HS 4 (celotna publikacija) - Historični seminar ZRC SAZU

»Izseljevanje je rakrana na telesu našega naroda«navedenega »izluščila pomembna dejstva za spoznanje slovenstvasploh«. Slovenci naj bi se premalo zavedali tragičnosti izseljenstva,pravi Kocbek in zapiše značilno misel: »To je srčna kri našega narodnegatelesa, ki hoče izkapljati v tujo zemljo.«In kako Kocbek odgovarja na zastavljeno vprašanje na začetkutega poglavja: kaj je storila domovina? Težko reči, da nič, ugotavlja,zlasti posamezniki celo veliko. Vendar je trdno prepričan, da »izseljenstvoše ni postalo srčna zadeva vsega slovenskega ljudstva, tegaproblema organizatorji še niso rešili v vsenarodnem smislu … zajeli vvseh pravnih, zgodovinskih in psiholoških odtenkih ter mu postavilismoter človeške svobode in popolnosti«.Kar nekoliko aktualno se slišijo Kocbekova priporočila, da »reševanje«izseljencev (skrb zanje!) ne sme biti le zadeva »političnetehnike«, »strankarske simetrije in družabne organizacije, ampak sredstvovsenarodne vzgoje«, kar ne bo rešitev samo za izseljence, ampakza ves narod! In zaključi: »Problem našega malega naroda naj se rešujetako v Sloveniji kakor v Ameriki, tako na Koroškem kakor med našimikovinarji na Francoskem. Ves naš narod, kar ga je na svetu, naj ustvarjasvojo skupno usodo, in izseljenci naj ne bodo med zadnjimi.«* * *Kljub izrazitemu personalističnemu pogledu na slovensko izseljenstvo,ki ga pri drugih razumnikih njegovega časa ne zasledimo, jeKocbek v svojih pogledih izražal občutke velikega dela intelektualcev,ki so se bolj ali manj dotikali tudi omenjene problematike. Mnogiso pisali o pozitivnem in negativnem izseljevanju (France Omahen), 45o njihovi zapisanosti »neizbežni narodni smrti« (Bogo Grafenauer), 46o njihovem »izumiranju«, »zapisanosti smrti«, kot o »mrtvem številu«in »praznem zvoku« (Alojzij Kuhar), 47 in le redki so bili bolj optimističniali vsaj delujoči za izboljšanje stanja (Kazimir Zakrajšek).Na koncu naj le omenim nekaj programskih zasnov (1939), 48 kijih je zapisal omenjeni Alojzij Kuhar, urednik Slovenca in določen častudi izseljenski komisar na ambasadi v Parizu, kjer je od blizu spoznavaltudi izseljensko problematiko. Izseljensko vprašanje je opredelilkot znanstveno in praktično, v obeh primerih pa je naloga države, da45France Omahen, »Naše izseljevanje v letih 1936–1937«, v: Izseljenski zbornik Izseljenskezbornice v Ljubljani 1938, ur. Kazimir Zakrajšek, str. 53–62.46Bogo Grafenauer, »Odlomki o slovenskem vprašanju«, v: Dejanje 1939, št. 1,str. 36–39.47Alojzij Kuhar, »Naše izseljensko vprašanje«, v: Spominski zbornik Slovenije: Obdvajsetletnici Kraljevine Jugoslavije, Ljubljana, 1939, str. 524–536.48Alojzij Kuhar, »Naše izseljensko vprašanje«, v: Spominski zbornik Slovenije: Obdvajsetletnici Kraljevine Jugoslavije, Ljubljana, 1939, str. 535–536.21