Predloga seminarske naloge

2.1.3 Primer dveh komentarjev in povzemanja
Organizacije, ki ne bodo ostale konkurenčne, bodo propadle. Stanovnik et al. (2008, str. 20)
ugotavljajo, da Slovenija v primerjavi z EU zaostaja na področju inovacijske produktivnosti.
To smo opazili tudi v času našega raziskovanja.
2.1.4 Primer povzemanja omejenega z letnico sklica in stranjo sklica
Marolt in Gomišček (2005) trdita, da je vodenje ena od petih funkcijskih področij
menedžmenta. Pri vodenju so predvsem pomembni »mehki dejavniki«, pri ostalih štirih
funkcijskih področjih pa »trdi dejavniki«. Mehki dejavniki so skupne vrednote, odnosi med
ljudmi, komuniciranje, zavzetost do dela, zaupanje, usmerjanje, osebni zgled, razumevanje
itn. Nasprotno pa so trdi dejavniki politika, postopki, procesi, plani, organizacijski predpisi,
odgovornosti, pravilniki itn. Osnovne veščine vodje so: (1) motiviranje; (2) komuniciranje in
(3) izboljševanje in uvajanje sprememb. Voditeljstvo omogoča preskok v organizacijsko
odličnost. (str. 94–101)
2.1.5 Primer bibliografskega sklica, kjer je povzetek celoten odstavek
Razlikovati moramo med operativno uspešnostjo in strategijo, saj se med seboj bistveno
razlikujeta. Oboje je nujno potrebno za uspeh. Ne smemo ju zamenjevati. Operativna
uspešnost vsebuje napredovanja, kjer niso potrebne strateške odločitve in kompromisi. Tudi
če ima organizacija odlično strategijo je lahko zelo prizadeto, če je operativna uspešnost in
učinkovitost nizka. Operativno delovanje zahteva konstantne spremembe, fleksibilnost in
stalen napor za uveljavitev najboljše prakse. Nasprotno je strategija okvir, s katerim določimo
edinstveno pozicijo oz. položaj organizacije. Z njo stalno iščemo načine kako izboljšati in
utrditi strateški položaj. Izvajanje strategije zahteva disciplino in vztrajnost. Strategijo je
potrebno spremeniti v primeru strukturnih sprememb v industriji. S kompromisi in z izrabo
vseh virov, ki jih nudijo novi sistemi in procesi, si mora organizacija zagotavljati prednost
pred konkurenco. (Porter, 1996, str. 77–78)
2.1.6 Primer povzemanja omejenega z zamikoma in velikostjo pisave
To je povzetek po Druckerju (2001, str. 80):
Že leta 1959 je Herzberg ugotovil, da denar ne motivira. Nezadovoljstvo z osebnim
dohodkom zaposlenega demotivira. Zadovoljstvo z denarjem je higienik in ne
motivator. Prostovoljci so pri svojem delo visoko motivirani. Zanje je značilno, da
delajo, kot da bi delali zase. Zanimiva je visoka stopnja motiviranosti prostovoljcev,
ki npr. pomagajo v lokalnih skupnostih ali dobrodelnih organizacijah in za delo
sploh niso plačani. Če je tak posameznik še materialno preskrbljen, mu je denar
povsem nepomemben. Dela zaradi svojega veselja in zaradi prepričanja, da je
koristen skupnosti. Vse kar motivira prostovoljce, motivira intelektualne in fizične
delavce. Še posebej intelektualne delavce motivirajo izzivi, prepričanje o poslanstvu
organizacije, izobraževanje, mentalno napredovanje in doseženi rezultati.
3