v tabeli 29 za obdobje večera in noči, 

veljajo za I. in II. območje varstva pred hrupom ob nedeljah in praznikih tudi kot mejne vrednosti 

za obdobje dneva. 




Za območje občine Ivančna Gorica še ni bila izdelana študija območij varstva pred hrupom v skladu 

z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. št. 105/05), zato smo ta območja 

določili glede na namensko rabo prostora. OPPN spada v območje III. stopnje (stanovanjske 

površine) in IV. stopnje (kmetijske površine, gozd, cestna baza) varstva pred hrupom. Okolica spada 

na območje IV. stopnje varstva pred hrupom (kmetijska zemljišča, gozd, ceste, proizvodne 

dejavnosti). 

9.5. Raven hrupa na preučevanem območju 

Glaven vir hrupa na območju preučevanja predstavlja promet. Hrup iz prometa je zlasti 

problematičen na cestnih odsekih kjer je prometna obremenitev večja. Povečano stopnjo hrupa je 

tako zaznati na najbolj obremenjenih cestnih odsekih v času prometnih konic. Raven hrupa na 

območju smo izračunali na podlagi povprečnega letnega dnevnega prometa na odseku regionalne 

ceste Krka – Žužemberk. 

Tabela 30: Prometna struktura na posameznih odsekih hitre ceste in regionalnih cest 

Prometni odsek 

Vsa vozila 

(PLDP) 

Motorji Osebna 

vozila 

Avtobusi 

Lahka 

tov. > 3 t 

Sr. tov. 

3 - 7 t 

Tež. tov. 

nad 7 t 

Tov. s 

priklop. 

Krka - Žužemberk 3.326 27 2.960 20 161 44 40 74 

Vir: Promet2006, DRSC, 2008 

Oceno vrednosti kazalcev hrupa zaradi zgornjih cestnih odsekov (viri hrupa), smo naredili skladno z 

Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. RS, št. 105/05) po metodi francoskega 

standarda XP S31-133 in po francoski metodi ocenjevanja “NMPB-Routes-96 (SETRA-CERTU- 

CSTB)”, navedena v “Arrzte du 5 mai 1995 relatif au bruit des infrastructures routires, Journal 

Officiel du 10 mai 1995, 6. člen”. 

Oceno vrednosti kazalcev hrupa v odvisnosti od oddaljenosti od vira hrupa za posamezni odsek smo 

naredili ob naslednjih predpostavkah: 

• izračun smo naredili ločeno za dele v naseljih in za dele izven naselji (na obravnavanem 

območju je del odseka izven naselja), 

• za večerni in nočni čas smo predpostavili delež PLDP kot je značilen za regionalne oziroma hitre 

ceste, 

• za dele izven naselja smo za hitrost osebnih vozil upoštevali najvišjo dovoljeno hitrost 90 km/h, 

• za dele izven naselja smo za hitrost tovornih vozil in avtobusov upoštevali hitrost 70 km/h, 

• za dele v naseljih smo za hitrost osebnih vozil in za hitrost tovornih vozil upoštevali najvišjo 

dovoljeno hitrost 50 km/h, 

• promet pretežno po celem odseku poteka v povprečju s konstantnim tokom, le v prehodu v 

naselja prihaja do občasnega pulzno spreminjajočega toka, ter na križiščih, 

• za obrabno plast vozišča smo privzeli nov bitumenski beton, 

• skladno z metodo NMPB so koeficienti pri rahlo pulznem spreminjajočem toku enaki kot pri 

konstantnem toku, 

• vrednost kazalcev hrupa smo ocenili v povprečju za 5 m pasove odseka, razen v primerih ko ima 

posamezen pas na krajšem območju drugačne značilnosti, 

• v oceni vrednosti kazalcev hrupa smo upoštevali atmosferske vplive na podlagi meteoroloških 

podatkov skladno s standardom ISO 9613-1 in vplive tal oziroma reliefa skladno s standardom 

ISO 9613-2. 




Izračun vrednosti kombiniranega kazalca hrupa v odvisnosti od razdalje od središča cestišča je za 

zgoraj naveden odsek podan na spodnjem grafičnem prikazu (slika 14). Kot vir hrupa je obravnavan 

posamezen odsek ceste iz tabele 30. 

Slika 14: Vrednost kombiniranega kazalca hrupa za obravnavan odsek v naselju in izven naselja 

Iz izračuna je razvidno, da do preseganja mejnih vrednosti za III. območje varstva pred hrupom 

prihaja na razdalji do okoli 10 m od središča cestišča magistralne ceste, vrednosti za II. območje 

varstva pred hrupom pa do razdalje okoli 13 m. Območja predvidenih posegov znotraj OPPN-ja pa 

so od sredine cestišča oddaljena več kot 13 m. 

Iz izračuna je razvidno, v kakšnih pasovih prihaja do preseganja mejnih vrednosti, pri čemur je 

potrebno upoštevati, da v izračunu niso upoštevane ovire, ki bistveno vplivajo na zmanjšanje hrupa. 

V izračunu niso upoštevani še drugi viri hrupa (cestna baza, parkirišča, itd.) kar nekoliko poviša 

celotno obremenitev, vendar za minimalne vrednosti. 

9.6. Ocena pričakovanih vplivov na okolje 

Namenska raba območja občinskega podrobnega prostorskega načrta je opredeljena kot stavbna 

zemljišča (območja počitniških hiš), območja športno rekreacijskih in zelenih površin, območje 

kmetijskih zemljišč in območja stanovanj. Stavbna zemljišča (območja počitniških hiš) se z Uredbo 

o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur.l. RS, št. 105/2005) obravnava kot območje II. 

stopnje varstva pred hrupom. Območje stanovanj (cestna baza) spada v območje III. stopnje varstva 

pred hrupom, čeprav bi moralo glede na dejansko rabo spadati v območje IV. stopnje varstva pred 

hrupom. Območja športno rekreacijskih in zelenih površin spadajo v območje III. stopnje varstva 

pred hrupom. Ostale površine na obrobju (kmetijske površine) pa spadajo v območje IV. stopnje 

varstva pred hrupom. 




V času gradnje bodo emisije hrupa posledica gradbenih del. Na območju gradnje bodo nastajale 

emisije hrupa zaradi obratovanja gradbene mehanizacije in pomožnih naprav na gradbišču. Dela, ki 

bodo v času gradnje s hrupom najbolj obremenjevala okolico, bodo: 

• pripravljalna zemeljska dela (izkop, odvažanje, deponiranje in ponovno razprostiranje nosilnega 

materiala), 

• komunalno opremljanje zemljišč 

• dela pod terenom (izkopi za kleti, dela na temeljih, zavarovanja gradbenih jam, itd.) 

• dovoz, razprostiranje, utrjevanje materiala, 

• gradnja objektov nad terenom. 

Hrup v času gradnje bodo povzročali transport gradbenega materiala in tehnološke opreme na 

območje gradbišča in hrup gradbenih strojev na gradbišču. Ocenjene ravni zvočne moči gradbenih 

strojev L WA so med 80 in 100 dB(A). Hrup gradbene mehanizacije in pomožnih naprav na gradbišču 

bo velik v času intenzivnih gradbenih del. 

Različne vrste gradbenih strojev in prevoznih sredstev imajo lahko povsem drugačne emisijske 

vrednosti hrupa, zato iz akustičnega stališča računamo s srednje kvalitetno gradbeno mehanizacijo, 

ki se največ uporablja. Vsi stroji in oprema morajo biti ustrezno tehnično opremljeni za 

zmanjševanje hrupa, ter redno vzdrževani in nadzorovani. 

Tabela 31: Povprečne ekspozicijske in emisijske ravni hrupa nekaterih gradbenih strojev, ki se 

uporabljajo na referenčni oddaljenosti 

Vir hrupa 

raven hrupa [dB(A)] 

Nakladač s tovornjakom na razdalji 10 m 85 ( L eq ) 

Bager (>70kW) na 10 m 85 ( L eq ) 

Pri delu na gradbišču nastaja hrup zaradi dela gradbene in transportne mehanizacije. Za oceno hrupa 

izračunajmo kakšen hrup nastaja, če istočasno deluje več strojev: 

1. bager za kopanje, 

2. nakladač za potrebe polnjena tovornjaka in 

3. tovornjak za prevoz materiala. 

L eq,ref = 10×log[(nakladač s tovornjakom) 10 85x0,1 + (bager) 10 85x0,1 ] = 88 dB(A) 

Izračunan hrup velja na oddaljenosti 10 metrov (VDI 2714), z oddaljenostjo pa se hrup zmanjšuje 

(SIST ISO 9613-2:1997). 

Hrup na območju OPPN lahko neposredno ob stroju doseže tudi 88 dB, vendar pa bo ta na celotnem 

območju večinoma pod 55 dB. Dodatno bo hrup manjši še zaradi dušenja zvoka pri tleh, absorpcije 

hrupa v zraku in zaradi ovir (poglobljeno območje). Ocenjen hrup velja v primeru, da stroji 

obratujejo ves dan, v resnici pa bodo dela potekala v prekinitvah in ne ves dan. 




Večji del obremenitve s hrupom, ki ga bo povzročila načrtovana ureditev območja bo izhajal iz 

prometa, vendar ta ne bo bistveno večji od sedanjih vrednosti. 

Vpliv plana na raven hrupa ocenjujemo z opisno oceno (B) nebistven vpliv. Zaradi opredeljenega 

vpliva ni pričakovati sinergijskih in drugih vplivov. 


Omilitveni ukrepi niso potrebni. 


Spremljanje kazalcev hrupa oz. monitoring ni potreben. 


Glede na navedeno ni pričakovati, da bi zaradi izgradnje počitniških hiš in turističnega objekta 

prišlo, do preseganja mejnih vrednosti hrupa na območju, zato menimo, da je plan skladen z 




2. Spletne strani Direkcije Republike Slovenije za ceste, 2008, http://www.dc.gov.si/si/ 

promet/, 

3. NMPB-Routes-96 (SETRA-CERTU-CSTB), Arrzte du 5 mai 1995 relatif au bruit des 

infrastructures routires, Journal Officiel du 10 mai 1995 





10. ODPADKI 


• Zakon o graditvi objektov - uradno prečiščeno besedilo /ZGO-1-UPB1/ (Ur. l. RS, št. 102/04, 

14/05 – popr.) 

• Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Ur. l. RS, št. 32/06) 

• Pravilnik o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03) 

• Pravilnik o ravnanju z odpadki ki nastanejo pri gradbenih delih (Ur. l. RS, št. 3/03) 

• Pravilnik o ravnanju z odpadnimi olji (Ur. l. RS, št. 85/98, 50/01) 

• Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (Ur. l. RS, št. 105/00) 



− skrbno ravnanje z odpadki (ločeno zbiranje odpadkov). 

10.3. Splošne značilnosti ravnanja z odpadki 

Ravnanje z odpadki zajema zbiranje, prevažanje, predelavo in odstranjevanje odpadkov, vključno s 

kontrolo tega ravnanja. Ravnanje z nenevarnimi odpadki zajema procese fizikalne in kemijske 

obdelave, sežiganje (incineracijo) odpadkov, biološko obdelavo in katerokoli drugo metodo 

obdelave (kompostiranje, recikliranje itd.) ter njihovo odlaganje (odlagališča za nenevarne odpadke, 

odlaganje v morje oziroma katerokoli drugo metodo odlaganja). Ravnanje z nevarnimi odpadki 

vsebuje postopke fizikalne in kemijske obdelave, toplotne, biološke obdelave ali katerekoli druge 

ustrezne metode ravnanja z nevarnimi odpadki, vključeno je tudi odlaganje nevarnih odpadkov 

(odlagališča nevarnih odpadkov, shranjevanje v zabojnike, podzemno trajno odlaganje oziroma 

katerokoli drugo metodo odlaganja). 

Predpisi na področju ravnanja z odpadki so večinoma sprejeti na osnovi Zakona o varstvu okolja. 

Okvirni oziroma osnovni predpis, ki ureja področje odpadkov, je Pravilnik o ravnanju z odpadki. 

Tega dopolnjujejo tri hčerinske skupine predpisov. V prvo skupino sodijo predpisi, ki obravnavajo 

posamezne vrste odpadkov (npr.: ravnanje z odpadnimi olji, embalažo in odpadno embalažo, 

baterijami) in v drugo skupino sodijo predpisi, ki obravnavajo objekte in naprave za ravnanje z 

odpadki (odlaganje, sežiganje). Tretjo skupino predpisov oblikujejo predpisi o prekomejnem 

prehodu odpadkov (ARSO, 2006). 

10.4. Ravnanje z odpadki na obravnavanem območju 

Javno komunalno podjetje Grosuplje izvaja zbiranje in odvoz odpadkov na celotnem območju 

občine Ivančna Gorica. Odvoz mešanih komunalnih odpadkov na zbirnih mestih se izvaja v vseh 

naseljih v občini Ivančna Gorica. Sistem ravnanja z odpadki je dopolnjen z uvajanjem 

individualnega odvoza mešanih komunalnih odpadkov, s postavitvijo ekoloških otokov za namen 

ločenega zbiranja odpadkov, z uvajanjem ločenega odvoza organskih odpadkov. Obravnavano 

območje je opremljeno s potrebno infrastrukturo za odvoz odpadkov. 




Zbrani odpadki se odvažajo na deponijo CERO Špaja dolina. Deponija Špaja dolina se nahaja ob 

stari magistralni cesti med Grosupljem in Višnjo Goro v bližini naselij Peščenik in Spodje Brezovo. 

Na deponijsko polje, ki je zgrajeno po sodobnih načelih s tesnenjem z glino in PEHD folijo ter 

ločenim zajemom zalednih in izcednih voda, ki se zbirajo ob vznožju odlagališča v laguni in 

odvažajo na čistilno napravo, se tako odvaža le preostale odpadke z malo vsebnostjo 

biorazgradljivih odpadkov in deležem organskega ogljika. 

S smetarskimi vozili je bilo v letu 2006 iz občine Ivančna Gorica na komunalno deponijo 

pripeljanih 3.591.640 kg odpadkov oz. 37% vseh odpadkov odloženih na tej deponiji. Količina 

odpadkov se je v primerjavi s preteklimi leti zmanjšala zaradi ločevanja odpadkov (Javno 

komunalno podjetje Grosuplje, 2008) 


Med gradnjo bodo nastajali gradbeni odpadki zaradi gradnje (zemeljski izkop, ostanki betona, 

ostanki lesa, ostanki od embalaže, ki jih bodo dali med komunalne odpadke). Material, ki bo nastal 

pri odkopu bodo delno porabili za izravnave. O predaji gradbenih odpadkov naj pridobijo potrdilo 

(potrjen evidenčni list) po URedbi o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 34/08). Odpadki, ki bodo 

nastajali med gradnjo so navedeni v tabeli 32. 

Tabela 32: Vrste odpadkov, ki bodo nastali pri gradnji objekta 

Klasifikacijska številka odpadka 

Naziv odpadka 

17 01 01 beton 

17 02 01 les 

17 05 06 zemeljski izkopi 

20 03 01 mešani komunalni odpadki 

Vir: Uredba o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 34/08; Klasifikacijski seznam odpadkov (priloga 7)) 

Investitor mora skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Ur. l. RS, 

št. 34/08) zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke oddajo zbiralcu gradbenih 

odpadkov. Iz dokazil o naročilu prevzema gradbenih odpadkov mora biti razvidna vrsta gradbenih 

odpadkov, predvidena količina nastajanja gradbenih odpadkov ter naslov gradbišča z navedbo 

pripadajočega gradbenega dovoljenja, na katerega se nanaša prevzem gradbenih odpadkov. 

Investitor mora za celotno gradbišče pooblastiti enega od izvajalcev del, ki bo v njegovem imenu 

oddajal gradbene odpadke zbiralcu gradbenih odpadkov in ob oddaji vsake pošiljke odpadkov 

izpolnil evidenčni list, določen s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. 




Tabela 33: Količine odpadkov, ki jih ni potrebno oddajati zbirnemu centru 

Vrsta odpadkov Najmanjša količina [m 3] 

beton, opeka, ploščice, keramika in materiali na osnovi sadre 5 

gradbeni materiali na osnovi azbesta 0,5 

les, steklo plastika 5 

asfalt, katran in katranirani izdelki 0,5 

kovine 20 

zemeljski izkopi 500 

izolirni materiali 1 

Vir: Uredba o ravnanju z odpadki ki nastanejo pri gradbenih delih (Ur. l. RS, št. 34/08) 

Na območju bodo nastajali različni odpadki. Glede na dostopne podatke o splošno opredeljenih 

dejavnostih bodo verjetno nastajale odpadne vode iz objektov, meteorne vode s streh in vodo 

nepropustnih površin, ter mešani komunalni odpadki. 

Nastale odpadke bo odvažalo komunalno podjetje na komunalno deponijo. Komunalni odpadki, ki 

bodo nastali v sklopu posameznih objektov, se bodo zbirali v zabojnikih nameščenih na zbirnih 

mestih. Velikost zbirnih mest bo primerna količini in vrsti odpadkov. Zbirna mesta bodo utrjene 

površine dostopne vozilom za zbiranje odpadkov in bodo brez fizičnih ovir. 

Poleg običajnih komunalnih odpadkov bodo zaradi turističnih, gostinskih in drugih dejavnosti 

nastajali tudi nevarni odpadki. Zaradi gostinske dejavnosti bodo nastajala odpadna olja in masti. 

Na manipulacijskih in voznih površinah bo nastajal oljni mulj iz lovilcev olj, maščobni mulj 

lovilcev maščob ter odpadki iz čiščenja cestnih površin. Na območju bodo tudi zelene površine, kjer 

bosta ob vzdrževanju nastajala zeleni odrez in pokošena trava. Zbiranje posebnih in nevarnih 

odpadkov mora biti ločeno od komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki ga določajo veljavni 

predpisi. Način zbiranja, odvoza in končne oskrbe odpadkov bo opredeljen glede na količine, vrste 

in lastnosti odpadkov. 

V lovilcu olj iztoka meteornih vod z utrjenih voznih in parkirnih površin se bo nabirala mešanica 

olj, ki po Uredbi o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št.34/08; Klasifikacijski seznam odpadkov 

(priloga 7)), sodi med nevarne odpadke. Lovilec olj je potrebno redno čistiti in mulj predajati 

pooblaščeni organizaciji. 

Ocenjujemo da bo vpliv: (C) nebistven vpliv pod pogoji (ob izvedbi omilitvenih ukrepov). Ob 

upoštevanju omilitvenih ukrepov tudi ni pričakovati sinergijskih in drugih vplivov. 





Tabela 34: Smernice in omilitveni ukrepi 

Smernice in omilitveni ukrepi Odgovornost Čas izvajanja / način 

spremljanja uspešnosti 

izvajanja ukrepov 

Gošče iz lovilcev olj, odpadna olja masti ostale odpadke 

opredeljene kot nevaren odpadek naj investitor oddaja 

organizacijam, ki so pooblaščene za ravnanje s tovrstnimi 

odpadki. 

Na območju naj bo omogočeno ločeno zbiranje odpadkov. 

Postavijo naj se ekološki kontejnerji in tudi manjši koši za 

ločeno zbiranje posameznih frakcij komunalnih odpadkov. 

upravljavec ves čas obratovanja / 

preverjanje - pristojni 

državni inšpektor 

Investitor in 

upravljavec 

med gradnjo in 

obratovanjem / občinski 

inšpektor 


Po Uredbi o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS 84/98, 45/00, 20/01, 13/03) mora povzročitelj pri 

katerem v enem letu nastane več kot 200 kg nevarnih odpadkov oz. 150 t nenevarnih odpadkov 

izdelati Načrt gospodarjenja z odpadki. 

Povzročitelj odpadkov, pri katerem v enem letu nastane najmanj 5 kg nevarnih ali 10 t odpadkov v 

preteklem koledarskem letu mora Ministrstvu za okolje najkasneje do 31. marca tekočega leta 

dostaviti poročilo o proizvedenih odpadkih in ravnanju z njimi za preteklo koledarsko leto (Uredba 

o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, .t. 34/08). 

Ob vsaki predaji odpadkov, razen komunalnih, pooblaščeni organizaciji naj skladno s Uredba o 

ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, .t. 34/08) pridobijo evidenčni list, ki naj ga arhivirajo vsaj za dobo 

petih (5) let. 


Menimo, da bo ravnanje z odpadki na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta skladno 

z okoljskimi cilji. 



2. Spletne strani Javnega komunalnega podjetja Grosuplje, 2008; http://www.jkpg.si/ 





11. ELEKTROMAGNETNO SEVANJE 


• Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS, št. 70/96) 

• Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o 

pogojih za njihovo izvajanje (Ur. l. RS, št. 70/96) 


Splošni okoljski in varstveni cilji so: 

− pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji virov sevanja je potrebno izbrati tehnične rešitve in 

upoštevati dognanja in rešitve, ki zagotavljajo, da mejne vrednosti niso presežene. 

11.3. Splošne značilnosti elektromagnetnega sevanja 

Elektromagnetno sevanje je sevanje, ki pri uporabi ali obratovanju vira sevanja v njegovi bližnji ali 

daljni okolici povzroča elektromagnetno polje, in je tveganje za škodljive učinke za človeka in živo 

naravo. Bližnje polje je elektromagnetno polje v neposredni bližini vira sevanja, kjer 

elektromagnetno polje nima značilnosti ravnega valovanja. Daljno polje je elektromagnetno polje 

na vplivnem področju vira sevanja, vendar toliko daleč od vira, da že ima značilnost ravnega 

valovanja. 

Vir sevanja je visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali 

podzemni vod za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo, 

radijski ali televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt, katerega uporaba ali obratovanje 

obremenjuje okolje z: 

• nizkofrekvenčnim elektromagnetnim sevanjem od 0 Hz do vključno 10 kHz 

(nizkofrekvenčni vir sevanja) in je nazivna napetost, pri kateri vir sevanja obratuje, večja od 

1kV ali 

• visokofrekvenčnim elektromagnetnim sevanjem od 10 kHz do vključno 300 GHz in je 

njegova največja oddajna moč večja od 100 W (visokofrekvenčni vir sevanja). 

Amaterska radijska postaja ni vir sevanja 

Po ocenah naj bi bilo v Sloveniji 129,33 km 2 površin neprimernih za poselitvena območja zaradi 

elektromagnetnega sevanja, ki ga povzročajo daljnovodi (Poročilo o stanju okolja v Sloveniji, 

2002). 

11.4. Opredelitev območij s kriteriji za vrednotenje 

Glede na občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja za učinke 

elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo viri sevanja, sta opredeljeni I. in II. stopnja varstva pred 

sevanjem: 

− I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred 

sevanjem. I. območje predstavljajo območja bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih 




− 

objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čista stanovanjska območja, območja objektov 

vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega 

varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, 

trgovskoposlovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter 

podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, 

storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, 

ki so hkrati namenjeni bivanju (v nadaljnjem besedilu: I. območje). 

II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je 

zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti območje brez stanovanj, namenjeno industrijski 

ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti 

ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I. območje (v nadaljnjem 

besedilu: II. območje). II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. 

območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu. 

Mejna vrednost veličine elektromagnetnega polja je vrednost veličine, določena za posamezno 

območje naravnega ali življenjskega okolja, na podlagi katere se določa čezmerna obremenitev 

okolja zaradi sevanja in se izraža kot: 

− mejna efektivna vrednost električne poljske jakosti in gostote magnetnega pretoka ter mejna 

temenska vrednost električne poljske jakosti in gostote magnetnega pretoka za elektromagnetno 

polje, ki je posledica emisije nizkofrekvenčnih virov sevanja, 

− mejna efektivna vrednost električne in magnetne poljske jakosti ter mejna vrednost povprečne 

vrednosti gostote pretoka moči za elektromagnetno polje, ki je posledica emisije 

visokofrekvenčnih virov sevanja, 

− mejna temenska vrednost električne in magnetne poljske jakosti ter mejna temenska vrednost 

gostote pretoka moči za primere impulznega elektromagnetnega polja, ki je posledica emisije 

visokofrekvenčnih virov sevanja. 

Mejne efektivne vrednosti električne poljske jakosti kot posledice obratovanja ali uporabe 

nizkofrekvenčnih virov sevanja so za I. in II. območje določene v tabeli 35. 

Tabela 35: Mejne efektivne vrednosti električne poljske jakosti 

Frekvenčno območje (Hz) Mejne efektivne vrednosti električne poljske jakosti (kV/m) 

I. območje – za nove in 

rekonstruirane vire sevanja 

II. območje – za nove in 

rekonstruirane vire sevanja in I 

in II. območje – za obstoječe 

vire sevanja 

>0= 0,1 =< 60 0,5 10 

> 60 =< 1500 30/f( 2 ) 600/f( 2 ) 

> 1500 =< 10.000 0,04 0,4 

Opomba: ( 1 ) . mejni vrednosti veljata za temenske vrednosti elektripčne poljske jakost 

( 2 ) . f je frekvenca, izražena v Hz 

vir: Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS, .t. 70/96) 

Mejne efektivne vrednosti gostote magnetnega pretoka kot posledice obratovanja ali uporabe 

nizkofrekvenčnih virov sevanja so za I. in II. območje določene v tabeli 36. 




Tabela 36: Mejne efektivne vrednosti gostote magnetnega polja 

Frekvenčno območje (Hz) Mejne efektivne vrednosti gostote magnetnega polja (mT) 

I. območje – za nove in 

rekonstruirane vire sevanja 

II. območje – za nove in 

rekonstruirane vire sevanja in I 

in II. območje – za obstoječe 

vire sevanja 

>0= 0,1 =< 60 2,8 28 

> 60 =< 1500 0,5/f( 2 ) 5/f( 2 ) 

> 1500 =< 10.000 0,002 0,021 

Opomba: ( 1 ) . mejni vrednosti veljata za temenske vrednosti gostote magnetnega polja 

( 2 ) . f je frekvenca, izražena v Hz 

vir: Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS, .t. 70/96) 

Celotna obremenitev območja s sevanjem kot posledice obratovanja ali uporabe vseh virov sevanja 

se ugotavlja tako, da se na kraju meritev izmerijo in vrednotijo veličine elektromagnetnega polja, za 

katere so določene mejne vrednosti. 

Obremenitev območja s sevanjem kot posledice obratovanja ali uporabe posameznega vira sevanja 

se ugotavlja tako, da se na kraju meritev izmerijo in vrednotijo veličine elektromagnetnega polja, za 

katere so s to uredbo določene mejne vrednosti, pri čemer se za frekvenčno območje, v katerem 

obravnavani vir seva, ne upoštevajo deleži elektromagnetnega polja, ki so na kraju meritev 

posledica emisije vseh drugih pomembnih virov sevanja. 

Nizkofrekvenčni vir sevanja je pomemben vir sevanja, -e njegovo obratovanje ali uporaba na kraju 

meritev pomeni, da je: 

− efektivna vrednost električne poljske jakosti ali gostote magnetnega pretoka oziroma, 

− temenska vrednost električne poljske jakosti ali gostote magnetnega pretoka, če gre za 

frekvenčno območje od 0 do 0,1 Hz, 

− najmanj v enem frekvenčnem območju večja od 20 % vrednosti, ki je kot mejna vrednost za 

nove nizkofrekvenčne vire sevanja določena zgoraj citirano Uredbo. 

Visokofrekvenčni vir sevanja je pomemben vir sevanja, če njegovo obratovanje ali uporaba na kraju 

meritev pomeni, da je: 

− efektivna vrednost električne ali magnetne poljske jakosti oziroma, 

− temenska vrednost, če gre za impulzno sevanje,najmanj za eno frekvenčno območje večja od 20 

% vrednosti, ki je kot mejna vrednost za nove visokofrekvenčne vire sevanja določena s to 

uredbo. 




11.4.1. Elektromagnetno sevanje na območju OLN NGC 

Na obravnavanem območju ni pomembnih virov elektromagnetnega sevanja. Območje je 

elektrificirano z nizkonapetostnim zračnim vodom, ki poteka preko ureditvenega območja in napaja 

obstoječe objekte na območju in objekte južno od ureditvenega območja. Območje se napaja iz 

transformatorske postaje 20/0,4 kV Gabrovčec vikendi. Tako transformatorska postaja, kot 

daljnovoda z napetostjo 20 kV se nahajata izven obravnavanega območja (severno od območja 

OPPN-ja). 

Po podatkih Agencije RS za okolje (Atlas okolja) na območju obravnavanega občinskega 

podrobnega prostorskega načrta ni virov elektromagnetnega sevanja. 


Za priklop predvidenih objektov na elektroenergetsko omrežje, ki jih zajema predmetni podrobni 

prostorski načrt, bo potrebno zgraditi nov nizkonapetostni 0,4 kV razvod v kabelski kanalizaciji od 

obstoječe transformatorske postaje 20/0,4 kV Gabrovčec vikendi do posameznih objektov. 

Za potrebe napajanja predvidenega večjega turističnega objekta bo potrebno zgraditi dodaten NN 

razvod iz omenjene TP Gabrovčec vikendi, oziroma ob izkazani potrebi po večji priključni moči 

zgraditi novo transformatorsko postajo 20/0,4 kV v obliki individualnega objekta s pripadajočim 

SN kabelskim vodom. 

Po obratovalnem monitoringu elektromagnetnega sevanja pri daljnovodih 110 kV je bila izmerjena 

največja vrednost 2,762 kV/m, kar je pod mejno vrednostjo za obstoječe vire sevanja (Ur. l. RS. 

70/96). To pomeni, da pri napetostih, ki so predvidene na območju ni pričakovati 

elektromagnetnega sevanja preko mejnih vrednosti. 

Jakost električnega polja neposredno v okolici posamezne manjše transformatorske postaje 

predvidoma ne presega 20 % mejne efektivne vrednosti, zato po 10. členu Uredbe o 

elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS, .t. 70/96) 

transformatorska postaja ni pomemben vir sevanja. To mora biti potrjeno s prvimi meritvami 

elektromagnetnega polja (jakosti električnega polja in magnetnega pretoka), ki jih mora opraviti 

investitor v skladu s 17. členom Uredbe. Meritve naj se opravi ob posamezni novi transformatorski 

postaji. 

Ocenjujemo, da bo vpliv izvedbe plana na okolje zaradi elektromagnetnega sevanja nebistven (B). 

Hkrati tudi ni pričakovati sinergijskih in drugih vplivov. 




Pri novem ali rekonstruiranem objektu ali napravi, ki je vir sevanja, je potrebno zagotoviti prve 

meritve tistih veličin elektromagnetnega polja kot posledice obremenitve območja zaradi sevanja iz 

vira, za katere so določene mejne vrednosti. 





Glede na to, da ni pričakovati tolikšnega elektromagnetnega sevanja, da bi prišlo do čezmerne 

obremenitve okolja, lahko rečemo, da je plan v skladu z okoljskimi cilji. 



2. Atlas okolja, Agencija RS za okolje, 2008; http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/ profile.aspx? 

id=Atlas_Okolja_AXL@Arso 

3. Poročilo o stanju okolja v Sloveniji, Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana, 

2002 





12. KULTURNA DEDIŠČINA IN KRAJINA 


• Zakon o varstvu kulturne dediščine (Ur. l. RS, št. 16/08) 

• Zakon o graditvi objektov - uradno prečiščeno besedilo /ZGO-1-UPB1/ (Ur. l. RS, št. 102/04, 

14/05 – popr.) 



− ohranjanje kulturne dediščine, 

− ohranitev krajinske kakovosti okolja. 

12.3. Splošne značilnosti varstva kulturne dediščine 

Kulturna dediščina so viri in dokazi človeške zgodovine in kulture, ne glede na njihov izvor, razvoj 

in ohranjenost (snovna, materialna dediščina), ter s tem povezane kulturne dobrine (nesnovna, 

nematerialna dediščina). Zaradi njihove kulturne, znanstvene in splošno človeške vrednosti sta 

varstvo in ohranjanje kulturne dediščine v državnem interesu. Osnovna, kulturna funkcija kulturne 

dediščine je njeno neposredno vključevanje v prostor in aktivno življenje v njem, predvsem na 

področju vzgoje, posredovanja znanj in izkušenj preteklih obdobij, ter krepitev narodove 

samobitnosti in kulturne istovetnosti (http://www.zvkds.si/, 2006). 

12.3.1. Kulturna dediščina in krajina na preučevanem območju 

Na obravnavanem območju ni evidentiranih enot kulturne dediščine, to v smernicah ugotavlja tudi 

ZVKDS, OE Ljubljana, ki navaja, da predlagana prostorska ureditev ne posega v varovana območja 

ali objekte kulturne dediščine, ki bi bili kot enote zavedeni v Registru nepremičnine kulturne 

dediščine pri Ministrstvu za kulturo. 

Kot je razvidno iz spodnje slike 15 na območju ni evidentiranih enot kulturne dediščine. Najbližja 

evidentirana enota je v naselju Velike Lese – Cerkev sv. Jakoba (EŠD: 1945), ki je od preučevanega 

območja oddaljena cca. 600 m. 




LEGEND 

Meja OPPN-ja 

Evidentirane enote KD 

Slika 15: Evidentirane enote kulturne dediščine v bližini preučevanega območja 

Krajina je območje, kakor ga zaznavamo ljudje in katerega značilnosti so rezultat delovanja in 

sovplivanja naravnih in človekovih dejavnikov. Širše obravnavano območje leži v Krški dolini 

znotraj razpršene poselitve med dvema naseljema. Na območju se prepletajo enote kulturne in 

naravne krajine. Ožje obravnavno območje lahko opredelimo kot mešano območje naravne (gozd), 

kulturne krajine (poselitev, travniki) in tehnološko preoblikovane krajine (cestna baza). 

Naravna krajina se je delno ohranila le v osrednjem delu preučevanega območja, je pa praktično z 

vseh strani obkoljena z poselitvijo. Na večjem delu naravnih površin je bil izveden posek gozda. 

Kot je razvidno iz slike 16 in 17 je krajinska vrednost (zlasti v ekološkem smislu) zaradi že 

izvedenih posegov bistveno zmanjšana. Močan krajinski element širšega območja predstavlja 

poselitvena raba prostora. 




Slika 16: Osrednje območje preučevanja 




Slika 17: Vzhodni del preučevanega območja 

12.4. Ocena pričakovanih vplivov na kulturno dediščino in krajino 

Glede na to, da na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni evidentiranih enot 

kulturne dediščine in da je najbližja enota oddaljena cca. 600 m vpliva ne bo. 

Z izvedbo plana ne bo prišlo do izgube kulturne krajine oz. sprememb tradicionalnih poselitvenih 

vzorcev, delno pa bo prišlo do spremembe krajinske podobe. Zlasti se bo krajinska podoba 

poenotila, saj skoraj polovico območja že predstavljajo stanovanjske hiše in vikendi. Glede na to, da 

je velik del naravne krajine že spremenjen (del gozda je že posekan) in da je ekološka vrednost tega 

dela OPPN-ja že zmanjšana ni pričakovati bistvenih vplivov. Z arhitekturnega vidika so obstoječi 

objekti na območju zelo različni in ne predstavljajo nekega značilnega skupnega arhitekturnega 

oblikovanja. 

Vpliv plana na kulturno dediščino in krajino ocenjujemo kot nebistven vpliv (B). Drugih vplivov ni 

pričakovati. 




Monitoring ni potreben. 





Glede na to, da občinski podrobni prostorski načrt ne bo posegal na evidentirane enote kulturne 

dediščine oz. ne bo bistveno spremenil širšega krajinskega vzorca, menimo da je skladen z 



1. Spletne strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2008, http://www.zvkds.si/, 

2. Spletne strani Ministrstva za kulturno, Register enot nepremične kulturne dediščine, 2008, 

http://rkd.situla.org/?uid=2375 





13. DRUŽBENO OKOLJE IN ZDRAVJE LJUDI 




− dvig blaginje prebivalstva, 

− skrb za zdravje ljudi. 

13.3. Splošne značilnosti družbenega okolje 

V občini Ivančna Gorica je opazen trend naraščanja prebivalstva. Po statističnih podatki je v letu 

2007 v občini živelo 14.519 ljudi. Gostota poselitve je pod slovenskim povprečjem in znaša 64 

prebivalcev/km 2 . Suha krajina je slabo poseljena in prometno bolj odmaknjena; gručaste vasi so 

majhne, centralna naselja so redka. Za Suho krajino kot del občine je značilen neugoden 

demografski razvoj, saj je število prebivalstva v upadanju oz. stagnaciji, slaba pa je tudi starostna 

sestava. Zaradi bližine Ljubljane in izgradnje avtoceste so del občine zajeli procesi intenzivne 

suburbanizacije, na jugu pa se nadaljujejo procesi praznjenja in opuščanja rabe kmetijskih zemljišč. 

Prevladujejo strnjena gručasta naselja, ponekod tudi razložena naselja (Analiza stanja, 2006). 

Občina ima dobre osnove za razvoj turizma. Izjemno turistično in rekreativno vrednost ima reka 

Krka. Na reki in v njeni bližini je možno čolnarjenje, pohodništvo, izleti, lov in ribolov. Po turistični 

dejavnosti je najbolj znano naselje Krka z bližnjim izvirom Krke pod Krško jamo. 

Na razvoj občine skupaj s preučevanim območjem ima predvsem dobra prometna povezanost 

(avtocesta), zaradi katere je območje nadvse privlačno za novogradnje (avtocesta od Ljubljane do 

Ivančne Gorice je brez cestninske postaje). 

13.4. Ocena pričakovanih vplivov na družbeno okolje in zdravje ljudi 

Poglavje Družbeno okolje opredeljuje tudi vpliv na zdravje ljudi. Vpliv je določen na podlagi 

vplivnega območja obremenjevanja človekovega okolja z emisijami snovi kot tudi psiho-socialnega 

obremenjevanja. Na podlagi vplivnega območja posega in oddaljenosti poselitvenih območij je 

mogoče ugotoviti vplive na zdravje ljudi. 

Dejavnosti, ki so predvidene na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ne bodo 

predstavljale pomembnejšega motečega elementa psiho-socialnega okolja, saj gre za širjenje že 

obstoječe rabe (počitniške in stanovanjske hiše). Predvidene so tudi športno rekreacijske površine z 

igrišči za otroke in odrasle, kar bo pozitivno vplivalo na zdravje ljudi. Morebitni večji turistični 

objekt lahko predstavlja nova delovna mesta, kar lahko pripomore k družbenemu razvoju širšega 

območja. 




Glede na navedeno in vplive, ki izhajajo iz ostalih poglavij lahko vpliv na družbeno okolje in 

zdravje ljudi opredelimo kot nebistven vpliv (B). Zaradi opredeljenega vpliva ni pričakovati 

sinergijskih vplivov. 


Omilitveni ukrepi niso pomembni. 


Spremljanje kazalcev družbenega okolja in zdravja ljudi ni potrebno. 


Plan je v skladu z okoljskimi cilji, saj ni pričakovati negativnih vplivov na zdravje prebivalstva, 

hkrati pa bodo vzpostavljena nova delovna mesta. 


1. Spletne strani Statističnega urada Republike Slovenije, 2008, http://www.stat.si/ 

2. Analiza stanja kmetijstva za pripravo programa razvoja kmetijstva v občini Ivančana Gorica. 

2006, Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 41 str. 




14. SKLEPNA OCENA SPREJEMLJIVOSTI PLANA 

14.1. Ocena sprejemljivosti izvedbe plana 

Vpliv izvedbe občinskega podrobnega prostorskega načrta se vrednotijo na podlagi posledic plana 

na okoljske cilje plana. V spodnji tabeli so predstavljene ocene vpliva izvedbe plana na posamezne 

obravnavane segmente okolja. 

Ocena posledic učinkov izvedbe plana na uresničevanje okoljskih ciljev celovite presoje se je 

ugotavljala v naslednjih velikostnih razredih: 

A – ni vpliva/pozitiven vpliv 

B – nebistven vpliv 

C – nebistven vpliv pod pogoji (ob izvedbi omilitvenih ukrepov) 

D – bistven vpliv 

E – uničujoč vpliv 

X – ugotavljanje vpliva ni možno. 

Ocene posledic izvedbe plana velikostnega razreda A, B in C pomenijo, da so vplivi izvedbe plana 

na uresničevanje okoljskih ciljev sprejemljivi, pri čemer se z B ocenjujejo vplivi s povsem 

splošnimi ukrepi za omilitev; s C pa vplivi, ki se dosegajo ob upoštevanju dodatnih omilitvenih 

ukrepov. Oceni posledic izvedbe plana velikostnega razreda D in E pomenita, da vplivi izvedbe 

plana za uresničevanje okoljskih ciljev niso sprejemljivi. 

Segmenti okolja in dejavnosti 

Tla 

Vode 

Zrak in podnebne spremembe 

Narava 

Hrup 

Odpadki 

Elektromagnetno sevanje 

Kulturna dediščina in krajina 

Družbeno okolje in zdravje ljudi 

Ocena vpliva 

C 

B 

B 

C 

B 

C 

B 

B 

B 

14.2. Opozorila o poteku izdelave okoljskega poročila 

Občinski podrobni prostorski načrt predvideva spremembo namenske rabe območja vendar ne le 

delno, saj je celotno območje že opredeljeno kot naselje in kot ureditveno območje razvojno 

pomembnejših naselij. Se pa ta opredelitev delno razlikuje od dejanskega stanja. Pri pripravi 

okoljskega poročila smo izhajali iz možnosti, da se na severni del območja umesti večji turistično 

gostinski objekt, kar pa ni dokončno, saj v času priprave okoljskega poročila še ni bilo natančno 

opredeljeno ali se bo tak objekt dejansko umeščal v prostor. 




15.1. Ozadje in namen 

15. POVZETEK 

Občina Ivančna Gorica, Sokolova ulica 8, 1295 Ivančna Gorica, pripravlja občinski podrobni prostorski 

načrt. V sklopu izdelave občinskega podrobnega prostorskega načrta se skladno z Zakonom o varstvu okolja 

(Ur. l. RS, št. 39/06, 70/08) in skladno z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 35409-244/2007 izdela 

tudi okoljsko poročilo. Na podlagi okoljskega poročila bo Ministrstvo za okolje in prostor izvedlo celovito 

presojo vplivov na okolje. 

15.2. Vsebina okoljskega poročila 

Okoljsko poročilo je torej izdelano v strukturni obliki, ki ga določa Uredba o okoljskem poročilu in 

podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Ur. l. RS, št. 73/05), razen za 

segment narave in zavarovanih območij, ker je to določeno s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov 

izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur. l. RS, št. 130/04, 53/06). Prej citirani 

Pravilnik je podzakonski akt Zakona o ohranjanju narave - uradno prečiščeno besedilo /ZON-UPB2/ (Ur. l. 

RS, št. 96/04). Poročilo obravnava naslednje segmente okolja oz. dejavnosti: 

- Tla, 

- Vode, 

- Zrak in podnebne spremembe, 

- Narava, 

- Hrup, 

- Odpadki, 

- Elektromagnetno sevanje, 

- Kulturna dediščina in krajina, 

- Družbeno okolje in zdravje ljudi. 

15.3. Metoda dela 

V okoljskem poročilu so opredeljeni vplivi na okolje. Ti vplivi so lahko: neposredni, daljinski, kumulativni 

in sinergijski, kratko, srednje ali dolgoročni, trajni ali začasni. 

Vpliv izvedbe občinskega podrobnega prostorskega načrta se vrednotijo na podlagi posledic plana na 

okoljske cilje plana. V spodnji tabeli so predstavljene ocene vpliva izvedbe plana na posamezne obravnavane 

segmente okolja. 

Ocena posledic učinkov izvedbe plana na uresničevanje okoljskih ciljev celovite presoje se je ugotavljala v 

naslednjih velikostnih razredih: 







Ocene posledic izvedbe plana velikostnega razreda A, B in C pomenijo, da so vplivi izvedbe plana na 

uresničevanje okoljskih ciljev sprejemljivi, pri čemer se z B ocenjujejo vplivi s povsem splošnimi ukrepi za 




omilitev; s C pa vplivi, ki se dosegajo ob upoštevanju dodatnih omilitvenih ukrepov. Oceni posledic izvedbe 

plana velikostnega razreda D in E pomenita, da vplivi izvedbe plana za uresničevanje okoljskih ciljev niso 

sprejemljivi. 

15.4. Opis plana 

UE – 1: Na južnem in severozahodnem delu OPPN se ohranjajo obstoječi individualni 

enostanovanjski in gospodarski objekti. Dovoljena so vzdrževalna dela, rušitve, rekonstrukcije in 

dozidave obstoječih objektov do 40% tlorisne površine obstoječega objekta, ob upoštevanju 

gradbene linije, če je ta določena v grafičnem delu OPPN. Vsi oblikovni elementi novega (dela) 

objekta morajo biti usklajeni z obstoječim objektom. Dovoljeno je le bivanje. 

UE – 2: Na vzhodnem in zahodnem delu OPPN se ohranjajo obstoječi počitniški objekti. Dovoljena 

so vzdrževalna dela, rušitve in rekonstrukcije. Dovoljeno je le bivanje. 

UE – 3: Na južnem, vzhodnem in zahodnem delu OPPN so predvidene počitniške hišice, površine 

pritličja do 90 m 2 . 

UE – 4: Na severni strani OPPN je predviden večji poslovni objekt oziroma večji turističnega 

kompleks (motel) z gostinsko ponudbo in prenočitvenimi kapacitetami. 

UE – 5: Na skrajnem severovzhodu se nahaja cestna baza, ki se mora na zahtevo DRSC ohranjati, 

vendar je potrebna sanacija objektov, ali prestavitev baze na ustreznejšo lokacijo. Dovoljene so 

rušitve, rekonstrukcije, novogradnje ob upoštevanju gradbene linije, če je ta določena v grafičnem delu 

OPPN. 

UE – 6: V južnem delu OPPN se obvezno ohranja pas obstoječega gozda s podrastjo. Prepovedana je gradnja 

ali postavitev kakršnihkoli nadzemnih objektov. V UE so dovoljeni le podzemni gradbeni inženirski objekti, 

sprehajalne, jahalne in trim steze, s tem da je prepovedano sekanje oz. odstranjevanje dreves. V primeru 

naravnega uničenja dreves (neurje, bolezen ipd.) se jih nadomesti z novimi iste vrste. 

15.5. Povzetek ocen vplivov izvedbe plana na okolje 

15.5.1. Tla 


− preprečevanja onesnaženja tal, 

− omejevanje fizikalne degradacije tal. 

Kratkoročni in dolgoročni vplivi na tla bodo največji v času zemeljskih in gradbenih del. Dela, ki bodo v 

času gradnje najbolj obremenjevala tla, bodo: 

− odstranitev krovnih plasti tal na območjih, ki še niso pozidana, 

− izkop nosilne zemljine in nadaljnjih plasti (dela na temeljih, zavarovanja gradbenih jam, itd.), 

− izkopi zaradi komunalnega opremljanja zemljišč na območjih, ki še niso primerno opremljena (izgradnja 

fekalne in padavinske kanalizacije, plinovoda, elektroenergetsko omrežje, vodovodno omrežje...), 

− dovoz, razprostiranje, utrjevanje materiala, 

− gradnja objektov, 

− asfaltiranje manipulativnih površin, parkirnih površin in prometnih povezav. 

Kot največji vpliv lahko tako opredelimo izgubo vrhnjih plasti tal, med katere štejemo tudi rodovitni del 

zemljine. Vpliv na onesnaženost tal je težko ugotoviti lahko pa predvidevamo na katerih območjih obstaja 

verjetnost onesnaženja. 




V primeru ustrezne komunalne ureditve ni pričakovati bistvenih vplivov na tla. Potencialni vir onesnaženja 

tal predstavlja možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene mehanizacije in transportnih vozil, vendar takšen vir 

onesnaženja predstavlja vsako vozilo rednega prometa, tako da je verjetnost tovrstnega onesnaženja 

zanemarljiva. Če bi v času odkopa ali v času gradnje prišlo do razlitja olja ali goriva iz delovnega stroja na 

nevodotesno utrjena tla, je kontaminirano zemljino potrebno takoj odstraniti. Odstranjeno zemljino naj 

ustrezno embalirajo (sode) in predajo pooblaščeni organizaciji za ravnanje s takimi odpadki. 

Ocenjujemo, da bo vpliv izvedbe plana na tla (C) nebistven vpliv pod pogoji (ob izvedbi omilitvenih 

ukrepov). Zaradi opredeljenega vpliva ni pričakovati sinergijskih in drugih vplivov. 

Omilitveni ukrepi: 

− Pri vseh posegih v okviru izvedbe plana je potrebno zagotoviti gospodarno ravnanje s tlemi na območju 

plana. Vse viške rodovitnega dela tal z območja plana je potrebno nameniti rekultivaciji drugih 

kmetijskih zemljišč oz. morebitnim vzpostavljanju novih kmetijskih površin; 

− Površine parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev, morajo biti utrjene, tako da so nepropustne 

za vodo in naftne derivate. Ograjene naj bodo z betonskimi robniki in nagnjene proti iztokom, ki bodo 

opremljeni s peskolovi in lovilci olj (ti naj bodo skladni s specifikacijo EN 858-2). 

15.5.2. Vode 


− preprečevanje onesnaženja površinske in talne vode, 

− zagotavljanje komunalne infrastrukture. 

Preučevano območje je delno že opremljeno s komunalno infrastrukturo. Za odvod odpadnih komunalnih 

voda iz posameznih objektov so zgrajene nepropustne dvoprekatne greznice na praznjenje. Padavinske 

odpadne vode pa se razlivajo po terenu. Občinski podrobni prostorski načrt predvideva razširitev in 

rekonstrukcijo obstoječe komunalne infrastrukture. 

Območje bo skladno z operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v občini 

Ivančna Gorica potrebno opremiti z javno kanalizacijo. Predviden je kanalizacijski sistem s prečrpavanjem in 

odvodom odpadnih vod v sosednje naselje Velike Lese, kjer je že zgrajeno kanalizacijsko omrežje, vendar pa 

do izgradnje čistilne naprave še ne bo pričelo z obratovanjem. Do izgradnje javnega kanalizacijskega 

omrežja se bodo za začasen odvod sanitarnih odpadnih vod od posameznih objektov izvedle greznice ali 

male biološke čistilne naprave. 

V načrtovane kanale se bo odvajala voda iz streh in tlakovanih površin ter cest, ter komunalne odpadne vode 

iz objektov. Meteorne vode voznih površin, parkirnih prostorov in drugih površin, kjer obstaja možnost 

izlitja mineralnih olje, se bo odvodnjavalo v mešani kanal s cestnimi požiralniki preko peskolovov in lovilca 

olj. 

V času gradnje potencialni vir posrednega onesnaženja vod, predstavlja možnost izlitja olj ali maziv iz 

gradbene mehanizacije in transportnih vozil, vendar tak vir onesnaženja predstavlja tudi vsako vozilo 

rednega prometa ali kmetijska mehanizacija. če bi ob zemeljskih delih prišlo do izlitja olja ali goriva iz 

gradbenega stroja, naj tako kontaminirano zemljino takoj odstranijo, da se onesnaženje ne bi razširilo do 

vodotokov in jo ustrezno embalirano (v zaprte sode) predajo pooblaščeni organizaciji za ravnanje s takimi 

odpadki. 

Glede na predvideno komunalno ureditev ocenjujemo, da bo vpliv izvedbe plana na vode nebistven vpliv 

(B). Ni pričakovati sinergijskih in drugih vplivov. Omilitveni ukrepi niso potrebni. 




15.5.3. Zrak in podnebne spremembe 


− zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, 

− ohranjanje in izboljšanje kakovosti zraka (SO 2 , NO 2 , PM 10 , Pb, CO, benzenom, O 3 in HOS – hlapne 

organske spojine). 

K onesnaževanju zraka bo med gradnjo prispevala predvsem gradbena mehanizacija, ki bo delovala na 

gradbišču, transportna vozila, ki bodo odvažala in dovažala material, pri urejanju cestne infrastrukture in 

parkirišč pa bodo velike emisije škodljivih snovi v zrak zaradi asfaltiranja cestnih površin. 

Prašne emisije z gradbišča bodo največje ob suhem in vetrovnem vremenu. Natančno oceniti, ali bodo mejne 

imisijske koncentracije za polutante, ki bodo onesnaževali zrak med gradnjo, presežene, je zelo težko. 

Onesnaževanje zraka med gradnjo bo kratkotrajnega značaja in bo precej povezano z vremenskimi 

razmerami v času največjih zemeljskih del. Koncentracije prašne usedline bodo lahko povečane in bodo 

lahko občasno celo prekoračevale dovoljeno mejno vrednost. 

Ker gre za širitev stanovanjske in turistične rabe prostora ni pričakovati večjih emisij onesnaževal v zrak. Na 

območju urejanja z občinskim podrobnim prostorskim načrtom bo po ureditvi območja in začetku izvajanja 

predvidenih dejavnosti na onesnaženje zraka vplival promet povezan z obratovanjem območja in ogrevanje 

objektov v zimskih mesecih. Spremembe, ki jih predvideva plan ne bodo bistveno vplivale na podnebne 

spremembe, saj bo povečanje emisij toplogrednih plinov oz. rabe fosilnih goriv zmerno oz. enako 

zmanjšanju le-teh na območij od koder se bojo ljudje preselili. 

Z odstranitvijo oz. premestitvijo cestne baze na severnem območju obravnavanega občinskega podrobnega 

prostorskega načrta se bo na območju zmanjšalo onesnaženje zraka s prašnimi delci. 

Ocenjujemo, da bo vpliv izvedbe plana na zrak in podnebne spremembe: nebistven vpliv (B). Hkrati tudi ni 

pričakovati sinergijskih in drugih vplivov. Omilitveni ukrepi niso potrebni 

15.5.4. Narava 


− ohranjanje visoke stopnje biotske raznovrstnosti, 

− ohranjanje narave, 

− zaustaviti upad biotske raznovrstnosti do leta 2010 in prispevati k bistvenemu zmanjšanju upada biotske 

raznovrstnosti na svetovni ravni. 

− ohranitev, razširitev in obnova ključnih ekosistemov, habitatov, vrst in krajinskih prvin, 

− vzpostavitev in razširitev panevropske ekološke mreže, 

− zmanjšanje ali odstranitev groženj evropski biološki in pokrajinski raznovrstnosti skozi trajnostni razvoj 

− vključevanje najširše javnosti v ohranjanje biološke in krajinske raznovrstnosti na vseh nivojih. 

Rastlinstvo 

Negativni vpliv na ožjem območju bo predvsem na rastline, ki bodo zaradi del odstranjene ali poškodovane. 

Zaradi večjega števila ljudi se bo povečal pritisk na širše območje (gozdna tla, rastline v podrasti, drevje, 

reka in obrečni pas). 

Živalstvo 

Negativni vplivi na ožjem območju bodo predvsem na gozdne živali (po obstoječih podatkih med 

kvalifikacijskimi vrstami predvsem na črtastega medvedka in netopirje, sicer pa tudi na gozdne ptice), zaradi 

uničenja njihovega življenjskega prostora in motenj v času posegov ter možnega neprimernega svetlobnega 

onesnaževanja v času gradnje in po njej. Zaradi večjega števila ljudi se bo dolgoročno povečal pritisk na 

območje, s tem tudi motnje živali (predvsem ptice in divjad) na širšem območju plana. 




Habitatni tipi 

Nekateri HT na območju (predvsem visoka steblikovja, gozdni rob) so pomembni za kvalifikacijske vrste. 

Možno je uničenje teh površin ter onemogočena njihova ponovna razrast. 

Območje predlagano za zavarovanje Krka 


turističnih kapacitet). Negativni vpliv predstavljajo predvsem dejavnosti ob in na reki. Ob terenskem ogledu 

smo opazili, da se obrežna vegetacija (vrbovje) odstranjuje. Predvidevamo da zaradi lažjega dostopa in 


Natura 2000 območje Krška jama in Krka 

Negativni vpliv OPPN pričakujemo predvsem na kvalifikacijsko prednostno vrsto metulja črtasti medvedek, 

in sicer zaradi odstranjevanja vegetacije in strukture gozda (predvsem gozdnega roba).V primeru izvedbe 

plana se bo dolgoročno povečal pritisk na reko Krko (predvsem zaradi izgradnje novih turističnih kapacitet). 

Negativni vpliv predstavljajo predvsem dejavnosti ob in na reki. Ob terenskem ogledu smo opazili, da se 

obrežna vegetacija (vrbovje) odstranjuje. Predvidevamo da zaradi lažjega dostopa in prehoda ob reki. Vpliva 

na SCI Krka ne bo. 

Naravna vrednota Krka 



so opazili, da se obrežna vegetacija (vrbovje) odstranjuje. Predvidevamo da zaradi lažjega dostopa in 


Območje pričakovanih geomorfoloških podzemnih vrednot 

Med zemeljskimi deli lahko pride do odkritja in poškodovanja potencialnih geomorfoloških podzemnih 

naravnih vrednot. 

Ekološko pomembno območje Krka 



so opazili, da se obrežna vegetacija (vrbovje) odstranjuje. Predvidevamo da zaradi lažjega dostopa in 


Skupno ocenjujemo da bo vpliv na naravo: (C) nebistven vpliv pod pogoji (ob izvedbi omilitvenih 

ukrepov). Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov tudi ni pričakovati sinergijskih in drugih vplivov. 

Splošni omilitveni ukrepi 

– Med gradnjo ni dovoljeno posegati v strugo reke Krke. Potrebno je preprečiti izlitje mešanic apna ali 

cementa v vodo ter zagotoviti, da se v času gradnje kakršnikoli material iz območja (npr. zemljina ob 

deževju) ne izliva v Krko. 

– Intenzivna gradbena dela naj se izvajajo izven gnezditvenega obdobja ptic (torej ne med 15.2. in 

30.6.). 

– Dela naj potekajo v dnevnem času. Zaradi svetlobnega onesnaževanja odsvetujemo nočno 

osvetljevanje gradbišča in objektov. 

Konkretni omilitveni ukrepi za posamezne kvalifikacijske vrste in habitatne tipe ter območja s posebnim 

varstvenim statusom so navedeni v poglavju Narava. 

15.5.5. Hrup 


− zagotovitev vrednosti kazalcev hrupa v okolju pod mejnimi vrednostmi. 




Namenska raba območja občinskega podrobnega prostorskega načrta je opredeljena kot stavbna zemljišča 

(območja počitniških hiš), območja športno rekreacijskih in zelenih površin, območje kmetijskih zemljišč in 

območja stanovanj. Stavbna zemljišča (območja počitniških hiš) se z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev 

hrupa v okolju (Ur.l. RS, št. 105/2005) obravnava kot območje II. stopnje varstva pred hrupom. Območje 

stanovanj (cestna baza) spada v območje III. stopnje varstva pred hrupom, čeprav bi moralo glede na 

dejansko rabo spadati v območje IV. stopnje varstva pred hrupom. Območja športno rekreacijskih in zelenih 

površin spadajo v območje III. stopnje varstva pred hrupom. Ostale površine na obrobju (kmetijske površine) 

pa spadajo v območje IV. stopnje varstva pred hrupom. 

V času gradnje bodo emisije hrupa posledica gradbenih del. Na območju gradnje bodo nastajale emisije 

hrupa zaradi obratovanja gradbene mehanizacije in pomožnih naprav na gradbišču. Dela, ki bodo v času 

gradnje s hrupom najbolj obremenjevala okolico, bodo: 

• pripravljalna zemeljska dela (izkop, odvažanje, deponiranje in ponovno razprostiranje nosilnega 

materiala), 

• komunalno opremljanje zemljišč 

• dela pod terenom (izkopi za kleti, dela na temeljih, zavarovanja gradbenih jam, itd.) 

• dovoz, razprostiranje, utrjevanje materiala, 

• gradnja objektov nad terenom. 

Hrup v času gradnje bodo povzročali transport gradbenega materiala in tehnološke opreme na območje 

gradbišča in hrup gradbenih strojev na gradbišču. Ocenjene ravni zvočne moči gradbenih strojev L WA so med 

80 in 100 dB(A). Hrup gradbene mehanizacije in pomožnih naprav na gradbišču bo velik v času intenzivnih 

gradbenih del. 

Različne vrste gradbenih strojev in prevoznih sredstev imajo lahko povsem drugačne emisijske vrednosti 

hrupa, zato iz akustičnega stališča računamo s srednje kvalitetno gradbeno mehanizacijo, ki se največ 

uporablja. Vsi stroji in oprema morajo biti ustrezno tehnično opremljeni za zmanjševanje hrupa, ter redno 

vzdrževani in nadzorovani. 

Hrup na območju OPPN lahko neposredno ob stroju doseže tudi 88 dB, vendar pa bo ta na celotnem 

območju večinoma pod 55 dB. Dodatno bo hrup manjši še zaradi dušenja zvoka pri tleh, absorpcije hrupa v 

zraku in zaradi ovir (poglobljeno območje). Ocenjen hrup velja v primeru, da stroji obratujejo ves dan, v 

resnici pa bodo dela potekala v prekinitvah in ne ves dan. 

Večji del obremenitve s hrupom, ki ga bo povzročila načrtovana ureditev območja bo izhajal iz prometa, 

vendar ta ne bo bistveno večji od sedanjih vrednosti. 

Vpliv plana na raven hrupa ocenjujemo z opisno oceno (B) nebistven vpliv. Zaradi opredeljenega vpliva ni 

pričakovati sinergijskih in drugih vplivov. Omilitveni ukrepi niso potrebni. 

15.5.6. Odpadki 


− skrbno ravnanje z odpadki (ločeno zbiranje odpadkov). 

Med gradnjo bodo nastajali gradbeni odpadki zaradi gradnje (zemeljski izkop, ostanki betona, ostanki lesa, 

ostanki od embalaže, ki jih bodo dali med komunalne odpadke). Material, ki bo nastal pri odkopu bodo delno 

porabili za izravnave. O predaji gradbenih odpadkov naj pridobijo potrdilo (potrjen evidenčni list) po 

URedbi o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 34/08). Odpadki, ki bodo nastajali med gradnjo so navedeni v 

tabeli 32. 




Tabela 37: Vrste odpadkov, ki bodo nastali pri gradnji objekta 

Klasifikacijska številka odpadka 

Naziv odpadka 

17 01 01 beton 

17 02 01 les 

17 05 06 zemeljski izkopi 

20 03 01 mešani komunalni odpadki 

Vir: Uredba o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 34/08; Klasifikacijski seznam odpadkov (priloga 7)) 

Na območju bodo nastajali različni odpadki. Glede na dostopne podatke o splošno opredeljenih dejavnostih 

bodo verjetno nastajale odpadne vode iz objektov, meteorne vode s streh in vodo nepropustnih površin, ter 

mešani komunalni odpadki. 

Nastale odpadke bo odvažalo komunalno podjetje na komunalno deponijo. Komunalni odpadki, ki bodo 

nastali v sklopu posameznih objektov, se bodo zbirali v zabojnikih nameščenih na zbirnih mestih. Velikost 

zbirnih mest bo primerna količini in vrsti odpadkov. Zbirna mesta bodo utrjene površine dostopne vozilom 

za zbiranje odpadkov in bodo brez fizičnih ovir. 

Poleg običajnih komunalnih odpadkov bodo zaradi turističnih, gostinskih in drugih dejavnosti nastajali tudi 

nevarni odpadki. Zaradi gostinske dejavnosti bodo nastajala odpadna olja in masti. 

Na manipulacijskih in voznih površinah bo nastajal oljni mulj iz lovilcev olj, maščobni mulj lovilcev maščob 

ter odpadki iz čiščenja cestnih površin. Na območju bodo tudi zelene površine, kjer bosta ob vzdrževanju 

nastajala zeleni odrez in pokošena trava. Zbiranje posebnih in nevarnih odpadkov mora biti ločeno od 

komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki ga določajo veljavni predpisi. Način zbiranja, odvoza in 

končne oskrbe odpadkov bo opredeljen glede na količine, vrste in lastnosti odpadkov. 

V lovilcu olj iztoka meteornih vod z utrjenih voznih in parkirnih površin se bo nabirala mešanica olj, ki po 

Uredbi o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št.34/08; Klasifikacijski seznam odpadkov (priloga 7)), sodi med 

nevarne odpadke. Lovilec olj je potrebno redno čistiti in mulj predajati pooblaščeni organizaciji. 

Ocenjujemo da bo vpliv: (C) nebistven vpliv pod pogoji (ob izvedbi omilitvenih ukrepov). Ob 

upoštevanju omilitvenih ukrepov tudi ni pričakovati sinergijskih in drugih vplivov. 

Omilitveni ukrepi: 

− Gošče iz lovilcev olj, odpadna olja masti ostale odpadke opredeljene kot nevaren odpadek naj investitor 

oddaja organizacijam, ki so pooblaščene za ravnanje s tovrstnimi odpadki. 

− Na območju naj bo omogočeno ločeno zbiranje odpadkov. Postavijo naj se ekološki kontejnerji in tudi 

manjši koši za ločeno zbiranje posameznih frakcij komunalnih odpadkov. 

15.5.7. Elektromagnetno sevanje 

Splošni okoljski in varstveni cilji so: 

− pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji virov sevanja je potrebno izbrati tehnične rešitve in upoštevati 

dognanja in rešitve, ki zagotavljajo, da mejne vrednosti niso presežene. 

Za priklop predvidenih objektov na elektroenergetsko omrežje, ki jih zajema predmetni podrobni prostorski 

načrt, bo potrebno zgraditi nov nizkonapetostni 0,4 kV razvod v kabelski kanalizaciji od obstoječe 

transformatorske postaje 20/0,4 kV Gabrovčec vikendi do posameznih objektov. 

Za potrebe napajanja predvidenega večjega turističnega objekta bo potrebno zgraditi dodaten NN razvod iz 

omenjene TP Gabročec vikendi, oziroma ob izkazani potrebi po večji priključni moči zgraditi novo 

transformatorsko postajo 20/0,4 kV v obliki individualnega objekta s pripadajočim SN kabelskim vodom. 




Po obratovalnem monitoringu elektromagnetnega sevanja pri daljnovodih 110 kV je bila izmerjena največja 

vrednost 2,762 kV/m, kar je pod mejno vrednostjo za obstoječe vire sevanja (Ur. l. RS. 70/96). To pomeni, 

da pri napetostih, ki so predvidene na območju ni pričakovati elektromagnetnega sevanja preko mejnih 

vrednosti. 

Jakost električnega polja neposredno v okolici posamezne manjše transformatorske postaje predvidoma ne 

presega 20 % mejne efektivne vrednosti, zato po 10. členu Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem 

in življenjskem okolju (Ur. l. RS, .t. 70/96) transformatorska postaja ni pomemben vir sevanja. To mora biti 

potrjeno s prvimi meritvami elektromagnetnega polja (jakosti električnega polja in magnetnega pretoka), ki 

jih mora opraviti investitor v skladu s 17. členom Uredbe. Meritve naj se opravi ob posamezni novi 

transformatorski postaji. 

Ocenjujemo, da bo vpliv izvedbe plana na okolje zaradi elektromagnetnega sevanja nebistven (B). Hkrati 

tudi ni pričakovati sinergijskih in drugih vplivov. Omilitveni ukrepi niso potrebni. 

15.5.8. Kulturna dediščina 


− ohranjanje kulturne dediščine, 

− ohranitev krajinske kakovosti okolja. 

Glede na to, da na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni evidentiranih enot kulturne 

dediščine in da je najbližja enota oddaljena cca. 600 m vpliva ne bo. 

Z izvedbo plana ne bo prišlo do izgube kulturne krajine oz. sprememb tradicionalnih poselitvenih vzorcev, 

delno pa bo prišlo do spremembe krajinske podobe. Zlasti se bo krajinska podoba poenotila, saj skoraj 

polovico območja že predstavljajo stanovanjske hiše in vikendi. Glede na to, da je velik del naravne krajine 

že spremenjen (del gozda je že posekan) in da je ekološka vrednost tega dela OPPN-ja že zmanjšana ni 

pričakovati bistvenih vplivov. Z arhitekturnega vidika so obstoječi objekti na območju zelo različni in ne 

predstavljajo nekega značilnega skupnega arhitekturnega oblikovanja. 

Vpliv plana na kulturno dediščino in krajino ocenjujemo kot nebistven vpliv (B). Drugih vplivov ni 

pričakovati. Omilitveni ukrepi niso potrebni. 

15.5.9. Družbeno okolje in zdravje ljudi 


− dvig blaginje prebivalstva, 

− skrb za zdravje ljudi. 

Poglavje Družbeno okolje opredeljuje tudi vpliv na zdravje ljudi. Vpliv je določen na podlagi vplivnega 

območja obremenjevanja človekovega okolja z emisijami snovi kot tudi psiho-socialnega obremenjevanja. 

Na podlagi vplivnega območja posega in oddaljenosti poselitvenih območij je mogoče ugotoviti vplive na 

zdravje ljudi. 

Dejavnosti, ki so predvidene na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ne bodo predstavljale 

pomembnejšega motečega elementa psiho-socialnega okolja, saj gre za širjenje že obstoječe rabe (počitniške 

in stanovanjske hiše). Predvidene so tudi športno rekreacijske površine z igrišči za otroke in odrasle, kar bo 

pozitivno vplivalo na zdravje ljudi. Morebitni večji turistični objekt lahko predstavlja nova delovna mesta, 

kar lahko pripomore k družbenemu razvoju širšega območja. 

Glede na navedeno in vplive, ki izhajajo iz ostalih poglavij lahko vpliv na družbeno okolje in zdravje ljudi 

opredelimo kot nebistven vpliv (B). Zaradi opredeljenega vpliva ni pričakovati sinergijskih vplivov. 





15.6. Ocena sprejemljivosti 

Vpliv izvedbe občinskega podrobnega prostorskega načrta se vrednotijo na podlagi posledic plana na 

okoljske cilje plana. V spodnji tabeli so predstavljene ocene vpliva izvedbe plana na posamezne obravnavane 

segmente okolja. 

Ocena posledic učinkov izvedbe plana na uresničevanje okoljskih ciljev celovite presoje se je ugotavljala v 

naslednjih velikostnih razredih: 







Ocene posledic izvedbe plana velikostnega razreda A, B in C pomenijo, da so vplivi izvedbe plana na 

uresničevanje okoljskih ciljev sprejemljivi, pri čemer se z B ocenjujejo vplivi s povsem splošnimi ukrepi za 

omilitev; s C pa vplivi, ki se dosegajo ob upoštevanju dodatnih omilitvenih ukrepov. Oceni posledic izvedbe 

plana velikostnega razreda D in E pomenita, da vplivi izvedbe plana za uresničevanje okoljskih ciljev niso 

sprejemljivi. 

Segmenti okolja in dejavnosti 

Tla 

Vode 

Zrak in podnebne spremembe 

Narava 

Hrup 

Odpadki 

Elektromagnetno sevanje 

Kulturna dediščina in krajina 

Družbeno okolje in zdravje ljudi 

Ocena vpliva 

C 

B 

B 

C 

B 

C 

B 

B 

B

OKOLJSKO POROÄILO - ObÄina IvanÄna Gorica

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?

OKOLJSKO POROÄILO - ObÄina IvanÄna Gorica