HS 4 (celotna publikacija) - Historični seminar ZRC SAZU

»Izseljevanje je rakrana na telesu našega naroda«hovščine« med njimi 79 (mimogrede, opažali so določeno nezaupanjeemigrantske duhovščine do duhovnikov, ki so prihajali iz Jugoslavije,saj so nanje gledali kot na »jugoslovanske eksponente«) in delovanjepreostale jugoslovanske »ekstremne emigracije«.* * *Če pa imamo pred očmi samo delavce na začasnem delu v tujini,nas vseeno preseneti ideološki naboj v odnosu do njih. Mogoče bo kdozamahnil z roko, češ saj doma ni bilo nič drugače. Vendar moramovedeti, da so bili Slovenci v tujini, ki so ostali jugoslovanski državljani,le bolj »svobodni« v svojem odnosu do simbolnih ali konkretnihjugoslovanskih (slovenskih) manifestacij v izseljenstvu. In že sama ta»svoboda« je bila trn v peti tistim, ki so skrbeli za ohranitev njihovepripadnosti in lojalnosti do socialističnega in samoupravnega sistemater Jugoslavije. In če grem še korak dalje: nekako na glavo se mi postavijoštevilne kulturne, šolske, družabne in druge prireditve medizseljenci, ki so bile organizirane s strani matične domovine, vključujočtudi inančno in kadrovsko pomoč zanje. Nikakor nočem zanikatinjihove kulturne in izobraževalne vloge pri ohranjanju narodneidentitete, prežete tudi z jugoslovansko (državna pripadnost), hkratipa so bila vsa ta prizadevanja prežeta z močnim ideološkim nabojemin metodami spremljanja in oviranja dejavnosti ljudi, ki so delovaliali samo mislili drugače. Kako naj si odgovorimo na dejstvo, da so nasrečanjih evidentirali, kdo se jih je udeležil, in še posebej, kdo ne, in otem pisali poročila za Ljubljano? S tem ne zanikam, da npr. kak znanislovenski ansambel narodnozabavne glasbe ni prinesel Slovencem vtujini »koščka domovine«, vendar ostane grenak priokus, ko gledamodanes na to skozi ohranjene dokumente, ki nam odkrivajo temna ozadjasicer na zunaj bolj ali manj pomembnih kulturnih in družabnihprireditev za izseljence in delavce na začasnem delu v tujini. Samozaradi svetlih strani odnosa domovine do Slovencev v tujini ne smejoizključiti tudi temnih strani, ki so nastale kot posledica delovanja sistema,ki se je zrušil konec osemdesetih let 20. stoletja.Namesto zaključkaMoja dosedanja razmišljanja so povezana z vprašanjem, zakajse še danes pogosto srečujemo z negativnim odnosom do Slovencev79Med slovenskimi delavci v zahodni Evropi naj bi bila najbolj aktivna duhovščina,saj so ocenjevali, da je od teh delavcev vsaj 30.000 »deklarirano« vernih. Bali so senjihove »indoktrinacije s klerikalnimi težnjami«, kar bi bilo nevarno tudi ob njihovivrnitvi v domovino. Del duhovščine po njihovem mnenju ni bil »odprto sovražen«,čeprav ni izgubil »nepomirljivega odnosa do družbene stvarnosti v domovini«.31