Opremljanje naravnih plezališč, varstvo narave in etični kodeks

More documents

Recommendations

Info

$UIAA $Union Internationale des Assocdiations d'Alpinisme$$

POVZETEKOpremljanje naravnih plezališč je zamudno, naporno in odgovorno opravilo, ki omogočavarno plezalsko dejavnost širokemu krogu uporabnikov. Nova plezališča ali smeri so nastales precejšnjim trudom prostovoljnih navdušencev.Pri nameščanju varovalne opreme v plezalne smeri so izpostavljeni optimalna izbira mestsvedrovcev, natančen in dosleden postopek nameščanja svedrovcev po specifikacijahproizvajalcev in estetski videz naravnega plezališča. Naravna plezališča je potrebno tudivzdrževati. Poizkusimo tudi sami prispevati svoj delež k naši dejavnosti.Komisija za športno plezanje razpisuje materialno pomoč opremljevalcem in delnosofinancira opremljanje naravnih plezališč v Sloveniji. Z opremljanjem naravnih plezališč sona boljšem tako plezalci kot tudi lokalna skupnost. Prvi dobijo nov kakovosten športni objektv naravi, drugi pa novo športno - rekreativno ponudbo in ekonomski prihodek od obiskov inbivanja uporabnikov zanimive športne dejavnosti – športnega plezanja.Plezalci in opremljevalci se premalo zavedamo, da smo le občasni obiskovalci plezališč.Ohranjanje naravnega bogastva rastlinskih in živalskih vrst, ter kulturno sobivanje zdomačini bo tudi prihodnjim rodovom športnih plezalcev omogočalo uporabo skalnih pečin.Pri uporabi plezališč ravnajmo v skladu z etiko in etičnim kodeksom plezalcev inopremljevalcev naravnih plezališč.1
1. UVODZačetki športnega plezanja kot samostojne panoge segajo v šestdeseta leta prejšnjega stoletja.Takrat so (v približno istem času in v različnih državah Evrope) posamezni plezalci inalpinisti začeli razmišljati o načinih opravljenih vzponov. Porajajoča se miselnost jeuveljavljala idejo, da je treba za napredovanje v plezalni smeri uporabljati izključno skalnerazčlembe. Do tedaj le tehnično preplezane smeri so poskušali preplezati brez uporabetehničnih sredstev in drugih pomagal – prosto (vsa nameščena oprema v plezalni smeri jenamenjena izključno varnosti in varovanju plezalca). Športno plezalska miselnost, ki se jeporodila v temnih peščenjakovih stolpih v nemškem delu Saške Švice, je s širjenjem idejeprostega plezanja in obiski evropskih plezalcev v ZDA zašla tudi v meko tehničnegaplezanja, v Yosemitsko dolino v Združenih državah Amerike, kjer je hitro pridobivala noveprivržence. Ti so s specifičnim treningom prosto ponovili marsikatero dotedaj le tehničnopreplezano smer. S plezalskimi migracijami in izmenjavo mnenj se je razširila še v drugedržave. Od alpinizma se je začela odcepljati nova samostojna športna panoga – prostoplezanje, ki je z ustreznim zavarovanjem plezalnih smeri dobila naziv športno plezanje.Ker pa so bile visoke stene v gorskih območjih večino časa odvisne od vremenskih razmer indrugih objektivnih nevarnosti, oddaljene od naselij, z dolgotrajnimi dostopi ter so imelesorazmerno malo učinkovitega plezanja, se je plezanje selilo v bližnje in tudi krajše plezalnestene – plezalne vrtce oz. plezališča. Na začetku so bila plezališča le trening za vzpone vvisokih stenah, z razvojem prostega plezanja pa so postala preizkusni kamen za doseganjemeja človekovih plezalskih zmožnosti. Te meje so se postopoma zviševale in višja ko jepostajala težavnost smeri, večja je bila potreba po optimalnem varovanju in uporabljenihmaterialih svedrovcev in sidrišč. Prav tako so se z razvojem športnega plezanja razvijaliplezalna oprema, varovalni pripomočki in specifična tehnično-opremljevalska oprema.Plezalne smeri v prvih plezališčih so bile opremljene z nekakovostnimi rjavečimi materiali,prvi svedrovci so bili zavrtani previsoko, razdalje in mesta vstavljenih svedrovcev niso bilioptimalni, poteki plezalne vrvi v teh smereh so bili dostikrat lomljeni in niso upoštevaliizpostavljenih skalnih razčlemb. S tem je bilo povečano trenje vrvi in omejeno prosto gibanjeplezalca v skalnih pečinah. Plezalci in opremljevalci plezalnih smeri so tovrstnepomanjkljivosti opazili in se jim postopoma skušali izogniti. Nastajale so nove plezalnesmeri, ki so upoštevale specifične skalne razčlembe; vsaka plezalna smer je unikatspecifičnih skalnih razčlemb, pa tudi namestitev svedrovcev in drugih pripomočkov,namenjenih varnemu varovanju.Hkrati z razvojem sodobnejših, zanesljivejših in odpornejših materialov so se začeliuporabljati nerjaveči in kakovostnejši svedrovci. Standardi uporabljenih ekspanzijskih inlepljenih svedrovcev ter lepil so postali zahtevnejši, kar se je odražalo na dolžinah inpremerih vstavljenih svedrovcev ter na zagotavljanju njihovega boljšega oprijema s skalo.V Sloveniji pred letom 1975 ni bilo primerno urejenih naravnih plezališč. Obstajale so leposamezne, delno zavarovane plezalne smeri. Te so alpinisti preplezali po najlažjih skalnihprehodih s pomočjo v razpoke zabitih skalnih klinov (le nekatere smeri so bile preplezaneprosto, največkrat pa so jih premagovali s tehnično opravljenimi vzponi). Z razvojemprostega plezanja je rasla tudi potreba po dobrem varovanju. Plezalci so začeli v skalo2
Page 1: PZSKOMISIJA ZA ŠPORTNO PLEZANJEOPR
Page 6 and 7: Slika 1:Zidni vložek TriglavSlika
Page 8 and 9: 2. POMEN NARAVNIH PLEZALIŠČNaravn
Page 10 and 11: 3. OPREMA ZA OPREMLJANJE PLEZALIŠ
Page 12 and 13: Delitev svedrovcev in klinov glede
Page 14 and 15: Slika 7:Privarjeni lepljeni svedrov
Page 16 and 17: Glede na to, da sami mešamo kompon
Page 19 and 20: ki prinese več raznoterih izkušen
Page 21 and 22: Ob prihodu opreme ne puščajmo na
Page 23 and 24: 6. ESTETIKA SPLOŠNEGA VIDEZA PLEZA
Page 26 and 27: V zadnjem času se je zelo povečal
Page 28 and 29: vertikali. Slušatelji tečaja mora
Page 30: VARSTVO NARAVE PRI PZS-KŠPKljučni

Opremljanje naravnih plezališč, varstvo narave in etični kodeks

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?