PDF katalog - Slovenski forum inovacij

ki ne vsebujejo majhnih ionov (Li, Na, K,...). To je novost,ki poenostavlja izdelavo elektrokromnih naprav z različnimipolimernimi trdnimi elektroliti. Oba pola elektrokromnenaprave polimerni elektrolit poveže-zlepi v trdno celico, karolajša njeno tesnenje in prispeva k življenski dobi naprave.Obarvanje/razbarvanje nikelj (II) oksida temelji na njegovipolprevodnosti (p-tip). Je primeren za izdelavo »pametnih«oken v kombinaciji z organskimi elektrokromnimi polimeri.Delo v raziskovalnih okoljih je polno vzponov inrazočaranj. Je poleg znanja potrebno veliko optimizmaza premagovanje ovir?Direktor Kemijskega inštituta prof. Dr. J. Jamnik ima, zaradisvojega dolgoletnega dela in sodelovanja s tujimi inštitutiin univerzami, veliko razumevanja za to, da podpira razvojtistih materialov, ki se lahko pojavijo v neki napravi ali so delsistema, ki ga sicer izdelujejo evropska podjetja, ne pa samodomača. Brez takšnega odnosa in ugodne klime za raziskavein brez podpore s strani vodstva Kemijskega inštituta do»elektrokromnih barv« ne bi prišli.Pri vaši inovaciji gre za tehnologijo, ki je okolju prijaznain trajnostno razvojno naravnana – torej tehnologijoprihodnosti. Kako na tovrstne projekte gledajo pri nas inkako v tujini?Vse do sedaj znane tehnike za pripravo materialov zelektrokromnimi lastnostmi v obliki tankih plasti so vezanena drage vakuumske postopke. Vrednost naprav je nekajmilijonov eurov. Čeprav je vakuumska tehnologija v Slovenijina zavidljivo visokem nivoju, je tržna niša »pametnih«oken v svetu vsaj zaenkrat še premajhna, da bi pritegnilainteres tako raziskovalne, kot tudi industrijske sfere, tudipri nas. Usmeritev na izdelavo elektrokromnih plasti pomokrih postopkih-wet deposition technique t. j. iz disperzijelektrokromnih vnaprej pripravljenih pigmentov, je smiselnazaradi izkušenj, ki jih imamo s pripravo tankih selektivnihprevlek za sončne absorberje in poznavanje tehnologijeza izdelavo pigmentih disperzij primernih za depozicijo nafleksibilne substate s coil-coating tehnikami.dr. Franc Švegl, avtor inovacijeSlika: arhiv Franca Švegladrugih vrhunskih raziskovalnih inštitucijah. Naj kot primeromenim baterijsko podjetje A123, ki je nastalo izključno naosnovi znanja inštituta MIT, danes pa zaposluje okoli 10 000ljudi. Verjetno bi tudi pri nas poskušali narediti kakšen korakv podobni smeri ... Imamo namreč kar nekaj produktov,ki kažejo odličen potencial na laboratorijskem nivoju, ni pasredstev za prenos na pol- ali industrijsko skalo. Del sredstevpa bi gotovo namenili tudi nakupu dodatne opreme za študijnanomaterialov, ki je vselej kritično primanjkuje.mag. Velko GlanerMokri postopki so v svetu v razmahu, v Sloveniji pa takšnenaprave nimamo, saj je cena vsaj 15 Mio evrov. Tako naprimer, izraelska tovarna HANITA, tudi partner v INNOSHADEproketu, izdeluje prevodne plastike in katalitske plasti zaGraetzlove fotocelice. Takšnih industrijskih naprav v Slovenijini, kljub temu, da bi prav prišle proizvajalcem premazov, sajbi omogočale neposredno proizvodnjo novih bolj zahtevnihpremazov.Pri inovacijah se vse začne z idejo. Potem pa je večinomapotrebno veliko vztrajnosti in denarja. Kaj bi naredili vLaboratoriju za spektroskopijo materialov na Kemijskeminštitutu v Ljubljani, če bi zadeli 10 milijonov evrov?Vsota, ki jo navajate, je tipičen vložek, ki ga investitorjinamenjanjo za zagon start up podjetij oziroma spin off,nastalih iz znanja, ki se nabira na prestižnih ameriških inJanko Jamnik, direktor Kemijskega institutaSlika: Barbara Reya7. Slovenski forum inovacij19