ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM - porabje

3Kuratorij Javnega sklada zanarodne in etnične manjšineje 4. decembra podeliu mladinskemanjšinske nagrade. Za tonagrado je kandidiralo 71 kandidatov,kuratorij je podeliu 22nagrad. Mladinsko manjšinskonagrado pri Slovencih jedobila Gyöngyi Bajzek.• Sto leko dobitau nagrado?sam se začno pogučavatiz njo.»Tau je mladinskanagrada,štero taši mladileko dobijo,šteri se držijok kakšni manjšinipa živijona Vogrskom. Stau nagradov sona tiste mlademislili, šteri večdejajo za svojomanjšino, zasvojo kulturo,kak drugi.«• Što je tebepredlago za nagrado?»Name sta predlagaliZvezaSlovencev naMadžarskem paDržavna slovenskasamouprava.«• Ka delaš ti na kulturnompodročji?»Sam članica folklorne skupinena Gorenjom Seniki, mešenogapevskoga zbora AvgustPavel pa gledališke skupineNindrik-indrik.«• Odkec si ti volau dobilaza tau delo?»Leko povejm, ka se je tau vmlašeči lejtaj začnilo. Ge samnajprvin slovenski gučala.Tau pa za volo toga, ka smodoma vsigdar slovenski gučali.Kak s starišami tak s staromamo tö. Z nami je največ tistogaipa, gda smo eške malibili, stara mama bila, zato kaso stariške delat odli. Ona jepa z nami samo slovenski gučala.Z njauv smo vküper popejvalipa molili slovenski. PaMlada nagrajenka: pleše,spejva, igraleko bi prajla, ka se je vejn tüzačnilo vse. Gda smo v šauloprišli, tam smo že meli priliko,ka smo se slovenski gezikvčili. Tam sam že vsigdar takčütila, ka mam volau za spejvanjepa za plesanje. Večkratsam bila v bralnom tabori,gde smo različne programeGyöngyi Bajzek od leta 2004 dela na Slovenski zvezimeli. Meli smo folklorno delavnicopa sam te tak volaudobila, ka sam notra staupilav osnovni šauli v folklornoskupino. Meli smo eden malipevski zbor tö, v šterom samge tö popejvala. Nikak etak seje tau začnilo. Gda sam šauloskončala, potistim sam gratalačlanica mešanoga pevskogazbora pa odrasle folklorneskupine. Malo kasnej pa meje Klara Fodor, sekretarkaZveze, gorziskala, pa pitala,če bi mejla volau nut stauptiv gledališko skupino Nindrikindrik.Tak sam te gratala članicate skupine tö.«• Ti za tau vse maš volaupa čas tö?»Je tak, gda človek tak čüti, kaje dosta. Sploj pa te, gda edenza drügim mamo nastope pavaje tö. Tašuga reda si človekdostakrat tak misli, ka tau večne lada. Dapa tau človek vsepozabi, gda na oder staupi palüstvo začne ploskati.«• Dosta taši mladi je ešče vPorabji, kak si ti? Šteri delajov trej skupinaj?»Nej dosta, dapa zato gestejo.«• Leko povejmo,ka si tiuniverzalna.Če trbej, igraš,če trbej, plešešpa spejvati töznaš. Dapa kaksi prajla, nej sisama, liki vasveč geste taši.Ka vas motivirapri tejm?»Mi mladi smomeli pred seuvtašo peldo. Tausmo mi od našistarišov prejkvzeli.Vejm, kagda so kukarcolüpali, starejšolüstvo je vsigdarpopejvalo, mimladi smo jepa poslüšali. Mismo tak gorrasli,ka je lüstvokauli nas popejvalo.Leko povejm, ka mi tauže v krvi mamo.«• Rada si bila, gda si zvejdla,ka si ti tö nagrajenka?»Pa vejš, ka sam rada bila. Takčütim, ka s tejm priznajo pacenijo mojo delo.«• Ka misliš, potrejbne so tepriznanja pa nagrade zamlade pevce, folkloriste, kulturnedelavce?»Vejn te bola motivira. Dapatak mislim, ka brezi tauga, čevolau maš, tak tö delaš. Nejvažno, če dobiš priznanje alinej. Dapa lažala bi, če bi tauprajla, ka sam nej bila rada,gda sam zvejdla, ka dobim.«Gyöngyi Bajzek v imeniuredništva Porabja čestitamoin ji želejmo dosti volépa moči k deli tadala.K. HolecTRIJE MILIJONI ZA VERIŠKIKULTURNI DOM9. decembra je Slovenski kulturni in informativni centerv Monoštru obiskal Pé ter Kiss, minister brez listnice,vodja kabineta predsednika vlade. Predsednika ZvezeSlovencev na Madžarskem Jože Hirnök in Državneslovenske samouprave Martin Ropoš sta ga seznanila znekaterimi aktualnimi problemi slovenske manjšine, kičakajo na rešitev. Pogovorov se je udeležil tudi generalnikonzul R Slovenije v Monoštru Marko Sotlar, ki se jetudi na štiri oči pogovarjal z gospodom ministrom, ternekateri porabski župani.Med perečimi problemi sta predsednika naštela položajnarodnostnih šol v Porabju, katere se vsako leto ubadajos finančnimi težavami. Po mnenju predsednika RopošaDržavna slovenska samouprava razmišlja o prevzemu šol,toda le v primeru, če bodo zagotovljeni vsi pogoji delovanja,ki bodo zajamčeni s pogodbo. Tudi pri obnovi narodnostnihšol potrebujejo državno pomoč, kajti šoli vse odspremembe sistema nista bili obnovljeni. Po mnenju predsednikadržavne samouprave je največji problem Porabjagospodarska nerazvitost, povprečna brezposelnost poporabskih vaseh je 25-odstotna. Kot konkreten projekt jeomenil načrtovano cesto med Verico in Gornjim Senikom,ki bi lahko zagotovila boljšo povezanost in sodelovanjemed dvema deloma Porabja. Volja za uresničitev projektaje, manjkajo le finančna sredstva.Oba predsednika sta omenila nastali problem pridobivanjafrekvence za Radio Monošter, ki je v lasti Državneslovenske samouprave. Minister Péter Kiss je s problemombil seznanjen, po zadnjih njegovih informacijahse bosta zunanja ministra R Slovenije in R Madžarske vskupnem pismu obrnila na svojo avstrijsko kolegico, dabi posredovala pri pristojnih avstrijskih uradih za potrebnoavstrijsko dovoljenje. Nova frekvenca bi namrečzagotavljala boljšo slišnost radia, ki se trenutno zelo slabosliši v nekaterih predelih Porabja. To je pa tudi predpogojza širjenje programa.Nekateri problemi so se pojavili zaradi nepizpolnjevanjasklepov zapisnika madžarsko-slovenske manjšinske mešanekomisije, med temi je tudi obnova porabskih kulturnihdomov. Po mnenju ministra je obstoj kulturnih in cerkvenihmanjšinskih inštitucij predpogoj za ohranitev določenemanjšine. To svojo izjavo je podprl tudi z dejanjem, kajtižupanu Verice je predal pogodbo o trimilijonski podporiza obnovo veriškega kulturnega doma.M. SukičPorabje, 22. decembra 2005

4Sombotelski Slovenci so 3.decembra vküpprišli, ka bise pogučavali o tome, kakšneprograme so meli cejlo leto.Na te den so pozvali Miklaušatö, pa mlajše iz števanovskeProgrami sombotelski Slovencovšaule. Mlajši so spejvali, plesalipa parpovejsti naprejdavalipo števanovsko. Miklaušise je tö trnok vüdo program.Po programi je vsejm mlajšomtalo dar iz svojga veukogažakla. Za program smodobili pomauč od Javnegasklada za narodne in etničnemanjšine iz Budimpešte, odZveze Slovencev paod Državne slovenskesamouprave.Slovenska samoupravain Slovenskodrüštvo Avgust Pavelv Somboteli staleta 2005 organizerala14 programov.15. januara sona Pavlovom večeripozdravlali JuditoPavel ob rojstnomdnevi. 22. januaraje biu slovenskipustni ples. Igro jeansambel ATLAN-TA iz Slovenije. 12. marca somoški pozdravlali ženske spesmijo Otona Župančiča, potistom smo si poglednili film„Porabje nekoč in danes”,šteroga je napravila predsednicanašoga drüštva IbolyaDončec in član drüštva GézaDoma. Za vüzenek smo nejmeli programa, ka je lagvicajt biu. 12. maja smo držaliDen mater in materne rejči.sta nam igrala dva Djaužinaiz Slovenije.Od 8. do 10. julija smo bili naavstrijskem in slovenskemKoroškem na prauški, pana slovenskem Štajerskemiz Budimpešte od Javnegasklada za narodne in etničnemanjšine, iz Slovenije odUrada za Slovence v zamejstvuin po svetu. Od držineCserpnyák iz Sárvára, članovnašoga drüštva, smotö dobili 50.000 forintov.Za letošnje delovanje in programez drüštvom vred smodobili vsevküper 5 milijonov400 gezero forintov, za šterose vsikšoma lepau zavalimo.Drügo leto januara se bomospominali 60. oblejtnice smrtiAvgusta Pavla. 4. februarabau slovenski ples, na šteromde igro ansambel Atlanta.Majuša mo šli v Mursko Soboto,pozvalo nas je DruštvoMadžarov. V leti mo šli naprauško na Dolenjsko in BeloRedeči Miklauš je mlajšom dare taloMiklauš z lancom je ženske loviuFrancek Mukič, član slovenskegadruštva, je nutpokazosvoj „Porabsko-knjižnoslovensko-madžarskislovar”.21. maja so prišli k nam članimadžarskoga drüštva iz MurskeSobote. Pokazali smonjim Somboteu, po tistom sose v Slovenski iži v Skanznisrečali s člani našoga drüštva.11. junija smo bili v Andovci.V gaušči smo pogledniliveuke, stare drejve, v vesiigro „Dvej ženski v gledali”.Moški pa so se brsali, ženskepa njim fejst kričale. Zvečerv Velenji. 13. augustuša smose odpelali v Monošter naDržavno srečanje, z drügimivküper pa v Slovenijo (naCankovo, v Korovce in Krašče).20. augustuša so članinašoga drüštva bili pozvanina Cankovo. Vküper z njihovimdrüštvom smo se odpelaliv Potrno v Pavlovo ižo.Poglednili smo v SlovenijiGornjo Radgono, Radencepa lončara v vesi Pečarovci.Prijateljsko srečanje je bilo vgostilni Ferencovi v Kraščih.Za 27. augustuš smo pozvaliŠtevanovski plescičlane turističnega društvaiz Kapele in tamburaški orkesterDrotmantraši, da biigrali na Karnevali Savaria.Na žalost nej so mogli priti,obečali so, ka kleti pridejona Karneval, šteri de od 25.do 27. augustuša. 17. septembrasmo bili v Mosonmagyaróvári.Slovenci, šteri tamživijo, so nam nutpokazalivaraš, pa eške s čunaklinamismo se tö vozili po Mošoni-Duni. Zvečer smo vküperspejvali naše lejpe stare slovenskepesmi.24. septembra smo sodelovalipri organizaciji II. Narodnostnegadneva Hrvatov,Nemcev, Romov in Slovencevv Somboteli. Dosta nasje bilau na tom dnevi iz našogadrüštva tö. Nastopil je tüdinaš pevski zbor. 12. novembraso prišli k nam „Veselipajdaši” iz Števanovec pa sonam nutpokazali komedijo„Šaula včera, šaula gnes”. 3.decembra je prišo Miklauž.Pred tem pa so nam špilali,spejvali, plesali mlajši iz OŠŠtevanovci. 17. decembra,na božičnom koncerti v cerkvisv. Martina, je spejvo pevskizbor iz Slovenije, iz vesiDokležovje.Peneze za delovanje in programeje dobila sombotelskasamouprava letos od državepa od varaša Somboteu.Drüštvo pa je dobilo penezeod sombotelske slovenskesamuprave in na razni natečajajod varaša, od ZvezeSlovencev na Madžarskem,krájino, v cerkve sv. Martina.Augustuša mo se pelali naDržavno srečanje v Porabje.S Cankove pa pridejo k nam,ka mo svetili 120. oblejtnicorojstva Avgusta Pavla. VSkansen, v Slovensko ižo,pozovemo Drüštvo Klopoteciz Kapele, na Karnevali Savariapa do igrali na tamburiceDrotmantraši. Septembramo sodelovali pri organizacijiIII. Narodnostnega dneva.V zimi k nam pride gledališkadržina Nindrik-Indrikiz Monoštra, pa Miklauž. Nabožični koncert bi radi pozvalipevski zbor iz Slovenije.Vse tau pa samo tako leko realiziramo,če dobimo zavolépenaze na natečajaj.Marija KozarPorabje, 22. decembra 2005

7gde so domanji gospaud FeriMerkli s svojimi mlajšimi iz2., 3. pa 4. klasa šaule fejs presenetilicejlo ves. Gospaud somlajšom nota navčili svetepesmi z moderno muziko.Bili so ljubki, nepozableniranč kak cejli koncert. Zatuz Državno slovensko samoupravovna Gorejnjom Seniki, 4.mednarodno likovno kolonijoz Galerijo-Muzejom Lendava,20. jubilej gorejnjeseničke folklorev okviri vaški dnevov naGorejnjom Seniki, premieroštevanovske gledališke skupi-spejvajo Slovenci iz Traušča,Slovenske vesi pa Varaša. Iz devetskupin šest ma svojga mentora,školnika iz Slovenije.Skupine so letos vsevküpermele 90 nastopov, s toga naVogrskom 43, v Sloveniji 44, vdrugi rosagaj pa 3. Na občin-že 33. v pevskom tabori slovenskipevski zborov v Šentvidipri Stični, na mednarodnompevskom srečanji Pesemne pozna meja pa oprvim priSlovencaj v Müncheni, steropaut je omogaučila, plačalaDržavna slovenska samoupra-do Javnoga sklada občineKomen v Sloveniji, GyöngyiBajzek narodnostno manjšinskopriznanje Javnogasklada za narodne in etničnemanjšine v Budimpeštiin MePZ Avgust Pavel od Inštitutaza madžarsko kulturov Budimpešti priznanjePRO CULTURA MINORITA-TUM HUNGARIAE.smo ji že zaprosili za nastopv Slovenskoj vesi na božič padrügo leto v drüge cerkve vPorabji pa zvöjn Porabja tü.Za porabske plese, pesmiNa zvezi smo letos zvün ženašteti programov pripraviliške 16 svoji programov, tau soSlovenski kulturni praznik,premiera Mladoga gledališča,predstavitev mlašeči kulturniskupin, Porabski dneviv Slovenskoj vesi, Državnosrečanje Porabskih Slovencov,prauška v Slovenijo, izletamaterski kulturni skupin naavstrijsko Koroško, 2. srečanjeslovenski pevski zborov,božični koncert na GorejnjomSeniki, 15. jubilej delovanjaSlovenske zveze, pa 6 likovnirazstav v Slovenskom daumi.Vküper z drügimi organizacijamismo pa meli 5, tau so mesarija,koline v Varaši s Porabjed.o.o., koncert cerkveni zborovne Veseli pajdaši z Drüštvomza lepšo ves. Tak domanjeprireditve kak dosta drügi priSlovencaj na Vogrskom, v Slovenijipa ške v tujini tü, je zvöjnže prva omenjeni mlašeči skupinolepšalo s svojim bogatimprogramom 8 odrasli porabskiskupin. Od novembra sepa leko veselimo komornomizbori v Monoštri, v sterom podvodstvom mentora iz Slovenijesko revijo, tekmovanje sta sezglasili vsevküper dvej skupini,števanovska gledališka skupinaVeseli pajdaši pa senički ljudskipevci. Šest pevk pa pevcov jepod mentorstvom pevke VereGašpar prišlo med najbaugšeljudske pevce pa muzikante vSloveniji, etak so se leko čüle gorejnjeseničkedomanje pesmi naDržavnom srečanji v Sloveniji.MePz Avgust Pavel je letos bijova. Gledališka držina Nindrikindrikje dobila pozvanje na6. zamejski festival amaterskigledališki skupin v Italiji. Števanovskeženske je pozvaloDrüštvo Slovencov Triglav vSubotico v Vojvodino, k sterimso se pridrüžile tri ženske odvaraški pevk. Posaba moramomejniti Drüjštvo porabskihpenzionistov, stero ma že 140članov in s svojimi programipomaga olepšati, razveselitiživljenje starcov.Priznanje so dobili aktivisti…...na Porabskom dnevi priznanje„Za Porabje” Slovenskezveze Aranka Schwarcziz Varaša, Margita Gyečekz možaum Jožetom Gyečekomz Gorejnjoga Senika,Irena Barber spominskiplaket Avgusta Pavla SkupščineŽelezne županije, MarijaKozar Štrekljevo nagra-PorabjeUredništvo novin Porabje letosod 1. juliuša mau tjedenskopripravla pa dáva vö novine,s tejm, ka mi bralci malotü vcuj plačamo, tjedensko 50forintov, ka je na leto vsevküper2.600 forintov. Uredništvoje pripravilo Slovenski kalendar2006 pa pomagalo vödatiknjige, roman z naslovomČrnošolec avtorja FrancekaMukiča.Za vsakdanešnjo delo smopa meli dosta vse drauvnoga,pripravili smo 14 natečajov,djilejše za predsedstvo, 90 nastopovdomanjim skupinam,vküper smo sprajli nauveskupine, mentore, muzikante,skupine drügim organizacijamtü, pomagali smo delodrüštev, manjšinskij samouprav,odli smo na mlašečeprobe, dosta vse prevajamo,predsednik pa kak predstavnikPorabski Slovencov dostaodi na uradne djilejše, srečanjev Slovenijo pa v Avstrijo.Ka se nam nej posrečilo naprajti,ali so se nam hibe dalepaulek nas ali paulek drügi,mo drügo leto na tejm, naj jevöpopravimo.Na konci se trno lepau zavalimoza vse tröjde vsejm lidam,steri na kakšnikoli način pomagajodelo Slovenske zveze,posaba vsejm mentorom,vodjam, muzikantom pa članomkulturni skupin, članompredsedstva, članom drüštev,slovenskim medijam,Vesele božične svetke, srečno,uspešno nauvo leto, dobrozdravdje pa mirno družinskoživlenje želimo vsejm bralcomnovin Porabje!Delavci Slovenske zvezePorabje, 22. decembra 2005

8Kak vsakšo leto tüdi zdaj je prišo advent. Najgera sam bila, kaklidgé doživejo te čas, zato sam o tom spitavala našoga dühovnikaFerenca Merklina pa ništerne lidi na Gorenjom Seniki.Gospaud Feri Merkli: »Tauje za dühovnika zato žmetnopitanje, ka un predga,ka naj v tom cajti baudemoveč doma, naj se spravlamos svojo düšo, s svojo držino,pa te un gé tisti, šteri največodi. Zatok, ka spovadavampo vasnicaj, v Slovenskojvesi, Števanovcaj, na Verici,v Monošter dem v sanatorij,pa tüdi doma imam v trejvasnicaj dosta lidi, šteri sostari ali betežni. Organiziramtri božične programe,delam s šaularji otroški pevskizbor. Po večeraj, zdaj, kaje brž kmica, se ukvarjambola z dühovnimi stvarmi.Večkrat štem knjige, pripravlamse na božič. Jazimam »velko držino«, zatomoram dosta daril küpiti.Za mlajše pa za dvornike, zaFeri Merklitiste, šteri dosta pomagajo vcerkvi. Depa najbole dühovnose trbej pripravlati vsakšoma.Vsakši naj pogledne vsvojo düšo, ka tau je najvekšopotovanje (utazás).Advent pomeni čakanje,pogled v sebe. Čakanjesimbolizirajo 4 svejče, štereprinesejo vsigdar vekšosvetlobo. Znamenüjejo pa stem tau, ka se bliža rojstvoJezuša. Tau čakanje pa jecelau lejpo. Na vüzenek tüdiAdventno-božični čas – najvekšo potovanje za düšočakamo 40 dni, na božič pa4 kedne.Ne smejmo pozabiti, ka je božičverski svetek. Krščanstvoje zatok najvekša pa najlepšavera, ka je sin Božji človek postau.V Betlehemi se je naraudomed siromaki, prausni lidgeso prišli k njemi, Marija paJaužef sta tö prausniva bila.Živina je tö tam bila okauliJezuša. Te so vsi zamaj dojpokleknilipred njim. Tau zaznamüje,ka naj mi tö baudemoprausni lidge v tom časi, najznamo döjpoklekniti pred Jezošom,šteri je tö kak prausenčlovek prišo med nas.«• Kak je te bilau, gda steeške mlajši bili ?»Meni je najlepše tisto bilau,gda smo v velkom snagej šlikrispan iskat. Pau dneva jetarpelo, ka smo ga najšli. Radimam zimo, snejg. Te, če jesnejg dojspadno, je dugo austotö, nej kak zdaj, ka se bržraztopi.Drugo, ka sam ge tüdi odo povesi z betlehemom. Iz Sakalovecna Dolenji Senik smo pejškiojdli na probo. Gda smoprišli z betlehemom, te sostare mamice malo djaukale,depa tau je tö lejpo belau. Zdajpa kak duhovnik ge vküpspravlam mlajše, naj odijo povesi koledovat.Lejpo je bilau, gda smo čakali,naj se narodi mali Jezoš. Pakak smo čakali darila! Te smoešče nej dobili velki dar. Dobilismo male špile, kocke, depatau je nam velko veselje bilau.Na paunočnice smo ojdli vMonošter.«Marta Ropoš, učenka 4. klasa,štera žive v Slovenskojvesi, depa na Senik odi v šaulo,sam pitala, kak se pripravlana božič.»Dvorim pri sveti meši v Monoštri.Z duhovnikom dostaspejvamo vogrske, slovenskepesmi, pa tau gnauk tazospejvamov cerkvi tö.«• Mate doma adventni venec?»Moja mamica je delala venecza cerkev pa za domou tö.«• Ka čakaš za darilo? Pisalasi Jezuši?»Moja mala sestra Karolina jepisala. Ge sam že tö povedalamami, ka bi rada.«• Ka delate na sveti večer?»Mamo večerjo okoli 7. vöre,potistom dobimo darila. Obpolnoči pa demo k meši. Miodimo k meši v Monošter.«Marta Ropoš• Znaš, kakši svetek je božič?»Te se narodi mali Jezuš. Tauje krščanski svetek. Tüdi držinskisvetek je, zatok ka te sovsi člani držine vküper ge.«Nazadnje pa sem pitala starejšožensko, Anuško Šamu,kak so uni gnauksvejta držalite svetek.• Anuš néni, kak ste vi v indašnjičasaj svetili advent?»Gda sam ge eške bola mladabila pa malo deco mejla,te so rano bile zorjenice, tauso meše zrankma rano. Mojadeca je tö ojdla. Podje so dvorjenickebili pa hči Marika tö.So mogli gorstaniti pa titi. Teso že na slednje fejs čakali, najbožič bau pa konec bau togaadventnega časa, ka njim jemrzlo bilau. Te so ešče nej takkürili v cerkvi kak zdaj, pazrankma rano zat’ fejs mrzlobilau tam. Zdaj več toga nega.Zdaj se pa tak pripravlamo,ka doma več molimo, naredimoadventni venec pa tamsvejčo vožgemo po nedelaj paPorabje, 22. decembra 2005po večeraj včasik. Če dobimo,te lilaste svejče gor dejemo, katau se šika za advent. V tomčasi moramo menje tv gledati,pa več boga moliti.«• Sami delate venec?»Gnauk svejta sam ga samadelala, depa zdaj mi že mlajšikašoga prinesejo. V te čas nutspadne, ka odijo Miklaužge.Gda smo mladi bili, Licije sotö ojdle. Zdaj une več tak neodijo. Une so mele bejli lijen(rjuho) gor djano pa na očajvövrejzano. Bincli so nosile,ka obejlijo nas. Taša šega jebila, ka smo na Licijovo napaper döj spisale do božičaza vsikši den enga pojbaime. Pa te smo iz tej paperovvsakši den enga tazažgale,pa šteri je austo, te tiste bauprej tvoj mauž. Miklaužge soveč ojdli. Mlajši so te že vrlibili, ka venak dun kaj prineseMiklauž. Po tistom pa soradi bili mlajši pa so čakali,ka Jezoš krispan prinese gdasvetki baudao. Vsi so že kajdobroga včinili, nej ka bi vöspadnilis kakšnoga dara, kabi leko dobili.Moji pojbičke so dosta ojdlipo betlehemaj. Naš oča sonjim naredli mali betlehem,malo babo smo nin spravilipa lepau naredli betlehemskoštalico. Tak so veselo lejtali povesi pa po brgaj. Malo penezso tö dobili, starci so pa radibili ka so prišli pa so malospejvali.«• Kaše jedi ste geli, ka stepekli tašga reda?»Ovaške jedi smo tö sam’ tegeli, gda so se približavalisvetki. Pred svetki smo postmeli. Te so mati kapüstine pogačepekli. Mesau smo te nejsmeli gesti, sam’ na sveti den.Na svetke smo pekli bejgline,makove pa orejove. Zdaj tögeste te post, sam’ zdaj zadnjiden gejmo ribe, te smo se pamalo več dni postili.«• Kak ste se pa na božič pripravlali?»Gda se je božič približavo,te smo s poda oreje dojprinesli,v zlati papir nützosükalipa lejpe male, bolardeče djabke smo vöpobralipa smo je gorzvezali. Tausmo te eške nütpofarbali tö,ka naj bola rdeče baudejo.Pa figice smo tö spekli gorna krispan. Lejpe maude(sablon) smo meli, ka smovövrezali pa nutpofarbali nažuto, na zaleno, na rdečo alina sivo (modro), pa te tak jelejpi krispan grato. Te smoešče bola po srmačkom bili,pa smo vse nej mogli küpitikak zdaj. Ranč tak nej bilaupo vasnicaj, ka bi lek’ kajküpili. Tau je te bilau, gdasam mala bila. Gda sam gemejla deco, te smo že bolavse kaj leko küpli.Gda je prišo tisti cajt, ka je trbelokrispan, te smo šli v lejspa smo ga vövrezali. Te smoAna Šamuešče bola leko najšli, ka je večbilau. Zdaj že preveč žmetnolejpi krispan najdem.«• Ka ste mlajšom küpili, aliste bola kaj sami naredli?»Deci smo tö prausen dar küpili,ka nej dosta koštalo. Teeške zatok malo penez bilau.Pa tistoma so tö fejst radi bili,nej kak zdaj, ka so deca večnika nej radi gé dari. Kašokolidrago küpijo, so nej radi ge.Te so se preveč znali veseliti.Zatok smo sir nika tašo küpili,ka se njim je vidlo, kakoliprausno bilau. Pa te tak sominili tej svetki.«Agi Hanžek

9Milan VincetičZlati krispanČe gli je snejg škripo, kak čebi trao oreje, se neje podavo.Ojdla sva kak dvej tenji: očase je zibo pred menov kakkakšni črni pozoj iz pripovejsti,ges pa sam stopicko zanjim kak kakšen pavok. Bojosam se, če gli sam bijo mali paléki, ka de se naednouk podmenov oudpro snejg, ka mov njega potono kak v kakšnomlejčno mordje, v šterom plavajonajbole lačne ribe. Menede, če mo spadno v kakšnograbo, najprle pogejla menjšariba, njou si boude privouščilavekša, vekša pa de zavečerdjo ešče vekši … pa takdale pa tak dale. Če gli samgledo pod nogé, nejsam bijogvüšen, ka se nedo iz snegapokazale kakšne velke čelüstihobotnice, o šteri sam šteov ednoj knjigi, ka leko kouliobrne tüdi najvekši šift.»Ka se omiglavaš, kak če bise ti senjalo,« se je čemernoobrno oča, »vidiš, ešče malopa de kmica, te pa va vidlasvojga vraga.«»Naj samo pride té tvoj vrag,«sam v sebi ponouvo za njim,»sekerca, ta naša mala tepača,zavolo štere mi je že povisnilarouka, de se ga boleprijela, kak če bi meo s sebovrožni vejnec.«Rejsan: vsakšo leto, gda sva zočom šla po drejvce za božičv dalejšno gauško, štero sampoleti komik vido s svojgaoukna, je oča dvej vöri s kamnombrüso sekerco.»Djeliča ne smej zaboleti, gdava ga sekala,« mi je gučo zočami, »ar va šla po njega vdržavno gauško. Če bi ga prevečdugo drvarila, bi se djouko,pa bi naja zaodo logar, šteribi nama podküro s pükšo,te pa zatoužo policajom, šteribi naja odpelali v kmično vouzo…Djelič, šteroga va letosposekala, de zlati krispan, zatoumoreš na šürko odprejtioči, ka va najšla tistoga, šterima spodkar zlate iglice …«Letošnje Kristusovo drejvomora meti zlate iglice, je vrtalopo meni. More biti, sampremišlavo, ka je samo edentakši djelič v tej kmični gauški,po šteri odiva kak podjajcaj. Ar se leko zdaj zdajprikaže tisti strašlivi logar,šteri de naja püsto do zlatogakrispana, te pa de, gda va gazačnila sejkati, zdigno pükšopa naja z voužami zvezo nabližanje steblo. Do zazrankava mogla čakati policaje, obadvava primrznila k skourdji,zatou do mogli pouleg najazaküriti ogenj, ka va se otoupilaod stebla. Te, napou otoplena,pa va že v vouzi, ar je tésvetek v Jugoslaviji cerkveninej pa državni.»Ti si mali,« je postano oča,»tisti najni krispan, šterogaiščeva, ma zlate iglice, pa eščetej so redke, samo spodkar,na najbole nizkij vejkaj, zatoumoreš pokukniti pod vsakšnimali djelič…«Toga sam se ešče bole bojo.Pod djeliči je ešče vekša kmica,tam spodkar se leko skrivatüdi tisti antikristuš, šterije na sprotoletje bujo svojoženo. Gučalo se je, ka se je zanjim zgibila vsakšna slejd gliv toj gauški.»Pa znankar nede spao podzlatim krispanom,« sam pocukoočo pa ešče bole stisnosekirco.»Leko pa do pod njim, pod najinimzlatim djeličom, samoešče njegve mrtve čonte,« meje oča na krivo pogledno.Kak če bi ma vujšo smej, amené je po rbti mrzlo spreletelo.Nej, nej, sam premišlavo,če bi bilé pod najinimdjeličom njegve čonte, bi biléiglice črne ali krvave, nej pazlate. Stisno sam zobé pa pokuknopod lepou raščeni djelič.Nikaj: zelene iglice. Pa poddrügoga: tüdi tak. Pa pod desetoga:süje iglice. Skoro samodo po vsej štiraj kak veverca.Nin nega zlatij iglic, samo tüjpa tam kakšna zaveča slejd papar srnjakovij stopajov.Tak sam bio batriven, kasam pozabo na sebé. Pokuknosam pod vsakšo vejko, čegli sam meo méka koulena,vsakič sam si mislo, ka monajšo ali mrtveče čonte aliza prgišče zlatoga praja, odšteroga so se vejke svejtilekak puni mejsec.Ranč v pamet nejsam vzeo, kasam ousto sam. Kmica je vsebole gračüvala gousta, pa tüdizebsti me je začnilo, a nekšnasila me je gnala naprej,ar sam vörvo, ka leko samozlati krispan, na šteroga vrejde moja mati nateknola sijočiglažojnati vrej v podoubikriža, prizové dedka mraza,šteri de se ponoči samo zamoment stavo, ka bi mi püstoneka darov.Te pa sam zabezekno: predmenov je zraso logar. Bio jevekši kak najvekši djelič, gladosi je svoje črne bajusi, kakovi, šteri je bujo svojo ženo,gda pa je oudpro svoje čobe,sam grato menši kak najmenšamravla.»Zdaj pa te mam, ti mali skouriš,«si je popravo bajusi, ges pasam pretejče zdigno sekerco.Kak če bi me spodseko, mi jezažmekno rokou, sekerca paje zletejla v bližnji grm.»Nikaj nejsam ščeo, bači,«sam se skoron pocüko v lače,»malo sam samo gledo, čemajo zavci pa veverce zadostigesti, ar je snega več kak preveč,pa tüdi …«S pravo rokou me je zgraboza goler pa me postavo nanogé. Trepeto sam kak šibana vodej.»Gledaj,« mi je majütao z voužamipred očami, »leko vajazvežem za tisto bükev pa pistimza zajtrk medvedom …«Skoron mi je vujšlo: zmotavosam se, ka sam se zgübo, kamam sekerco s sebov zatou,ka bi si naseko drva, če bi sezgübo, on pa se je samo smejaopa se škrabo po bajusaj pasi sé pa ta predejvo pükšo naramaj.Gda sam že mislo, ka de z menovkonec, se je raztoupo kakpisker medá.»Od začetka sam vaja meo naočaj,« je prikimavo, »tou gauškobole poznam kak svojožepko, zatou mi nejsta moglavujti. Ti sploj znaš, gde se jezgübo tvoj oča?«Od straja mi je rejsan za edencverek vujšlo v lače. Njegovglas je bijo žmeten pa globki,meo sam občütek, ka guči izpodsneženoga mordja. Zibose je, kak če bi bijo pijani, naoči si je potegno kranščak, patüdi po lici je bijo sajavi.»Znam, ka iščeš zlati krispan,vsi ga iščejo,« me je žmirečkipogledno, »a samo ges znam,gde je … Odi,« mi je podao rokou,»ti si ešče brez greja, ti galeko posekaš …«Šou sam za njim kak kakšniejcek. Če de me napadno,sam si momlao, ga smeknems sekerco, a logar pred menovje samo plüžo po snejgi, gdapa se je stavo pred tistim najinimdjeličom, se je pogreznov zemlo.Sekerca je bila ostra kak britev.»No, moj mali, vidiš, ka ganeje bilou tak žmetno najti,«se je od nikec – ešče gnesdenne vem kak – pokazo mojoča.S štrikom sva ga povezala, očapa ga je stisno pod pazdijo;ranč pogledno nejsam, ar marejsan zlate iglice. Kak piščesam škripo za njim, tü pa tamse mi je itak vdrlo, a oča se nejranč obrno.»Té djelič je zlati pa neje zlati,«me je doma po lasaj poboužalamati, oča pa se je samonasmijavo.»Vsakši je zlati, če je pravi krispan,«je vcujdao oča pa si natočokupico klintona, ges paešče gnesden nejsam gvüšen,kak me je leko tisti logar, šterogasam se na šürko izogibotüdi gda sam prišo v lejta, popelodo zlatoga krispana.»Gvüšno si se ti zamaskejro v logara,šteroga gnes pokapamo,«sam dregno očo, gda se je logarovaškrinja spüščala v zemlo.»Ali pa se je on v mené,« mi jepočmigno oča pa pokazo nekamprouti babjom kouti, gdese je nabejro snejg, šteri nedenigdar škripo kak te, gda samposeko svoj edini zlati krispan.Porabje, 22. decembra 2005

10Božič je eden najvekši katoličanskisvetek. Družine seže par kednov prva kredadejvajo, darila kipüjejo edendrügomi. Tau je vejn eden tašisvetek, šteroga vsakši sveti.Začne se že te, gda na adventnomvejnci prvo svejčo vužgemo.Božič je svetek lübeznipa svetek družine tö. Če ovaknej, tašoga reda si vzemamočas za eden drügoga pa ta dvadneva je družina vküper. Tause na leto tak rejdko ma zgoditi.Na Gorenjom Seniki samgorpoisko družino Grebenarpa sam je malo od tauga spitavo,kak oni svetijo.• Ka vam pomejni božič? pitamstarejšo Grebenarovo tetico.»Vejn najbola tau, ka je vküperdržina pa vküper svetimo. Prinas tri generacije stojijo kaulikrispana, pa je tau lopau paveselo. Ge sam tauma rada,ka nas je tak dosta. Istino, kaje tau zato vsigdar tö nej taknaleki, dapa zato itak gda nabožič cejla držina kauli krispanastane, od tauga lepšoganega.«• Vnuka že znata, sto krispanprinese?»Vekši že zna, samo se vö ne da.Ge sam ga že tak pitala, če dekinčo krispan, dapa pravo je,ka on nede. Bola naj tak ostane,kak je. Vejn zato, ka se boji,ka te ne dobi darila. Menši, oneške ne zna, on eške vörva, kaJezuš krispan prinese.«• V družini eden-drugomikipüvate darilo?»Ja, tak poskrivoma, kak taušegau ma biti. Eden drügomaV Grebenarovi hiši živejo vküper tri generacijene ovadimo vö, ka smo küpili.Vsakši svojo darilo, gda Jezušpride, not pod krispan deje.«• Gda pride k vam Jezuš?»Pri nas pride, 24. decembravečer.«• Sto je odgovoren, ka krispaniz lesa domau prinese?»Zatau se moški morajo brigati.Eden keden prva ga samovövzrejžejo, zato ka ovak debrž dojleto.«• Velki krispan vam Jezušprinese?»Enga velkoga prinesé séspodkar, pa enga maloga tatagor. Tak, ka mi dva krispanamamo vsigdar.«• Sto sklade gora cuker?»Cuker ge moram tü do paunaučigoravezati. Pa te vsigdartaši cuker küpijo, gdeso angelge gor. Pa gda samže snena gé, te je naaupakgorzvežem pa angelge vse naglavau dolavisijo. Te (h)či tauvse dolapobere pa vse leko delamznauva, dočas angelge nestoji tak, kak jim trbej.«• Moški tö pomagajo?»Nej, oni za tau nejmajo volé.Oni samo svejče gorskladejopa spico gora.«BOŽIČ PRI GREBENAROVI• Gda mlajši vidijo krispan,že na sveti večer?»Nej, samo zazranka. Šegaumamo tak malo cingati pate jim povejmo, ka na zdaj jeJezuš prišo.«• Tau je te zato radost vam,gda vidite, ka se mlajši veselijokrispani, nej?»Tau gvüšno, gda mlajši takveselo letijo vcuj pa gledajo,ka so dobili. Tauma sam gesploj rada. Najprvin svojogledajo, potistim pa tau, ka jedrügi daubo.«• Ka delata na sveti den pana števanovo?»K meši demo, ovak smo paPorabje, 22. decembra 2005zvekšoga znautra v rami. Ge takmam delo, zato ka ge moramküjati. Za božični večer ribepečem. Drügi den pa kokaušküjamo. Tau so stari tak meli pasam ge te tü prejkvzela. Drugomesau tö mamo zato zvün toga,kobacano pa pečeno.«• Kak dugo mate krispan vrami?»V dosti mejstaj ga že za enkeden völičijo, pri nas nej. Miga duže mamo, še v januarjistoji.«• Prvin, gda ste ešče vi tömlajši bili, ka so vam stariškena krispan obesili?»Moja mati je vsigdar nišemale figice pekla pa orejegor sklala, zato ka te eške cukranej bilau. Dapa ges, gdasam že v šesti klas odla, samše vörvala, ka Jezuš prinesekrispan. Mati me je vsigdarpovesi poslala, pa so te oni dočasdrejvo okinčali. Te so eškemlajši v šauli tö nej tak znalikak zdaj. Zdaj že mlajši tapuvejoeden drügoma, ka Jezušne nosi krispan. Dočas majomlajši veselge, ka ne vejo, kaje pravica.«Mlada Agi je naredla več adventni vejncov, za vsakšo sobo enoga• Če je prvin tašo srmastvo bilau,ka so te küjali na božič?»Tašoga reda, v zimi smo mesarilipa te je zato malo mesavsigdar bilau na svetke.«• Pa vi mladi, kak se vi kredadejvate na božič? pitammlajšo Agico Grebenar.»Ge tak, ka najprvin vse začnemkinčati. Tau že pred ednimmejsecom začnem. Do božičavsakši prostor mora lejpookinčani biti pa eške iža zvünatö. Naj se vidi, ka de božič.«• Vidim, ka več adventnivejncov mate v rami pa eškebetlehem (jaslice) tö. Tau töti delaš?»Tau vse ge redim. Ge za tauvolau mam, meni je najlepšisvetek božič. Pa ge tak mislim,ka se na božič trbej pripravlati.Tau ge že pred adventomzačnem delati, naj dočas, kaprvo svejčo vužgati trbej, kredabaudem. Eške vö na dveranapravim vejnec pa malo brojcekauli vrat. Naj se zvüna tövidi, nej samo znautra.«• Te vejnce, ka so tü na stauli,vcejlak sama rediš alikaj küpiš vcuj v bauti tö?»Zvün svejč trno nika ne küpim.Vse tašo nücam, ka človekvküp leko pobere v naravi.Oreje, lejšnike, brojco pa ševse drügo, ka se najde.«• Ka’š delala v svetkaj, če zgutauvišz vejnci pa z okinčanjom?»Küjali mo pa se špilali z mlajši.Pripovejdali mo, zato ka tašogareda vsakši bola čas maza eden-drügoga. Mi smo boladoma gé, nikam nédemo. Takmislimo, božič je za držino,pa mi tau držimo.«K. Holec

11„Tak naj vaša luč svejti pred lidmi, da bodo videli vaša dobra dela i slavili vašega očeta.« (Matej 5/16)Sveto pismo nas opozarja na tou, naj bodemo tüdi mi lidge podobni zmenkajouči svejči, štera namdava sveklost, ona sama pa za en čas na nikoj pride, gori se aldüje za nas. Vezdaj, gda se približavabožič, naš najlepši družinski svetek, vedno več mislimo na velki aldov, šteroga je prineso JezušKristuš za nas grejšnike. Nasledüjmo ga, bodimo bar na etom velkom svetki humani, pomagajmonašemi bližnjemi, sousedi, ino vsakšemi človeki, šteri našo pomouč v kakšnoj koli formi potrebüje.Poračam vam za božično darilo edno kratko povest, štera nam pokaže, ka je vsakši človek nikše formozmožen pomagati drügomi človeki, če ne zapre pred njim vrat ino srca. Vidili bodemo tüdi tou,ka če mi pomagamo človeki, gda je on toga potrejben, te mi enako dobimo pomouč od Oče našeganebeskoga, šteri se ne spozabi z naših dobročinejnj.Kak če bi se nam želejnje ščelospuniti, tak lepou je začno nasveti večer snejg iti. Od dela trüden,stari zakonski par je skouzokno gledajouč občüdüvaoromantični ples snežink, štereso se v posvejti reflektorov mimoidoučijavtomobilov bliščalikak kakši dragoceni žunči.»Letos oblečem krispan v srebrnofarbo,« - pravi navdüšenosvojomi moži njegova vernažena, pa svoj zgovorni poglednamejri na bleščeče okrase,svejče ino pantlike, šteri ležijopred njima na stouli. Ka ktomi povejš?«»Zagvüšno de krispan trnok lejpi,samo nej mi je jasno, zakojmoraš vsakše leto drügo farbovöodebrati pa nouve okraseküpüvati? Ženske so znankarsamo zatou stvarjene, naj pejnezeskouzi okno vömečejo.«»Prav maš, tou je rejsan luksuš,samo ka se neščem spominjatitistih srmašnih, žalostnihbožičov, gda smo samo s figicami,oreji pa z doma napravlenimienostavnimi okrasiokinčavali božično drejvo.«»Ali znaš, ka ti po pravici povem,tisti božiči so dönok melinikši svetašnji düh, šteri je človekiogrejvao düšo, če gli smobili takši srmaki, ka smo o darilajranč senjati nej vüpali.«»Ti bi znankar rad biu, če binaj sousedje oberkali, ka prejvsakšo leto gnako božičnodrejvo mamo, če gli se gnesdenpodirajo police v bautajod najlepših okrasov.«V maloj hiži, štera je fajn dišalapo orehovoj ino makovoj potici,so prijetno poukala drva vžerdjavoj železnoj peči, štera jedavala prijetno toplouto. Gdaje Irma vužgala male svejče naBOŽJI DARkrispani, je tak na ednouk svetešnjarazpoložnost napunilasobo. Dapa človek se ranč na teden ne more rejšiti svojih skrbi.»Vse bi bilou dosta lepše, či bite dni s svojo deco vküper lejkosvetili,« - se po dugšoj tišinioglasi paver. »Ali ne moremočakati od Frančeka, naj ednocejlo imanje potroši na potüvanjez eroplanom, samozatou, naj de edno par dni lejkovküper z nama. Pa te eščegnesden človek ne more znati,če sploj k cili pride, če se z eroplanomna pout spravi!«»Vejpa gnesden je potüvanjeveč nej problem.«»Ja, istino maš! V Avstrijo titije nej problem, samo ka je onv Avstraliji, pa mora najmenje24 vör leteti z eroplanom, pa teešče iz Beča domou priti! Tou jeranč te nej malenkost, če se nemaškaj za bojati! Bole bi te premišlavala,gda si najino hčertak dugo gnjavila, ka je odišlaod doumi. Ranč tou ne vejmo,gde je, ma deco ali nej. Ranč toune vem, če sploj ešče žive.«»Trnok lepou te prosim, kame bar te den ne mantraj! Najbode te den den spominov, denlübezni, den troušta ino vüpanja.Vej je pa vüpanje edino,ka mi je ešče ostalo, vüpanje vtou, ka mi hči ednouk odpisti,ka sam zgrejšila prouti njej, pase povrne nazaj k nama.«»Ka se je pa zgoudilo, ka si taknaednouk nikša sentimentalnagratala? Te bi moglabole premisliti, gda si togadobrotivnoga pojba tak strašnozbantüvala! Ka se eščeitak čüdüješ, ka sta se več nejzglasila? Kak si si sploj moglapredstavlati, ka edna deklina,štera končno najde svojo velkolübezen, jo zavolo tvojih predsodbzapisti? Kak si li moglabiti tak naivna?«Irma je na tou nika več nejmogla odgovoriti, samo ednoskuzo si je zbrisala doj z obraza.Ranč poglednola je nej namoža, tak žmetno njej je biloupri srci. Božič je pač tak žalostenv etoj hiži, od šteroga maoso deca odišla. Med tem, ka sitak premišlavata, nenadomanikši ropot čüjeta z dvorišča,kak če bi kakši avto naglozabremzo. Naslejdnji hip panekak močno pokloncka navhodna vrata. Oba se prestrašita.Ka more tou dönok biti?»Odprite, prosim, brž odprite!«- se čüje od zvüna nikšitihinski moški glas.»Pomagajte nam, prosim, brž,brž, velka nevola je!«Porabje, 22. decembra 2005Pavar je odišo prouti vratam,oudpro je je, pa je vido ednogazaskrblenoga mladoga moškoga,šteri je cejli trepeto kakpodžagano drejvo v vötri.»Pomagajte nam prosim, živogačloveka smo nej najšlinindrik, moja žena de včasirodila, vöni je v avtoni, friškoenga doktora!«»Dobro, dobro, merni bojte, žeidem notri pa pozovem dežurnogadoktora, za pou vöre dezagvüšno eti. Znate, samo vMonoštri mamo dežurstvo.«»Tou de že kesno, pomagajtemi nikak ovak, znankar je dejteže na pouti!«»Vejpa prineste notri mlado gospou,«se je oglasila od znoutrajženska, »ges sam štiri decena svejt spravila, nikak eščetou tü na svejt spravimo.«Oba moška sta tak naednoukvöpomogla iz avta stokajoučožensko, pa jo odnesla v hižo.»Denite jo na divan, ges pafriško gor denem na šparatvodou pa pripravim brisače.«»Ste vi doktorca?« - pita mladaženska.»Kak bi bila doktorca, samonika se ne bojte, vse de v redi!«Mlada ženska je zaprla oči, paje stoukala od bolečin.»Boug moj, včasi merje! Bougmoj, ne püsti jo mrejti! Samozdaj mi boj milosten, oblübim,ka mo verni človek, pa v cerkevmo tü hodo. Samo naj miostane živa!«»Sé daj škarce! Vi, mladi gospoud,pa ne njafkajte telko,vejpa vidite, ka se vam je sineknaroudo, zdravi sinek se vamje naroudo! Čüjete, kakšenmočen glas ma? Poglednite,kak stiskava rokou v pest.«Stara ženska je maloga prišlekalepou skoupala, pa gazamotala v meko brisačo.»Vidiš, kakše čüdo se je zgoudilo!Na sveti večer se je mali sineknaroudo v našoj hiži. Gessam njemi pomagala na svejtpriti. Nej si znankar mislo, kamo takši lejpi božič meli? Touje božje darilo. Zdaj pa povejmoza njega molitev, šterosmo se od gospodnoga Boganavčili, naj zdrav gori raste!Oča naš, ki si vu nebesaj…« jezačnila moliti.Lejpi božični večer je biu, vejse je pa naroudo otrok, simbolvüpanja. Vmejs se je speklareca, paver je prineso iz klejtiglaž vina z lanjskoga pouva,pa je notrizakapčo svoj maliradio, gde je ranč pevski zborpopejvao večnozeleno pesemSveta nouč. Ta pesem je tihincagloboko genila, na jočga je sililo. Po glavi so njemirojili spomini o božičih otroškihlejt, gda je v martjanskojcerkvi čüu tou pesem pri pounočnojmeši.»Poslüšajte,« - pravi paver tihinci,»ešče mamo par minutdo pounouči. Če ščete, lekoideva eti pri nas k meši.«»Tou bi pa rejsan fajn bilou,samo ne morem ženo samoupistiti.«»Vej pa nede sama. Vidite, kakse z mojo Irmo dobro razmita.Ranč v pamet ne vzemeta,če müva za malo časa odidevaod douma. Pa tüdi ges birad edno molitev povedo zamojiva dva sina, šteriva sta sesmrtno ponesrečila.«Prvle, kak sta odišla, sta poglednolav sousedno sobo.Malo dejte je merno ležalo narokaj matere pa se naraji smejalo.Očivesno se je veseliloživlejnji. »Čüdovito lejpi je tebožični večer, eden mojih najlepšihbožičov,« si premišlavapaver. »Pred edno malo sva sez Irmo ešče žalostila, kak svasama tüdi na te lejpi večer,brezi dece, pa te tak naednoukse samo pojavi eti te maliPrekmurec!...Boug nam ga jeposlao za božično darilo.«Pa te se nika nepričakovanogapripeti. Pozvoni telefon.»Atek, spoznaš moj glas? Neboj čemeren, ka te tak kesnomoutim!«»Marta, moja lüblena! Nej istina!Si tou rejsan ti? Nejsamvüpao ranč pomisliti na tou,ka mo ešče gnes večer čüo tvojglas. Odkec me zoveš?«»Eti stojim pred vratami. Püstime notri! Samo ka sam nejsama, nego z možom, pa zmojo 15 lejt staro hčerko.«»Boug moj, vüpam se, ka semi ne senja!«Suzana Guoth

12MOJI SPOMINI NA SVETI VEČERKak dejte, najmlajša v našoj držini,so me vsi moji že cejli decemberpripravlali na sveti večer.»Če ne boš vrla, ti andjalkanika nede prineso,« so migučali. Zato sam se tüdi ges temejsec za čüdo vsem spremenilav pravoga maloga angela,če glij sam cejlo leto bila pravi,mali vražiček. Moja anjukame je vsigdar spoumnilaz besedami: »Vigyázz, mertangyalka lát mindent és mindenhol,hogy mit csinálsz!«Tak sam vsakši večer molila,pred obedom, po obedi, patüdi v cerkev sam redno odlapa bougala.Predvečer božiča je bilou celoufejst napeto. V dnevnosobo sam nej smejla titi, zatokka je prej tam odprejto okno,skouzi štero notri prileti Jezušček,šteri prinese »karácsonyfa«pa vse drügo. Dnevnasoba je bila gori na emeleti, aličüdno, vsi drügi iz familije paso leko gor šli, samo ges nej.Tou mi je bilou trnok čüdno.Ekstra za božič smo melizvonec, s šterim je vsigdar»angel« pozvauno, gda je bilouvse kredi. Do zadnjogabožiča, dokeč sam vörvala, kaangel prileti pa vse prinese,sam za zvounec nej znala. No,te zadnji božič pa je za angelamoja anju doloučila mojegabrata, ka naj pocinga. Stau jegori na vrejeki stumb, pa gdaje što pocingati, njemi je zvonecz rouk spadno pa se kotodoj po lesenij stubaj, dokeč seje nej stavo glij pred mojiminogami spodaj. Vsi so se začnilismejati, zvün brata, šterije postrašeni po stubaj doj prišopa pravo: »Gda me je angelzagledno, se je tak prestrašo,ka njemi je zvonec z rok spadno.«No, angeli zvonec, njemipa okouli vüj eden reden pofonmoje starejše sestre.Te so mi ovadili, na mojo velkožalost, ka tou se anjuka paati pripravita. Po tou pripetlajise je cejla familija odpravilagor v dnevno sobo, gde je čakalogor na klavir postavlenobožično drejvo z mnougimidari za vsikšoga od nas. Anjukasi je sedla za klavir, mi paokouli drejve zmolili natou paspopejvali Sveto nouč. Anjukapa je na klaviri te ešče dugo vnouč igrala božične pesmi.Pred pounoučjov pa se je cejladržina odpravila k polnočnici.Trüdni od napornoga dnevapa nouči smo se odpravili spat.Zazrankoma smo se zbüdili naglas zvonouv, šteri so nas zvalik božičnoj meši. Zame je biobožič vsigdar najlepši svetek.Ne vem, mogouče zaradi daril,ali zatou, ka je biu eden rejdkidnevov, ka sam nej bila lagva,pa tüdi bita nej.Kak se že šika pa tou tüdi odsrca – želejm vsem Porabcomblajžene božične praznike.Marija RituperHotel in restavracija LipaMonošter/Szentgotthárd, Gárdonyi u. 1.Tel./Fax: ++36-94-383-060, ++36-94-383-061e-pošta: hotel@lipa.axelero.netspletna stran: www.lipa.sztg.huTakši je gnešnji svejtVsi dobro vejmo, ka se je svejt dosta preobrno, rančnam nej trbej misliti tak daleč nazaj. Kumaj več kakdeset lejt, gda smo eške pod drugim režimom živeli naVogrskom pa v nistarni drugi rosagaj tü. Dobro vejmo,ka nega takšo dobro, v šterom bi kaj lagvoga nej bilau,pa nega takšo lagvo, v šterom bi kaj dobroga nej bilau.Zatok bi pa svojomi pisanji takši naslov tü leko dala, ka»Že se je začnilo«.Da te misli pišem, smo v prvi dnevaj v decembri. Že vsepovsedikpišejo, ka na božič se tau pa tisto tüj pa tam dadobiti. Tak delajo reklame, kak če bi kaj k šenki talali.Tak nas nauri naredijo, ka si rejsan poželejmo kaj küpiti.Ranč tak, liki bi že doma nej meli zavolé dosta klumpa.Pa te je tau nika nej k tomi, ka etakšoga ipa deca vidipa zaželej. Kak če bi stariške milijonke meli.Etognauk sam nika po Varaši ojdla pa sam vidla ednožensko, štero je njena či tak cukala pa vodila od bautedo baute, kak gda »po daraj odijo«. No pa te sam čülatü: »Mama, gledaj, kakše lejpe mobilne telefone odavajo.Nika pa nika ne prosim drugo, mobilni telefon.« Mati paji pravi, ka že tak ma mobilni telefon, ka pa ške? Zdaj tadeklina etak pravi: »Mam, mam, depa kakšoga? Takšoga,ka je že stau lejt star. Meni zdaj najbole modernejšogatrbej, s šterim leko slike delam pa vse drugo. Depa titau tak ne razmejš.«Nej, nej, mati tau tak ne razmej, samo naj za več desetgezero forintov njej najbole modernejši telefon küpi. Vejpa tau je v reklami, pa tau drugi sošolci že vsi majo.Pa je tau istina. Človek dé po pauti, se sreča z mladimi,šteri si na pauti zgučavajo po mobilnom telefoni, pa nejmalo cajta. Sto pa tau vöplače? Mati pa oča, štera se natau tak nika ne razmejta.Sto pa te na tau misli, odkec vzemajo stariške te pejnaze?Kelko pa kelko lüdi je zgübilo svojo delo, svoj redenslüž, pa te itak mora živeti, držino tadržati. Po rosagi,sploj pa na vzhodnom deli, tak pravijo, ka je nam tü nazahodi naleki. Mi leko odimo v Austrijo delat pa dobroslüžit, etak smo pa te mi bogati. Depa vsakšomi vauščimtau delo. Ki je tau nej probo, ne vörva, ka je tam tü nej»do dna vse vrnjo mlejko«, kak tau Vogrin pravi. Lekostoj vösproba, pa de te vido, kak se tam slüžijo euronge.Pa porabski lüdje se ne dajo. Rejsan, če je mogauče, vsespravijo svojim držinam, svojoj deci. Rosag pa tak dela,liki bi nej znau, kak lüdje žmetno živejo, delajo den dodneva za držine, naj vse leko dajo svojim, ka te modernisvejt ponüja. Vej pa če drugi majo, mi zakoj nej? Pamed tejm se taponücamo. Živci so napeti, toga volo namzdravje tü ne slüži.No, depa začnilo se je. Začnila se je sezona, gda nas reklamenaure redijo, gda pa vse vküp poküpüjemo, kanam je ranč nej na hasek.Samo eške telko. Zatok smo lüdje, ka si moramo premišlavati.Pa se nej dati nagučati na vsakšo norijo. Zatok,ka je gnesden cejli svejt eden velki biznis.Irena BarberPorabje, 22. decembra 2005

13Rudi je več nej mladi. Petdesetje prejk, depa ešče šesdesetnejma. Itak je že v penziji. Tause je tak zgodilo, ka je njegvodelavno mesto dojzavertivalo,on je pa že dosta slüžbeni lejtemo pa je leko v penzijo prišo.S svojo staro materjo živetav ednoj lejpoj hiši, Rudi seje nigdar nej oženo. Obadvamata lejpo penzijo, tak paprobleme, ka bi nej moglanormalno živeti, nejmata.V rami, kauleg rama velki redpa čistaučo držita. Vse je takkak karta. Rudi vsakši den vbauto de, tam friško kaj küpi zazajtrik, malo si tau tü dovaušči,ka v krčmej kaj malo spidje.Tau, ka bi pijani bio, nišče nemore povedati. Obed njima samoupravavozi, tak pa na večerjotü vsigdar ostane kaj. Čenej, te si malo nika spravita.Ka pri rami trbej plačüvati,tau si njiva raztalata, s togaje nigdar nej bila nikša baja.Ešče prišparane pejnaze tümata. Gda pa pridejo svetki,eden drugomi vsigdar nikšopresenečenje spravita.Mati so vsakši den bole slabi,trnok nikan ne odijo, Rudivse ta napravi, ka je njima potrejbno.Večkrat so ma gučali,naj se oženi, ka de pa sam, gdanjij več nede. Zdaj ma pa večne gučijo. Če se je do tejga maunej ženo, te se po tejm vsebolenede. Nikak že baude.Toga ipa se je pa začnilo nikapreobračati. Zazrankoma paulegdeveta vöre je Rudi šegauemo v bauto ojdti pa je vsigdarpri cajti domau prišo, se je brigoza friške kifline, kakše klobasepa za mlejko. Zdaj pa takvövidi, ka vsakši den duža odi.Mati se ga ne morejo včakati,te si pa kakšo djajco spečejopa malo tej spidjejo za zajtrik.Te se gnauk zatok domau postavinjini sin. Liki mati taunikak ne morejo razmeti, gdeodi. On etakšoga reda naponapravi, ka v bauti telko pa telkomogo čakati, ka se je s tejm alis tistim srečo pa tak tadala.Nej dugo, ka so mati nika nauvoganapamet vzeli. RudiPRAZNA ŽEPKAvse menje pejnaz ma, gda kajtrbej plačüvati, ta mine pase samo sledkar naprej pokaže.Etognauk so ma malonut poglednili v palacko, paso tam samo nikše drauvneforinta najšli gor na tau, kaje nej dugo prišla penzija. Patau ešče nika nej. Te se je edenden domau postavo pa je materproso dvej gezero forintovna posaudbo.Mati so si premišlavali, kamapojep pejnaze klade. Vej pa zazrankomadün ne odi za kakšimiženskami. Ka pa dela?No, tau je ešče nej vse. Mati sovečkrat napamet vzeli, ka znjine palacke falijo pejnazge.Najoprvin so tak mislili, kaso že stari pa pozebleni, nevejo, kelko so meli. Te so sipa zatok nika vözmislili. Vzeliso edno irko, tam so vsigdarpisali, kelko pejnez so njaliv palacki. Pa buma, tam jezdaj že vsigdar falilo dvej, trigezerk, ali samo malo, depafalilo je. Pravijo Rudini, ka jetau za dela, ka go pokradne.Vej pa če ma na koj trbej, najpovej, vej ma ona posaudi.Rudi je edno rejč nej pravo natisto, dvera je nut hapno, pa jeodišo z daumi.Kak je vse bole ta zaosto, vseboleje doma naaupek bilau.Več je nej takši velki red biokak prvin. Mati so več tü nejladali, stari so bili pa so vsemenja mauči meli. On je pasamo odo pa pejneze ta lüčo.Kama, tau so mati nej vedli.Mati so meli edno žlato. Tepojep je njinoga pokojnogabrata sin bio. Etognauk je Petermimo rama üšo, mati so nadvauri bili, gda se je poklono,so ma pravili: »Peter, malo espoj. Nika bi te rada pitala. Tigvüšno kaj vejš od toga, zakojnaš Rudi langa, ne odi pricajti domau pa pejneze vse tazlüče. Od toga nikomi nika neguči, liki povej mi, ka te človekdela.«Peter je tak malo redeči gratopa pravo, ka on ne vej nikanej. Tau je pa videti bilau nanjem, ka vej. Dobro vej. Samonika nešče gučati. Ovak jePeter takši miren bijo, malo jegučo naj nede svaje.Rudi je etognauk pa nikšonorijo napravo. Mati so domabili, on je pá nej domau prišo,depa za edno malo se je edentraktor v dvor postavo pa jeRudi tü z njimi prišo. Gor sooprli škedjen pa so od tistecvövlekli kaule. Istina, ka sta jenjiva več nej nücala, depa tauso mati nej steli ta zodavati.On je kaule audo.Gda so tej moški odišli, matipravijo Rudini: »Pa ka je te tau?Na posaudbo si je njim dau, alika. Če si je audo, name si nikanej pito pa tak vidim, ka minika s toga neščeš dati tü nej.Kak te ti tau misliš?«Zdaj sta se oprvin korila, kasta ovak trnok lepau živela.Mati so ma zdaj vse vözgučali.Kelko pejnaz njim je pokradno,pa naj tak nagnauk povej,ka je tau.Rudi je vse tajijo pa je ešče tautü v mater potočo, ka je starapa vse bole pozablena, te je pazdaj on kriv. Ka njemi tü trbejmalo živeti pa de ona vidla, kade eden den on strašno bogati.Pa naj te guči.Etognauk se je k materi nutpostavila sausedica, velkaklajfarca pa je lobotala tak, kaje tau nej zapovedati. Med dostamitutami je gnauk samoetak prajla: »Ge ne vejm, gdavaš Rudi ške mojomi možejnazaj dati tisti deset gezeroforintov, ka ma je na posaudbodau. Tomi je že pet kednovpa ranč nešče čüti od toga, kaje dužan. Pa sam čüla, ka jeGorenjomi Francini tü dostapejnez dužan.«Nej je zapovedati, ka so matičütili, depa zatok so nej vödalisvojoga sina. Part so ma prijalipa so sausedici tak prajli,ka je tau samo eden velki laž.Sausedica je čemerna gratalapa je tak prajla, ka nede daleč,gda do mati vidli, ka vcejlaknanikoj pridejo, ešče süjogakrüja nedo meli. Hapnila je zdverami pa je odletejla.Mati so kumaj čakali, naj seSlovenske šege alinavade ob božiči panouvom letiV božičnom cajti naše lüstvo pozna tri svete večere, steri so doubili kratkoime, trgé božiči: prvi božič (24. december) je na predvečer božiča,drügi božič ali staro leto (31. december), je večer pred nouvim letom,tretji božič (5. januar) pa je večer pred svetkom sveti trej kralov.Sveti večer indaPred kmicov je božični sto že pripravleni. Vse, ka je bilou na njem,je bilou posvečano pa je melo mouč, ka je prinašalo zdravje pasrečo. Pouleg posvečenoga krüja so bili na božičnom stauli pa podnjem razni polski pauvi pa šker. Gazda je eške pod sto djao tüdiplügovo železo, ka bi zemla bola rodila, nika sena pa kosou za boukšoletino v nouvom leti. Pred kmicov je z držinov že poškroupoižo z blagoslovleno vodouv pa s kadilom.Mnouge držine tou delajo eške gnesden. Škropijo pa pokadijoižo, štalo, gračenek pa bližnje mezeve. Vertinja deje v pisker enolopato žarečoga ognja, gazda gor potrousi kadilo, vertinja eno posancoblagoslovlene vode, pa v tou namoči djeličovo vejko. Cejladržina te dé ob molitvi okouli rama blagoslovlat svojo domačijo.Tou je navada, štero opravijo na vse tri božiče.Po blagoslovitvi držina sede k večerji, štera je na sveti večer bolesrmašna, vej je bila tüdi sveta držina tistoga davnoga časa, gda staMarija pa Jožef iskala kraj, kama bi leko položila nouvorojeno dejte,lačna. Večerja je bila večinoma mrzla – ohlajeno küjano sadjeali gra. Pri mnougoj držinaj so večerjali na stolicaj pri toploj peči,vej je bijo sto v svetoj nouči božičnoga večera kak ižni oltar. Takzdružena držina je na sveti večer pozabila na vse brige pa nevoulepa se veselila tije sreče najlepšoga večera pa najlepše noči v leti.Stara vöra tüdi pravi, ka je na sveti večer nebo odprejto. Zatok jetrbelo odprejti lade pa omare, ka bi v nje prišo božji blagoslov. Nagezero želj v svetom večeri je bilou na pouti k zvejzdam, ka bi nasvejti nej bilou bojn, lačni pa nesrečni lüdi. Vsega hüdoga niščene more odpraviti s sveta, vsakši človek pa leko iz svojoga srca odpravipa pozabi lagve misli, vse čemere, užaljenosti pa slabo voloupa da mesto v srci za prijatelstvo pa lejpe želje.Marija RituperRudi domau pritepe, ka madobro vözgučijo. Tak je bilau.Samo ka je Rudi vse tajijo, jepravo, ka susedicaj čobe nutvdari, če de ešče gnauk etakšeklajfe nosila.Mati so tau tü napamet vzeli,ka si Rudi fejst premišlava, takse vidi, ka je rejsan v nevauli.Mati so vnoči nika nej spali paso si etak premišlavali: »Žmetnomi je, žmetno, depa samamorem zvedeti, gde moj Rudiodi.« Gor so si djali, ka do nadrugi den za njem šli v bauto.Gda so oni v bauto staupili,Rudina tam nej bilau. Bautošicaji je pitala, ka bi radiküpili. Oni so prajli, ka nikanej pa so pitali, če je Rudi žeodo tüj. Bautošica je pravla,ka je odo, depa že je v krčmej.»Tak vejte, ka tam dela,« jepravla. Mati so samo na bejlogledali. »Ka? Vi nika ne vejte?Vej pa od tistoga mau, ka sov krčmau pripelali mašine, sškerimi se špilajo, se neprestanomašpila. Že vsenakrajedug ma. Pravo je, ka on vseplača, vej pa nede daleč, gdanjemi mašin žmetne gezerkevöda. Vejte, tak se že drži, kakšteri je nej normalen.«Mati so odišli domau, pa sood velke nevole, od sramotevlegli, pa so več nej stanili. Tauje trbelo Rudini, ka se je »vöstrejzno«.Gda so prišli svetki,bi rad nika küpo materi. Vse jekesnau bilau, nej več trbelo, nasveti den so mater pokopali.Irena BarberPorabje, 22. decembra 2005

14NIKA ZASMEJNej je cejlak takKalman je etognauk pri doktoribio pa te sta si malo pripovejdala.Kalman etak pita doktora:»Gospaud doktor, tau jeistina, ka prej oženjeni moškidukše živejo kak nejoženjeni?«Doktor pa: »Tau je nej vcejlaktak. Vejte, tau oženjeni samotak čütijo.«Sto je prva živoEden zidar, eden cimermanpa eden električar se štrejkajo,sto je prva živo. Zidar pravi,ka so zidari gor zozidalipiramiše, zatok so oni najoprvinživeli.Zdaj cimerman tak pravi: »Mi,cimermani smo naprajli Noenibarko, etak smo mi prva živeli.«Električar se pa zdaj rže, ka gatejva drugiva dva etak pitata:»No, ka je pa te tü tak smejšno?«Električar pa: »Gda je Baug svejtstvauro, je prvi den etak pravo.Naj baude svetloča! No, te smo žemi doj djali električne kabele.«Skurok je takJanči se je šeto po gaušči pa seje srečo z edno čaralicov, šterina plečaj je edna vrana sejdla.Čaralica zdaj etak pravi Jančini:»No, če boš vedo prajti, kasedi na mojij plečaj, ge mo tüvčasin tvoja.«Janči si zdaj premišlava, vidi,ka je čaralica strašno grda,stara pa te etak pravi: »Navaši plečaj po mojem edendelfin sedi.«Zdaj čaralica etak: »Dobro siodgovoro…«MeklaVeč nej mlada Juliška je etognaukv bauto üšla pa je bautošaprosila, naj ji edno meklau da.Bautoš pa: »Izvolite, gospa.Mekle so ranč gnes pripelali,«pa ji ponüja edno meklau.Juliška pa pravi, ka je ta meklanej dobra, sploj kratek štiu ma.Bautoš je že kreda z edno drügovpa pravi: »Izvolite, ta degvüšno dobra.«Juliška pa: »Ta mekla je vamdobra, vej je pa ta ranč rednonej vküpzvezena.«»No, te pa tau poglednite,« paji bautoš pa edno da.Juliška pa: »Ta je tü nej dobra,sploj je trda.«Bautoš zdaj že malo čemerasti,depa zatok tau ne pokaže vö paeške edno meklau kaže Juliški.Juliška pa: »No, dobro, naj baude,kakoli ka je ta tü nej najbaukša.«Bautoš zdaj etak pravi Juliški:»Gospa, nut naj go vam spakivamali si pa na njau sedete?!«Sto je pa takšo vidoImre je nauvi auto küpo pa gasvojoj lübici pokazo. Zdaj ednogombo potejži pa že okna dojdejo. Drugo gombo potejži pase autona streja sama doj potegne.Zdaj edno tretjo gombopotejži pa te ventilator ovoj kiklov luft zdigne.Ova etak krči: »No, sto je patakšo vido, zdaj več svojo rokaunigdar ne’š nüco?«Zakoj bi on več plačoMali Pištak, te velki huncut, jeetognauk svojo sestro napazo,ka se je z ednim pojbom küšüvala.Of zdaj stau forintov Pištakiv rokau potisne pa ma etakpravi: »Nika si nej vido, oke?«Mali Pištak pa: »Oke, nikasam nej vido,« pa s tejm vred50 forintov nazaj da pojbi.Of pa: »Zakoj si te pejnaze nazajdau?«Pištak pa: »Zakoj bi ti več plačüvokak dosta drügi?«Sto tau razmej?Anuška se je etognauk etaktaužila svojmi možej, Lorenci:»Ge tau ne razmejm, kak je tau.Gda sva eške samo zaročenivabila, tak si se držo, kak če bi vseslobaudno bilau, ka je etakšogareda eške prepovedano. Zdaj, kasva že oženjeniva, zdaj se pa takdržiš, liki bi vse prepovedano bilau,ka je zdaj cejlak slobaudno.«Ka se me je vidloGustek pa Ödön sta etognaukv kino šla pa sta eden lejpifilm pogledala. Gda je filmikonce biu, Ödön etak pitaGusteka: »No, ka se je tebi najbolevidlo?«Gustek pa: »Meni se je tista deklanajbole vidla, stera je primeni sejdla.«Samo je tau sto zvedetiLujza pa Jenő sta etognaukpri večerji goste mela. Gda sogosti odišli, Olga se je včasin vmoža smejla pa ma etak pravla:»Tau vejš, ka si se med večerjovstrašno obnašo? Vsakšožensko si küšno.«Jenő se pa zdaj etak brani:»Tau je samo zatok bilau, kasam sto zvedeti, sto je spijomoj konjak.«Takšo tü gesteOto pa Anastazija sta se oženila.Gda vö s cirkve deta, gnauksamo vcuj k Otoni staupi edenmoški, ga malo vkraj potegnepa ga pita: »Mladi človek, mateod svoje žené nagi kejp?«Oto pa: »Nejmam, zakoj bi gapa emo?«Of pa zdaj etak pravi: »Šketepar takši kejpov meti?«POT DO ZADOVOLJNIH ZAVAROVANCEV IN POSLOVNEGA USPEHAZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D. OBMOČNA ENOTA MURSKA SOBOTAS ciljem dolgoročnega razvoja in rasti podjetja smo se v soboškienoti Zavarovalnice Triglav, d.d odločili za popolno odprtost vokolje s katerim živimo in za katerega dihamo. Sledimo so-dobnimspoznanjem poslovnega sveta, uva-jamo najnovejše metodein postopke za izboljšanje in racionalizacijo delovnega procesa. Vpodjetju rešujemo probleme kreativno in v heterarhični organizaciji.Posebno pozornost posvečamo kakovostnim in partnerskimodno-som z našimi strankami. Ker se zavedamo, da je naš uspehodvisen predvsem od njihovega zadovoljstva in zvestobe, smo uvedlikoncept CRM (Customer Relationship Management oz. Celovitoupravljanje s strankami). Vemo, da jim je poleg kakovosti in cenestoritve najdra-gocenejši čas. Zato smo z izgradnjo Središča zastranke poskrbeli za še hitrejše, lažje in prijetnejše poslovanje z nami.Kakovost naših storitev poleg potrditev skozi vsakdanje delo dokazujemo tudi s standardomkakovosti ISO 9000, ki smo ga prejeli leta 2002, že leta 1997 pa smo kot prva zavarovalnicav Sloveniji prejeli certifikat kakovosti ISO 9002. Ob tem smo prejemniki dveh priznanj »Napoti k učečemu se podjetju«, ki ga podeljuje Inštit učečega se podjetja in priznanja za Izobraževalnimanagement 2002 TOP10.Porabje, 22. decembra 2005ŠIROKA IN PESTRA PONUDBA ZAVAROVALNIH STORITEVPonosni smo na svojo močno vključenost v življenje Pomurja, zavedamo se svojih nalog insvojega pomena v ožjem in širšem okolju. Že več kot 80-odstotni tržni delež v pomurskemzavarovalnem prostoru pa nam poleg izobraženih in motiviranih zaposlenih ter kakovostnoizvedene storitve pomaga vzdrževati in krepiti tudi široka in pestra paleta zavarovalnih produktov.Sledimo sodobnim zavarovalnim trendom zato našo ponudbo vsako leto obogatimoz novimi atraktivnimi zavarovanji.Bralcem časopisa in vsem Slovencem na Madžarskem želimo prijetnepraznike, nepozabno praznovanje novega leta ter veliko srečnih dni vletu 2006.

15HOROSKOP ZA LETO 2006OVENČaka vas dugih dvanajst mejsecovveselja in zabave. Navsakšno pozvanje, ka ga domouprinese poštaš, se morateodzvati. Eške ekstra vala tou,če vas ob večeraj kama pozovedraga oseba. Malo brezskrbnostivam nede škodilo, samo nepozabite, ka po drugom krajitüdi malo dela prav pride. Odzabave se namreč ne da živeti,razen če ščete po hitrom postopkishujšati, pa biti cejlo letobrez pejnez, s tem pa tüdi brezpunoga hladilnika. Pa še tou.Eden od večernih obiskov devam odpro oči pa pokazo enood skrivnosti.BIKTou, ka znate s pejnezami, takali tak vsi znamo. Samo navsakšne telko časa pride tüdiv živlenje kakšna spodletelanaložba. Eške ekstra, če ta potistom, gda ste njoj küpili dragegvante pa njoj plačali toplice,odide z eno drugo osebo. Nikase ne sekerajte. Tou de se sicerzgodilo tüdi vam v prihodnjijmejsecaj, samo znajte, ka povsakšnom dežji pride sunce.Mirni trenutki do vam omogoučilisprostitev ob branji Porabja,če pa ščete kaj več, moretesami pri sebi dobro premisliti,pa priti do spoznanja, ka so pejnezinej vse na svejti.DVOJČKAMalo večkrat te mogli upoštevatinasvete vaših prijatelov.Prej, ka de se vam bogato obrestovalo.Sicer se malo prevečzanašate na vašo srečno zvezdo,ka pa tüdi nej skouz dobro.Človek ma namreč telko sreče vživlenji, kelko si je sam napravi.Opozoriti vas moramo, ka jeskrajni čas, ka enjate pozablati.Najboukše bi bilo, ka si vsakšiden doj napišete, ka trbej napraviti.S tem te se izognili tüdizameri, štera bi gratala samozatou, ka vas je draga oseba pačakala dugo v noč, ka pridete,od vas pa nej duha nej sluha.RAKZ delom se daleč pride, pa čiglijraki večkrat idete nazaj kak naprej.Ali proti zakonom naravese ne da nika napraviti. Tou sivbijete v glavo, gda de se vampa cesta proti postavlala, gdate šli domou po dugoj veselici.Pejnezno stanje de vredi v leti2006. Vseeno preveč ne zapravlajte.Mogoče je čas, ka sezačnate spravlati s kakšnimšportom. Zagnouk priporočamodrsanje pa smučanje, v letipa vožnjo z biciklinom pa rolanje.Bojte previdni, ka nesrečanikdar ne počiva, pa tüdi samanikdar ne pride.LEVKrali živali bi se mogli primernoobnašati svojomi položaji,ali ka če ste že tüdi sami gorprišli, kak žmetno je gnesdenkomi kaj zapovedati pa tüdivčasik je bole brž, če človekdelo sam napravi. Tüdi v prvojpolovici novoga leta te fejstdelali sami. Boukše de v preostanki2006, šteri de namenjenipočitki. Pred televizijone priporočamo sedeti, ka deprogram še skouz lagvi, rajgledajte vö na okno. Nikdar nevejte, gda se mimo na biciklinipripela kakšna lüblena oseba,štera ma raj leve kak pa kakšnedruge živali.DEVICAV vašoj glavi de cejlo leto sprtolejt.Čista te se razcveteli, vašesrce de pa gratalo kak travnik,šteroga cvetove obletavajo najvekševčele toga sveta. Zemtena znanje edino tou, ka se skouznajde nekak, ka ma čas, kapotrga najlepšo cvetje. Edinovprašanje je, če de ga te tüdiznau dobro v vodo djati pa ganegovati ali pa de püsto, ka lepoudoma povegne. Ka se vastiče, se z vrtnarskimi opraviline spravlajte preveč. Bunka, kaste jo dobili, gda ste zadnjič namotiko stopili, je še skouz prevečboleča. Kljub temu je doberizgovor za obisk pri kakšnomlüštnom medicinskom osebji.TEHTNICAŽe pá preveč premišlavlete. Nevejte, ka je za vas dobro pa kaje za vas slabo. Nezadovolstvote probali prekriti, ali ka, če vasvse preveč dobro poznajo, ka bise vam tou leko zošikalo. Probajtese prilagoditi družbi pazačnite sami gesti malo bolemastno hrano. Za zdravje je nejglij dobro, pa tüdi doktori vamtau nedo tanačivali. Po drugojstrani pa če se ide za male količine,se vam ne more zgoditikaj lagvoga. Pazite samo, kanete prevečkrat masni po obrazi.Je nej preveč prijetno za tistoosebo, štera se küšüvle z vami.ŠKORPIJONPripravite se na najvekše presenečenjena lübezenskompodročji. Škorpijoni ponavadipikate, samo zdaj do piknolivas. Planirajte romantičnovečerjo pa krepki zajtrk. Okolivas do popejvali ptički, vi te pavisoko v nebesaj. Škoda edino,ka še skouz vala, ka gdor visokoleta, nizko spadne. V tomprimeri priporočamo, ka si narit zavežete blazine, ka se prevečne vdarite. Druga možnostje, ka skouz vse leto treneratepadce, dokeč se tejlo ne navadi.Na konci pa tak ali tak še skouzvala tisti pregovor, ka čas zacejlivse rane.STRELECLovsko društvo bi vas že vzelomed sebe, edino bi se mogliprlej potrüditi pa poslati prijavnico.Dokeč toga ne napravite,leko v mislih strelate samo tiste,ka vas vztrajno obletavajo.Pisma, ka ga tak dugo čakate iztihinskoga rosaga, eške nedetak brž. Tou, ka se zadnje časepoštaši moped kvari pred vašimdvoriščom, je nej vzrok.Bojte potrpežljivi.Situacija bo navidezno brezizhodna.Nede tak grozno, kakvövidi. Na pomoč v čakanji devam priskočila oseba, od šteretoga ranč nete pričakovali, pade na konci zaradi toga vsevküper še lepše.KOZOROGNapovedavle se razprodaja vašogaprostoga časa. Vsi do vasščeli meti pri sebi pa tak pomalivöponücati. Seveda ma tou lekotüdi določene posledice tak vlübezni kot tüdi v povsem vsakdanjihstvareh. Vaše živlenjese zatou v prihodnjij mejsecajnede ravno odvijalo po vašihpričakovanjih, ali če smo pošteni,je tak tüdi včasik prav. Če bise vam uresničile vse želje, te bibili vaši dnevi podobni dnevomkakšne filmske zvezde, štero ježe zdavnaj povozo čas. Tou pavašoj podobi ne bi ravno hasnilo,edino če ščete rejsan bititüdi slavni.VODNARVaše živlenje de pod mikroskopom,zato ka de se vsakši, kade meo pet minut časa, piknov tou, ka delate, kelko delate pače delate kakšne hibe. Zavolotoga mate dve možnosti. Prvaje, ka pazite, ka delate. Drugaje ta, ka vam je čista vseeno, kapravijo drugi in naprej živetesvoje živlenje. Priporočamodaljše potovanje, na šteromte spoznali, da je doma vseenonajlepše, pa tüdi tou, kaje vseglij še najboukša domačahrana pa domača postela. Čedo tüdi doma želodci prazni,postela prazna, se obrnite nauredništvo Porabja.RIBIV vašom živlenji do se stvariprejk noči obrnile. Vam sevedanede jasno, ka se je zgodilo. Zatoute mogli zadevo raziskati paponücati vse vaše detektivskespretnosti. Za informacije jenajboukša vaša druga sosedica,štera vse dneve visi na okni. Čete uspešni, te se hitro pomirili.Prišli te gor, ka je edino, ka sevam je zgodilo, tou, ka vas jev meko meso na zadnjom delitejla strlila lübezenska puščica.Rana de hitro zacejlila, posledicedo pa ostale večne, takka leko že zdaj pomali začnetegledati kataloge trgovin z zdavanjskimigvanti.Porabje, 22. decembra 2005

Komorni zbor iz MurskeSobote v SzékesfehérváruV našem mestu je že tradicija, da na različne prireditve povabimogoste iz Slovenije, med drugim učence glasbenih šol inodrasle pevske zbore. Ti nastopi nudijo veliko glasbeno doživetjetako nastopajočim kakor tudi poslušalcem, hkrati pa krepijostrokovno sodelovanje med inštitucijami.Stiki med našo samoupravo in Komornim pevskim zborom dr.Vladimir Močan Društva upokojencev iz Murske Sobote so sezačeli leta 2003, ko se je zbor predstavil v naši glasbeni šoli nabožičnem koncertu.Tokrat so nas obiskali v adventu, in sicer 7. decembra. Uspešenin zanimiv božični koncert so imeli na Glasbeni šoli LászlóHermann. Na dan koncerta so bili na izletu v Budimpešti, biliso malce utrujeni, toda kljub temu so z veseljem zapeli prekmurskein porabske narodne ter božične pesmi. Koncert sopopestrili z instumentalnimi točkami mladih učencev glasbenešole. Spored so končali z znano božično pesmijo Sveta noč.Kulturni dogodki imajo cilj, da bi tudi v našem mestu spoznalislovensko kulturo in s tem prispevali k slovensko-madžarskemuprijateljstvu.István Grábeczpredsednik slov. samoupraveBOŽIČNE DELAVNICEV Muzeji Murska Sobota majo včasi svetkov šegou organiziratidelavnice. Tak majo vüzemskepa božične delavnice tö. Vtej delavnicaj se navčijo delatikakše že tapozablene meštrijeali pa indašnje špile. Tou letoso se na božični delavnicajnavčili delati brnckance. Vküperz etnologinjo Jelko Pšajd(ništerni iz Porabja jo že trnodobro poznajo) in njenimi kolegamiiz muzeja so mlajši izšpagota falajčka lesene blanjicepa orejove luščinje napraviliindašnjo špilo. Gda jo vrtitemed prstami zavolo lükenj vorejovi luščinji,stera je zakeljenana blanjico,špila füčka,brncka, zatogavolo se zovebrnckanca.Na delavnicajje dosta dobrevole pa smeja.Z njimi pa siMuzej Murska Sobota iškesvojo mlado publiko pa popularizirazanimanje za indašnjičas. V njem pa živejo mnogepripovejsti, tiste iz muzeja tö.Miki RošPODELILINAGRADE»ZA MANJŠINE«13. decembra so v madžarskemparlamentu podelili nagrade»Za manjšine«. Najvišje madžarskemanjšinske nagrade sepodeljujejo ob dnevu manjšin(18. december). Premier FerencGyurcsány je v slavnostnemnagovoru poudaril, da je manjšinen a Madžarskem potrebnoopogumiti, »da ob tem, da soMadžari, madžarski državljani,imajo tudi drugo identiteto. Zadoživljanje te druge identitetesi moramo predstavniki oblastienako prizadevati, kakor si prizadevamoza to, da zaščitimoin zastopamo zamejske madžarskeskupnosti.«Premier je podelil nagrade skupajs predsednico parlamentaKatalin Szili ter predsednikomdržave Lászlóm Sólyomom.Nagrada »Za manjšine« se podeljujeposameznikom oziromaskupnostim, ki veliko naredijoza ohranitev lastne manjšinena kulturnem, znanstvenem,šolskem, umetniškem, verskemitd. področju.Nagrade so prejeli: János Budai,upokojeni ravnatelj romunskeOŠ ter gimnazije NicolaeBalcescu v mestu Gyula, zavečdesetletno delovanje na področjunarodnostnega šolstva;animator, pedagog, pisatelj inpesnik József Choli Daróczi, zaživljenjsko delo v interesu romskeskupnosti na Madžarskem;Antal Farkas, podpredsednikDržavne romske samouprave,za prizadevanja na področjuintegriranja ter zaposlovanjaRomov; Irena Molnár Gabrić,univerzitetna profesorica, zaznanstveno dejavnost medvojvodinskimi Madžari; IvanGolub, primarij bolnišnice Uzsókiv Budimpešti, za aktivnostiv interesu srbske manjšinena Madžarskem ter MihályGuttman, upokojeni glasbenipedagog, za revitalizacijo zborovskegapetja.Razdeljeno nagrado sta dobilaglasbenik Zoltán Mágain umetnik Gyula Nyári teržupana vasi Kisszelmenc inNagyszelmenc József Illár inLajos Tóth.Enako nagrado je prejel Javnisklad za narodne in etničnemanjšine za uspešno desetletnodelovanje.M.S.NA KRATKO11. decembra so na Dolenjom Seniki držali den starejši, kak ježe tau navada. Kulturni daum je skurok puni bio, županja ElizabetaBartók je s toplimi rečami pozdravila udeležence. Najmlajšiso lejpi program pripravili v trej jezikaj. Po tistem so pastarce ponidili z dobrim obedom. Organizator je bila lokalnasamouprava Dolenji Senik.Ranč na te den so se v Slovenskojvesi tü zbrali starci.Tam je rdeči križ organizero,finansiro tau srečanje. Lejpamisli je povedala vzgojitelicaIluška Bartakovič, predsednicardečega križa. Kulturniprogram so najmlajši dali, potistim je pa števanovska gledališkaskupina zošpilala komedijoIrene Barber z naslovomŠaula včeraj, šaula gnes.SREČNO2006SREČNOČASOPISSLOVENCEV NAMADŽARSKEMIzhaja vsak četrtekGlavna in odgovorna urednicaMarijana SukičNaslov uredništva:H-9970 Monošter,Gárdonyi G. ul. 1.p.p. 77,tel.: 94/380-767e-mail:porabje@mail.datanet.huISSN 1218-7062Tisk:EUROTRADEPRINT d.o.o.Lendavska 19000 Murska SobotaSlovenijaČasopis izhaja z denarnopomočjo Urada RSza Slovence v zamejstvuin po svetu terJavnega skladaza narodnein etnične manjšinena Madžarskem.