Smernica-TG-final-big

Pripravili:· Inženirska zbornica Slovenije (IZS)· Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS)· Slovensko združenje za trajnostno gradnjo (GBC Slovenija)· Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG)1

KazaloSeznam kratic............................................................................................................................................... 5Področje veljavnosti Smernice trajnostna gradnja .................................................................................... 6Pobuda ..................................................................................................................................................... 6Uporaba in področje veljave ........................................................................................................................ 7Struktura smernice...................................................................................................................................... 7Del A: Načela trajnostne gradnje ............................................................................................................. 91. Principi trajnostne gradnje .................................................................................................................... 102. Dimenzije in kakovosti trajnostne gradnje ...........................................................................................133. Splošna navodila za ocenjevanje trajnostnosti ................................................................................... 27Del B: Novogradnja................................................................................................................................... 311. Integracija trajnostnih vidikov v postopek načrtovanja .......................................................................322. ES-Bau....................................................................................................................................................363. EW-Bau...................................................................................................................................................524. Načrtovanje izvedbe ..............................................................................................................................605. Izvedba gradnje ...................................................................................................................................... 616. Predaja gradnje in gradbeno dokumentiranje .....................................................................................637. Optimizacija dela med začetkom uporabe ..........................................................................................65Del C: Uporaba in gospodarjenje*Del D: Inventar*Slovarček ..................................................................................................................................................66Seznam literature ....................................................................................................................................68Priloge........................................................................................................................................................72* Dela C in D bosta predvidoma dopolnjena v 3. četrtletju 2011.4 Kazalo

Področje veljavnostiSmernice trajnostna gradnjaPobudaGlede na sklepe konference v Riu de Janeiruleta 1992 je zvezna vlada v aprilu 2002 sklenilanacionalno trajnostno strategijo [1] z naslovom„Perspektive za Nemčijo“, v katero so bili vpisanirezultati posvetovanj z različnimi družbenimi skupinami.Strategija poleg ukrepov in projektov vsebujetudi politične smernice za trajnostni razvoj.Napredek se ugotavlja in ocenjuje s pomočjo 21indikatorjev in ciljev. Redna poročila informirajo orezultatih in postavljajo nova težišča.Vsebinska težišča poročila o napredku 2008„Za trajnostno Nemčijo“ so klimatske razmere inenergija, trajnostno gospodarjenje s surovinami,demografske spremembe in svetovna prehrana.V okviru procesa posvetovanj so lahko svoje pobudepodali tudi državljanke in državljani, društvain inštitucije. Razprave so se prvič z lastnimi prispevkiudeležili tudi parlamentarni posvetovalniorgan za trajnostni razvoj v nemškem parlamentu,svet za trajnostni razvoj, zvezne dežele, kakortudi komunalne zveze. Cilj trajnostne strategijeje „trajnostni razvoj naše države in sveta iz ekonomskega,ekološkega in socialnega vidika“ podpogoji „globalne [dolgoročne] perspektive […] inpolitike zvezne vlade, ki seže iz generacije v generacijo“[2]. Za doseganje teh ciljev ni odgovorna lepolitika, temveč se morajo za proces zavzeti predvsemgospodarstvo, družba in vsak posameznik.Za doseganje boljšega upravljanja trajnostnostise mora dodatno okrepiti odbor državnega sekretarja.Njegova naloga je udejanjanje trajnostnestrategije, njeno vsebinsko razvijanje in rednopreverjanje stanja njenega udejstvovanja. Takoimenovani „Green Cabinet“ je poleg tega sogovornikparlamentarnega posvetovalnega organaza trajnostni razvoj, dežele in komunalne zveze.Z njimi sodeluje pri aktualnih trajnostnih tematikah.Skladno s sklepi odbora državnega sekretarjaza trajnostni razvoj iz obdobja med decembrom2008 in junijem 2009 so bili oblikovani gradnikiza vladni trajnostni program v prihodnosti. Le-tapravi, da mora postati „trajnostnost stavb […] vcelotnem življenjskem ciklu, z upoštevanjem ekoloških,ekonomskih, kakor tudi socialnih vidikovtransparentno, merljivo in dokazljivo izkazana– pri istočasnem upoštevanju oblikovne, urbanistično-tehničnein funkcionalne kakovosti. Ocenase mora pri tem opirati na znanstveno priznanemetode ekoloških bilanc in izračuna stroškov življenjskegacikla“ [3].Predvsem na področju gradbeništva mora zveza„tudi v prihodnje upravičiti svojo vzorčno vlogo zagradbeno kulturo in trajnost pri lastnih gradbenihposegih” [4].V Evropi se našteti cilji spremljajo med drugimtudi preko politike Evropske komisije za vodilnatržišča Evrope [5] s pomočjo akcijskih načrtov.Med šestimi tako imenovanimi visoko inovativnimipodročji na trgu sta navedeni tudi „trajnostnagradnja“ in „obnovljiva energija“. V akcijskemnačrtu trajnostne gradnje [6] je na področju normiranja,označevanja in certificiranja med drugimzahtevana tudi definicija okvirnih pogojev, metodocenjevanja in primerjalnih vrednosti. Poleg tegazagovarja zamenjavo direktive o gradbenih proizvodih(89/106/EGS) z novo uredbo o gradbenihproizvodih za EU. Le-ta bo najverjetneje prvičpredvidevala uporabo naravnih virov in varovanjepodnebja kot sestavni del osnovnih zahtev zastavbe, ter tako omogočila ustrezno prilagoditevevropskega sklopa tehničnih pravil [7].Za javna naročila bo spodbujena izdelava pomožnihsredstev – npr. v obliki smernic. Akcijskinačrt za obnovljivo energijo predvideva povišanjeevropske stopnje obsega obnovljivih energij na20 % do leta 2020.Kot posledica nacionalnega, kakor tudi evropskegapolitičnega in družbenega zastavljanja ciljevse bo Smernica trajnostna gradnja dopolnjevalain širila, tako da bi po eni strani operacionaliziralizgoraj imenovane splošne zahteve na področjugradbeništva, po drugi strani pa upravičili demonstracijskovlogo zveze dežel.______1. prim. nacionalna trajnostna strategija (2002)2. prim. poročilo o napredku 20083. prim. odbor državnega sekretarja za „trajnostni razvoj“4. prim. zvezna vlada (2009)5. prim. EU (2007a)6. prim. EU (2007b)7. Ob zaključku redakcije je bil dostopen rezultat prvegabranja Evropskega sveta, prim. EU (2010); prim. tudi EU(2008b).6 Področje veljavnosti Smernice trajnostna gradnja

Uporaba in področje veljaveSmernica trajnostna gradnja Zveznega ministrstvaza promet, gradbeništvo in razvoj mest (BM-VBS) podaja splošno veljavna osnovna načela inmetode za trajnostno gradnjo. V uporabo se torejponuja tudi drugim gradbenim investitorjem –npr. deželam, občinam ali gospodarstvu.Za upravo, ki je odgovorna za izvajanje zveznihgradbenih nalog na področju visoke gradnje, skladnos Smernicami za izvajanje zveznih javnih gradenj(RBBau), kakor tudi na področju Dopolnilnihdoločil za strokovno gradnjo (ZBau), je smernicaobvezna. Za javne gradnje v visoki gradnji, ki nesodijo v ta okvir, lahko deluje kot posvetovalni (pomožni)dokument, za gradnje v zasebnem sektorjupa lahko prevzame vlogo vodila.Po drugi strani pa je Smernica delovna pomočza načrtovanje, gradnjo, vzdrževanje gradenj,obratovanje in uporabo zgradb in zemljišč v okvirupristojnosti Zveznega ministrstva za promet,gradbeništvo in razvoj mest (BMVBS) in Zveznegaministrstva za obrambo (BMVg) [8], skladno sSmernicami za izvajanje zveznih javnih gradbenihnalog (RBBau) ter skladno z Dopolnilnimi določiliza strokovno gradnjo (ZBau). Torej se nanašana upravitelje nepremičnin oz. Zvezni zavod zanepremičninske naloge, ki je odgovoren za obratovanje,opisuje postopke in formulira določitveciljev tudi v obliki mejnih in ciljnih vrednosti gledena trajnostne vidike za:■ načrtovanje zgradb za novogradnje in dozidave,■ obratovanje in vzdrževanje nepremičnin,■ popravilo, modernizacijo in spremembonamembnosti obstoječih stavb.Smernica se načeloma nanaša na nepremičnine.Sistemsko mejo pri kvantitativni oceni trajnostnostidoloči zgradba in posledično vplivno področjegradbenega investitorja.S predelavo in vpeljavo smernice za trajnostnogradnjo stopijo vzporedno v veljavo tudi predpisiza uporabo ocenjevalnega sistema trajnostnegradnje za zvezne zgradbe (BNB).Za v tej smernici omenjene standarde, uporabljenodokumentacijo in tehnične zahteve, ki senanašajo na proizvode/postopke preizkušanja,velja naslednje: če se trajno doseže zahtevano ravenvarstva na področju varnosti in uporabnosti,se lahko uporablja tudi take proizvode/postopkepreskušanja, ki ustrezajo standardom ali drugimdoločilom in/ali tehničnim predpisom drugih državčlanic Evropske unije ali EFTE ter Turčije. Zazvezne gradbene naloge v tujini je treba upoštevatinačela in direktive za zvezne gradbene nalogev tujini (GRB-A).______8. BMVg zaradi posebnosti vojaške gradnje z lastnim odlokomdoloči način in obseg uporabe smernice napodročju lastne pristojnosti.Struktura smerniceV delu A so predstavljena splošna načela in metodetrajnostne gradnje. Le-te se lahko uporabi takov gradnji v javnem sektorju kot tudi v zasebnemsektorju.Poleg tega so opisani:■ principi trajnostne gradnje,■ dimenzije in kakovosti trajnostne gradnje, kottudi■ splošna navodila za ocenjevanje trajnostnosti.V delu B „Novogradnja“ so predstavljena načela,scenariji in osnove za načrtovanje za ukrepe novogradnje,kakor tudi za večje gradbene ukrepepri gradnjah na obstoječih objektih (npr. dozidave).Pri tem se je treba orientirati po časovnemzaporedju faz načrtovanja po RBBau-u oz. faz storitevpo HOAI-ju. Na tak način je načrtovalcem narazpolago orodje za trajnostno načrtovanje. Polegtega so za zvezne gradbene posege navedene obveznemejne in ciljne vrednosti.Ker naj bi zagotovili izpolnjevanje zahtev za trajnostnogradnjo čez celotni cikel gradbenega ukrepa,je smernici dodan del C, ki opiše zahteve o«uporabi in gospodarjenju». Stroški faze uporabese lahko zmanjšajo s stalnim preverjanjem storilnostiin porabe, z izobraževanjem in informiranjemupraviteljev in uporabnikov stavbe o skupnihučinkih trajnostnosti, kakor tudi s ponovnimianalizami obratovanja in uporabe. Ugotovljenaodstopanja od mejnih vrednosti lahko vodijo doukrepanja v smislu potrebnih ukrepov za izboljša-Uporaba in področje veljave, Struktura smernice7

vo oz. modernizacijo. Dodatno je smernica razširjenaz delom D «Gradnja na obstoječih zgradbah».Dokumentacija, ki je potrebna za izvajanjesmernice, je v prilogah smernice in je na vpogledna spletnem portalu «Trajnostna gradnja»(www.nachhaltigesbauen.de). Sem denimosodijo kriteriji, vhodni podatki ali minimalnastopnja izpolnjevanja za ocenjevalni sistemtrajnostne gradnje za zvezne zgradbe (BNB)pristojnega ministrstva BMVBS-ja. Navzkrižnereference in sklicevanja na druge pomožnedelovne materiale in pomožna sredstva za odločanjeso v tiskani različici vidno poudarjena,v pdf-različici smernice pa so, da bi zagotovilivišjo stopnjo prijaznosti do uporabnika, prisotneneposredne povezave na ustrezne datotekespletnega portala trajnostna gradnja.Tako ravnanje omogoča stalno širitev smernicein tako zagotavlja najvišjo mero aktualnosti dokumentov.8Uporaba Smernica in področje za naročila veljave, javnih Struktura gradenj smernice

DEL ADel ANačela trajnostne gradnje1. Principi trajnostne gradnje ................................................................................................................... 102. Dimenzije in kakovosti trajnostne gradnje ..........................................................................................132.1 Ekološka kakovost ..........................................................................................................................132.1.1 Varstvo naravnih virov ................................................................................................................ 132.1.2 Varstvo ekosistema .................................................................................................................... 142.1.3 Ekološka bilanca ........................................................................................................................142.2 Ekonomska kakovost ....................................................................................................................152.2.1 Analiza stroškov življenjskega cikla ..........................................................................................152.2.2 Gospodarnost ............................................................................................................................. 162.2.3 Ohranjanje vrednosti .................................................................................................................182.3 Družbeno-kulturološka in funkcionalna kakovost .......................................................................192.3.1 Funkcionalnost ...........................................................................................................................192.3.2 Zagotavljanje kakovosti oblikovanja ......................................................................................... 212.3.3 Zdravje, varnost in ugodje .......................................................................................................... 212.4 Tehnična kakovost ..........................................................................................................................232.5 Procesna kakovost ......................................................................................................................... 242.5.1 Kakovost načrtovanja ................................................................................................................ 242.5.2 Kakovost izvedbe gradnje ..........................................................................................................252.5.3 Kakovost priprav na obratovanje ..............................................................................................262.6 Značilnosti lokacije ........................................................................................................................263. Splošna navodila za ocenjevanje trajnostnosti ................................................................................... 273.1 Orodja trajnostnosti ....................................................................................................................... 273.2 Ocenjevanje trajnostnosti po BNB-ju ...........................................................................................29Smernica Načela za trajnostne naročila javnih gradnje gradenj 9

DEL APrincipi trajnostne gradnjeNa splošno temelji klasični pristop k trajnostnostina treh merilih:■ ekologija,■ ekonomija in■ družbeno-kulturološka merila,EkonomijaDružbeno-kulturološka merilaki jih je treba obravnavati dolgoročno in na enakovredennačin (slika 1).EkologijaSlika 1: Merila trajnostnosti1. Principi trajnostne gradnjeEkonomijaDružbeno-kulturološka merilaEkologijaIz treh meril trajnostnosti se lahko izpeljejo ščitenekategorije in cilji, kot je prikazano na sliki 2.TrajnostnostTrajnostna gradnjaEkologijaEkonomijaDružbeno-kulturološkamerilaEkologijaEkonomijaDružbeno-kulturološkamerilaNaravni viriNaravno okoljeKapital /vrednostEkonomskastorilnostZdravje ljudiDružbeno-kulturnevrednoteNaravni viriGlobalno inlokalno okoljeKapital /vrednostZdravjeZadovoljstvouporabnikovFunkcionalnostKulturne vrednoteVAROVANEVREDNOTE-Zaščita naravnihvirov / varčno inskrbno ravnanje znaravnimi viri- Povečanjeučinkovitosti- Obremenitev sškodljivimi snovmi/ zmanjšanjevpliva na okolje- Zaščita zemeljskeatmosfere,tal, podtalnicein vod- Spodbujanjeokolju prijazneproizvodnje- Zmanjšanjestroškov vživljenjski dobi- Zmanjšanjepotreb po subvencijah- Spodbujanjeodgovornegapodjetništva- Ustvarjanje trajnostnihnakupnihnavad- Ustvarjanjedinamičnega inkooperativnegamednarodnegagospodarskegaokolja in pogojev- Zaščita in spodbujanjezdravja ljudi- Krepitev socialne kohezijein solidarnosti- Ohranjanje kulturnihvrednosti- Enakost možnosti- Zaščita podjetništvain delovnih mest- Boj proti revščini- Izobraževanje- Enakopravnost- Integracija- Varnost / življenjavredno okolje- Zaščita naravnihvirov- Zaščita ekosistema- Zmanjšanje stroškovv življenjskidobi- Izboljšanjegospodarnosti- Ohranjanje kapitala/ vrednosti- Ohranjanjevarnosti, zdravjain ugodja- Zagotavljanjefunkcionalnosti- Zagotavljanjeoblikovne inurbanističnekakovostiCILJI ZAŠČITESlika 2: Ščitene kategorije in trajnostni cilji na splošno (levo) in v povezavi s področjem gradnje (desno).10Smernica Načela za trajnostne naročila javnih gradnje gradenj

DEL APoleg ekologije, ekonomije in družbeno-kulturološkihmeril so za kakovost posebej pomembni:■ tehnične lastnosti,■ načrtovanje in izvedba stavbe ter■ deloma lokacijske značilnosti stavbe,odločilni za kakovost, tako da se trajnostnoststavbe lahko opiše in oceni s pomočjo petih dimenzijkakovosti, skladno s sliko 3, dopolnjenoz lokacijskimi značilnostmi. Različni vidiki trajnostnostiso med drugim tudi v neposrednemmedsebojnem vplivu, tako da je nujno potrebnacelostna ocena.Trajnostna gradnja se odlikuje zaradi integralnegaobravnavanja petih dimenzij kakovosti trajnostnosti.Cilj je optimizacija zgradbe preko njenegacelotnega življenjskega cikla v smeri minimizacijeporabe energije in virov, zmanjšanja vplivov naokolje in v smeri izboljšanja celovite gospodarnosti.Sočasno je treba zadostiti zahtevam poizboljšanju družbeno-kulturoloških vidikov. Le-tose med drugim doseže tako, da se zagotovi doseganjemeril za zagotavljanje zdravja in ugodja, kivodijo do povišane življenjske kakovosti in storilnostiuporabnikov zgradbe. Tehnično kakovost jetreba obravnavati kot povprečno kakovost prekocelotnega preseka ključnih meril. Enako velja zakakovost procesov, ki že v zgodnji fazi načrtovanjav veliki meri določa posamezne vidike trajnostnosti(glej sliko 3).EkološkakakovostEkonomskakakovostTehnična kakovostProcesna kakovostKakovost lokacijeSlika 3: Kakovosti trajnostne gradnje.DružbenokulturološkainfunkcionalnakakovostKonvencionalno načrtovanje zgradb se trenutnoomejuje na številne posamezne vidike v posameznihfazah življenjskega cikla, ne da bi se upoštevalomorebitno prisotne odvisnosti ali medsebojnivpliv. Primer za to je osredotočanje na fazoizgradnje na osnovi ponavadi omejenih investicijskihstroškov ali izkaza energetske učinkovitostipo EnEV-ju, ki je omejen na fazo uporabe.Pri celostnem načrtovanju je treba upoštevati celotniživljenjski cikel zgradbe, „od zibelke do groba“.Ob tem pa so mnogi sestavni deli celostneganačrtovanja že danes predmet konvencionalneganačrtovanja. V okviru celostnega načrtovanja jihglede na medsebojne vplive združimo in smiselnodopolnimo, tako da pridobimo objektiviranokvantificirano metodo ocenjevanja za primerjavorazličnih zasnov stavb.Življenjski cikel zgradbe, skladno s sliko 4, je sestavljenpredvsem iz faze načrtovanja, pridobivanjasurovin, proizvodnje gradbenih proizvodov,izgradnje, uporabe vključno z vzdrževanjem inmodernizacijo, kot tudi razgradnje, recikliranja inodstranjevanja stavbe.Fazanačrtovanja Faza izvedbe Faza uporabe FazarazgradnjeVzdrževanjeDelna razgradnjaObratovanjeRazvoj projektaNačrtovanjePridobivanje surovin / proizvodnjaTransportIzvedbaPredaja v uporaboSlika 4: Življenjski cikel [9].Gospodarjenje /upravljanjeNačrtovanje razgradnjeRazgradnjaIzkoriščanje / odstranjevanjePosamezne življenjske faze zgradbe morajo bitianalizirane glede na različne vidike trajnostnostiin optimizirane glede na medsebojne vplive.Cilj je doseči čim višjo kakovost zgradbe s čimmanjšo porabo in vplivom na okolje pri visokikakovosti uporabe in le-to stanje dolgoročnovzdrževati. Merila za presojo oz. ocenjevanjeciljev, ki so izpeljivi iz meril oz. kakovosti trajnostnosti,se morajo torej vedno nanašati nacelotni življenjski cikel.______9. opirajoč se na Lützkendorf, T. (2007)Smernica Načela za trajnostne naročila javnih gradnje gradenj 11

DEL AZato je za časovno odvisno sistemsko mejo vsmislu DIN EN 15643-2 [10] določen celotni življenjskicikel zgradbe, kot prostorska sistemskameja pa je v okviru te smernice določena zgradbasama. Obravnavano časovno obdobje za zgradbeje odvisno od tipa zgradbe in uporabe.Predvsem trajnost gradbenih materialov in delovstavbe vodi do podaljšanja življenjske dobezgradb in do zmanjšanja vzdrževalnih stroškov instroškov popravil ter nadgradnje. Stroške in učinkepopravila je treba upoštevati za vse materialein gradbene dele, ki imajo trajanje uporabe krajšeod obravnavanega časovnega obdobja celotnezgradbe. Le-to se tiče predvsem tehničnih inštalacijin izboljšave prenov površin, kot so denimonanosi (prevleke – barve, premazi) ali obloge(ometi, talne obloge itd.) gradbenih konstrukcij.Izračuni življenjskega cikla v okviru uporabe ocenjevalnegasistema za trajnostno gradnjo (BNB)potekajo metodično z vključitvijo tabele BNB_Nutzungsdauer_50(tabela življenjske dobe materialov).BBSR daje na razpolago podatke o pogostostimenjave in trajanju uporabe za izbranegradbene dele za definirano obravnavano časovnoobdobje 50 let. Potrebni podatki so dosegljivina informacijskem portalu trajnostne gradnje –podatki o gradbenih materialih in zgradbah (www.nachhaltigesbauen.de/baustoff-und-gebaeudedaten/bnbnutzungsdauer50),za strojno opremoin inštalacije pa je treba pridobiti podatke iz VDI2067 [11].Treba je stremeti k primerno dolgemu trajanjuuporabe zgradbe, in sicer s pomočjo integralnenačrtovalne zasnove za gradbene ukrepe pri novogradnjahin obstoječih stavbah, z upoštevanjemstroškov vzdrževanja in modernizacije stavb.Uporaba ali sprememba namembnosti že obstoječestavbe, v nasprotju z novogradnjo, ponujaprednost, da praviloma prihaja do občutnomanjše porabe energije in materialov. Uporabaže obstoječih zgradb ter prilagajanje zahtevamuporabnikov z načrtnim vzdrževanjem in modernizacijozmanjšata potrošnjo naravnih virov in varujetaokolje. V mejnih primerih je treba celostnoprimerjati adaptacijo in novogradnjo, saj lahko lecelotna bilanca za definirano življenjsko dobo jasnopokaže prednosti ene ali druge.Pri ukrepih vzdrževanja in modernizacije, pri katerihpride do zamenjave gradbenih elementov alinaprav, je treba upoštevati ustrezne materialnepretoke in vplive na okolje, ki nastanejo zaradi rušenja,odstranjevanja ali recikliranja. Enako veljaza razgradnjo zgradb ali delov zgradb.Na koncu je treba opozoriti, da trajnostna gradnjane more potekati po nespremenljivem konceptu.Veliko bolj se za posamezen projekt zahteva individualenkoncept oziroma delni koncept z različnimirešitvami, alternativami in ukrepi______10. prim. DIN EN 15643-2 (2009)11. prim. VDI 2067 (2000)12Smernica Načela za trajnostne naročila javnih gradnje gradenj

DEL AMerilaDimenzije in kakovostitrajnostne gradnje2.1 Ekološka kakovostEkološka kakovost se ukvarja s ščiteno kategorijonaravnega okolja s ciljema:■ varstvo naravnih virov (prim. del A, pogl. 2.1.1)in■ varstvo ekosistema (prim. del A, pogl. 2.1.2).Za področje gradbeništva je značilen velik pretokenergije in materialov. Trajnostna gradnjapreko optimiziranega izbora gradbenih elementovin energetskih virov stremi k minimizacijiporabe energije in drugih virov ter majhnemuvplivu na okolje in tako na poseben način služizastavljenim ciljem nacionalne trajnostne strategije[12].Da bi lahko opisali različne ekološke cilje in izmerilinjihovo doseganje, so bili določeni indikatorji,ki jih je mogoče kvantificirati. Podlaga za te indikatorje[13] je metoda ekološke bilance z izračunompodatkov o učinku (prim. del A, pogl. 2.1.3)kot sredstvu za ekološko ocenjevanje izdelkov instavb.Tak način ocenjevanja vodi do objektivizacije inv primerjavi z dosedanjimi negativnimi seznamiizdelkov, ki so bili pogosto uporabljeni v gradbeništvu,predstavlja občutno višjo stopnjo kakovostiodločanja.2.1.1 Varstvo naravnih virovV gradbeništvu lahko dosežemo varstvo naravnihvirov:■ z manjšim koriščenjem površin in posledičnoobširnim prizanašanjem tlom in naravnim prostorom,npr. z gradnjo na manjši površini,■ z zmanjšanjem potrebe po virih pri izdelavi inobratovanju stavb,■ s podaljšanjem trajanja uporabe izdelkov,gradbenih konstrukcij in stavb,■ z izogibanjem transportnim stroškom gradbenihmaterialov in delov,■ z minimizacijo potrebe po energiji v fazi uporabe,■ z uporabo obnovljive energije,■ z uporabo deževnice ali možno sive vode,■ z uporabo gradbenih izdelkov/materialov, kijih lahko ponovno uporabimo ali predelamo, in■ z varnim vračanjem snovi v naravni krogotoksnovi.Učinki stavbe na porabo virov so razvidni iz energijskegain snovnega pretoka, ki nastane v življenjskemciklu zgradbe.Alternativno lahko varovano kategorijo opišemoin ocenimo z naslednjimi kriteriji:KriterijiPoraba abiotskih virovPoraba neobnovljivihvirov primarne energijePoraba obnovljivih virovprimarne energijePoraba pitne vode innastanek odpadnihvodaBNB 1.2.134[14]BNB 1.2.2BNB 1.2.3Poraba zemljišč BNB 1.2.4Opis in vrednotenjeglede na:varovanje omejenihzalog virov.varovanje omejenihfosilnih nosilcevenergije.povečevanjepokrivanja potrebiz obnovljivih virovenergije.zaščito vode,Tabela 1: Kriteriji, ki služijo varstvu naravnih virov.minimiziranje pozidavetal in ukrepov zaponovno obnovo žepozidanih tal.Zahteve, ki sledijo iz tega, se prekrivajo z z nacionalnoin mednarodno zastavljenimi cilji, npr.glede porabe primarne energije, s cilji nemškega„integriranega energijskega in podnebnegaprograma“ ali s cilji politike Evropske komisije zavodilna tržišča Evrope [15].______12. prim. nacionalna trajnostna strategija (2002)13. prim. DIN EN 15643-2 (2009)14. http://www.nachhaltigesbauen.de/bewertungssystem-nachhaltiges-bauen-fuer-bundesgebaeude-bnb/steckbriefe-zum-bnbbewertungssystem.html15. prim. EU (2007)Smernica Načela za trajnostne naročila javnih gradnje gradenj 13

DEL A2.1.2 Varstvo ekosistemaPri varstvu ekosistema je treba razlikovati medučinki na globalno in lokalno okolje. Da bi lahkoopisali različne vplive na okolje, so glede na trenutnorazpravo [16] nacionalno in mednarodnodoločeni indikatorji, ki se jih da kvantificirati – posledičnoso določeni tudi ocenjevalni kriteriji.Globalne vplive na okolje lahko opišemo z naslednjiminadomestnimi vplivnimi potenciali:Možnosti vplivaMožnost nastankatoplogrednih plinov(Global-Warming-Potential GWP)Možnost razgradnjeozonskih plasti(Ozon Depletion Potential ODP)Možnost nastanka ozona(Photochemical Oxidant CreationPotential POCP)Možnost zakisljevanja(Acidification Potential AP)Možnost evtrofikacije(Eutrophication Potential EP)Tabela 2: Globalni vplivi na okolje.Za lokalne vplive na okolje so prepoznani naslednjikriteriji:KriterijiNevarnosti zalokalno okoljeTrajnostnopridobivanjematerialov / lesaMikroklimaBNB1.1.6BNB1.1.7Tabela 3: Lokalni vplivi na okolje.BNB 1.1.1BNB1.1.2BNB1.1.3BNB1.1.4BNB1.1.5Vpliv glede na:segrevanjeplaneta,razgradnjoozona,poletni smog,zakisljevanje talin vode kot tudidežja.vode, podtalnicoin tla.Opis in ocena glede na:možnost izpostavljenosti snovempri uporabi na gradbišču ali vremenskimvplivom v fazi uporabe(npr. izpiranje biocidnih snovi,odnašanje snovi s korozijskimizaščitnimi premazi, ki vsebujejotežke kovine),ogrožanje tropskih, subtropskih inborealnih gozdnih regij po svetu,s stavbami povezani toplotni otokimestnih struktur v primerjavi zokolico, njihovo zmanjšanje alipreprečitev.Predvsem cilj globalnega varovanja okolja je podkrepljen:■ s širitvijo nacionalnega programa varstva podnebjaz določilom, da se emisije v kjotskemprotokolu [17] določenih toplogrednih plinovdo leta 2020 zmanjša za 40 % glede na leto1990;■ z direktivo o skupni učinkovitosti stavb [18] in■ z „integriranim energijskim in podnebnim programom“.2.1.3 Ekološka bilancaObstajajo različna merila za ocenjevanje ekološkesprejemljivosti gradbenih proizvodov.To so:■ analiza ekološkega tveganja,■ analiza materialnega pretoka,■ ekološka bilanca.Cilj analize ekološkega tveganja je ocena ekološkihposledic uporabe pri nezanesljivih informacijah[19]. Pri analizi ekološkega tveganja gre zapostopek kvalitativnega, vendar ne kvantitativnegaocenjevanja. Pri analizi materialnega pretokase naredi bilanco vhodnih in izhodnih tokov znotrajmodelnega prostora [20]. Rezultat ne dajepodatkov o vplivih na okolje, vendar lahko služikot podatkovna osnova za nadaljnje analize, npr.za ekološko bilanco.Načeloma se lahko ocenijo vplivi na okolje, ki nastanejopri izdelavi, uporabi in odstranitvi, in sicerv okviru ekološke analize življenjskega cikla.Kot sredstvo za kvantitativno oceno vpliva nekegasistema na okolje, ki je lahko samo posamezenizdelek, gradbeni element ali kar celotnazgradba, služi ekološka bilanca (LCA – Life CycleAssessment) [21].______16. prim. DIN EN 15643-2 (2009)17. prim. UNO (1997)18. prim. EU (2008a) in DIN V 18599 (2007)19. prim. Öko-Institut (2004)20. prim. ITAS-ZTS (2002)21. prim. DIN EN ISO 14040 in 14044 (2006)14Smernica Načela za trajnostne naročila javnih gradnje gradenj

DEL AV okviru ekološke bilance se kot prvi korak določipredmet obravnave in sistemsko mejo.V drugem koraku se stvarno popiše opazovani sistem,kjer se za vsak proizvodni korak kvantificiravhodne in izhodne tokove znotraj sistemskih mej.S pomočjo enotnih izločevalnih kriterijev se določi,katere materialne tokove lahko zanemarimo,ker nimajo bistvenega vpliva na končni rezultat.V tretjem koraku, oceni vplivov, se iz bilanc tokovizračuna vplive sistema na okolje za posameznekategorije vplivanja.Tovrstne ekološke bilance služijo ugotovitvi vplivana okolje za gradbene proizvode v fazah življenjskegacikla od pridobivanja surovin do prevzemapri vratih tovarne. Te rezultate se za posameznegradbene proizvode zbere v okoljski deklaraciji zaproizvode (EPD – Environmental Product Declaration),ki jih v Nemčiji trenutno objavlja Inštitutza gradbeništvo in okolje. Objave s strani tretjihstrank, ki imajo podobno strokovno znanje in vsebinskokakovost, so mogoče. Poleg tega pa so panožno-specifičnipovprečni podatki za gradbeneproizvode na voljo na spletnem portalu trajnostnegradnje v obliki baze podatkov (www.nachhaltigesbauen.de/baustoff-und-gebaeudedaten).Na podlagi teh podatkov o gradbenih proizvodihje s pomočjo ustreznih programskih orodij za obdelavopodatkov in z upoštevanjem nadaljnjih fazživljenjske dobe mogoča kvantificirajoča ocenadelov zgradbe ali zgradb samih (prim. del B, pogl.3.4.1).2.2 Ekonomska kakovostEkonomska kakovost zgradbe se kaže z uresničevanjemnaslednjih ciljev:■ optimizacija stroškov življenjskega cikla,■ povečanje produktivnosti virov s pomočjo principovgospodarnosti in■ ohranjanje kapitala in vrednosti (zgradbe).Stroški, donos in stabilna vrednost se združijo v zavarovanjavredni dobrini kapitala ter se v odvisnostiod projekta in faze življenjskega cikla ocenjujejona podlagi različnih indikatorjev. Odvisno od fazeživljenjskega cikla in posameznih okvirnih pogojevimajo posamezni indikatorji različne pomene.Cilj ekonomske obravnave je vedno doseganjecelostne optimizacije ekonomskih parametrov.Zato morajo biti ukrepi za optimizacijo stroškovživljenjskega cikla skladni s primernim ohranjanjemvrednosti objekta.S tem povezano dolgoročno časovno obdobje seosredotoča, predvsem pri zveznih javnih stavbah,na ekonomičnost nepremičnine čez celotni življenjskicikel in vključuje ekonomske dejavnike.V ospredju sta seveda zgradba in obratovanje, pričemer nastanejo stroški in se ustvarijo oz. pridobijočiste vrednosti.2.2.1 Analiza stroškov življenjskega ciklaV okviru analize stroškov življenjskega cikla (LCCA– life cycle cost analysis) se obravnava stroške,ki nastanejo med izdelavo, uporabo in rušenjemzgradbe. V smislu gospodarnosti se s to metodolahko zagotovi optimizacijo stroškov čez celotniživljenjski cikel.Rezultat LCCA-ja je diskontiran znesek, nanašajočse na uporabno ali bruto osnovno površino [€/m²]. Združi se vse predvidljive stroške in tveganjavključno z mero zviševanja cen, nato pa se s pomočjometode sedanje vrednosti ugotovi tekočavrednost. Predmet stroškov življenjskega ciklazgradb – LCC, ki se jih obravnava v okviru uporabeSmernice trajnostna gradnja, so izključnostroški v smislu izdatkov.Sem spadajo:■ stroški proizvodnje po DIN 276-1 [22] s stroškigradnje,■ stroški uporabe stavbe po DIN 18960 [23] zobratovalnimi stroški in stroški za čiščenje,oskrbo in vzdrževanje,■ stroški rušenja po DIN 276-1 s stroški razgradnjein odstranjevanja.______22. prim. DIN 276-1 (2008)23. prim. DIN 18960 (2008)Smernica Načela za trajnostne naročila javnih gradnje gradenj 15

DEL AOčiten izziv pri ocenjevanju preskrbe oz. obratovalnihstroškov je dejstvo, da so podvrženi različnimvplivom, katerih predviden razvoj je podvrženbistvenim odstopanjem. Med te vplive sodijo načinuporabe zgradb in Service Level Agreements(SLA) [24] vedenje uporabnikov, vremenski vpliviter funkcionalne in tehnične lastnosti. Poleg tegase lahko vsak od teh dejavnikov v obravnavanemčasovnem obdobju spremeni. Pomoč pri informiranjunudijo študije o postranskih stroških, odvisnihod načina uporabe, kot npr. letna študijaOscar [25] za postranske pisarniške stroške alibaza podatkov o stroških in načrtovanju PLAKO-DA deželnega gospodarstva Vermögen und BauBaden-Württemberg.Sistematično podlago za začetek nudi npr. BS ISO15686 [26]. Ker je za javni sektor skupna gospodarnostnepremičnine v ospredju, je potrebnaobravnava po ustrezni metodiki stroškov življenjskegacikla (LCC).Obravnavano časovno obdobje, ki je potrebno zaizračun, se praviloma ugotovi iz trajanja uporabezgradbe v odvisnosti od načina uporabe [27].Morebiti je lahko bistveno tudi časovno obdobjeoddajanja v najem z infrastrukturnim dogovorom.Gibanje cen je odvisno od gibanja cen na mednarodnihtrgih s surovinami, gibanja menjalnegatečaja med evrom in dolarjem, kakor tudi od gibanjacen domačih proizvodnih dejavnikov. Zatoje v navadi, da se letno posamično določi stopnjorasti cen, ki se jo nato enotno uporabi. Pri ocenjevanjustroškov je treba upoštevati tudi učinketrajanja uporabe, ki se razlikujejo od življenjskedobe zgradbe, vsaj v primeru zgradb z visoko stopnjonaravnanosti na določene načine uporabe.Kot je razvidno iz slike 5, posledični stroški medživljenjsko dobo zgradbe presegajo stroške izgradnje.Točen trenutek je odvisen od kakovostizgradbe in načina uporabe. Kvalitativno izvrstnazasnova praviloma vodi do izrazito nižjih stroškovv fazi uporabe, vendar lahko vodi tudi do večjihstroškov načrtovanja. S pomočjo primerjave različicz LCCA-jem lahko optimum določimo že medfazo načrtovanja.Z obravnavo gradbenega ukrepa, ki gre prekoživljenjskega cikla, je tako mogoče ugotoviti bistvenepotencialne prihranke na področju pomembnihgradbenih sklopov in poleg tega ocenitisplošno gospodarnost ukrepa. Pri tem pride doobravnave različnih gradbenih realizacij nastanitvenihpotreb, ki se nanašajo na celotni življenjskicikel, in sicer s ciljem, da se nadaljuje z najgospodarnejšorazličico.Slika 5: Stroški življenjskega cikla [28].2.2.2 GospodarnostZ izrazom gospodarnost je mišljena ekonomskakoristnost (investicijskega) projekta z zveznegavidika, pri čemer se ocenjuje razmerje med uporabljenimisredstvi in doseženim rezultatom. Ciljje doseči učinkovito uporabo sredstev v smisluzagotavljanja trajno visoke storilnosti virov.Zaradi različnih ciljev in motivov, ki utemeljujejoprojekte, obstajajo različni metodični pristopi priobravnavi gospodarnosti. Osrednjo vlogo pri temigrajo vrsta projekta in vsakokratni pogledi udeležencev.Če gre na primer za energetsko sanacijo nepremičnine,po eni strani nastanejo investicijski stroški inpo drugi strani tekoči prihranki, kot tudi možnostdavčne amortizacije in povišanja najemnine. Pritem pride do primerjave med izplačili in vplačili.______24. Z izrazom Service Level Agreements označujemo standardekakovosti za storitve, ki so definirani glede na storilnost in sopogodbeno določeni.25. prim. Jones Lang LaSalle (2008a)26. prim. BS ISO 15686 (2000)27. Določitve za enotna obdobja obravnave so opisane v delu B,pogl. 2.3.1 Ugotavljanje stroškov in primerjalni izračun stroškov.28. prim. Jones Lang LaSalle (2008b)16Smernica Načela za trajnostne naročila javnih gradnje gradenj

DEL AMedtem ko je pri samouporabi lastnine odločilnaamortizacija ukrepa zaradi zmanjšanih obratovalnihstroškov, bi bilo v primeru najemniškegaoddajanja odločilno povišanje najemnine (brezstroškov ogrevanja) in s tem tudi rentabilnost kapitala.Kot je ponazorjeno na sliki 6, se pri posameznihpregledih gospodarnosti načelno ločuje med statičnimiin dinamičnimi postopki. Dinamični postopki,v nasprotju s statičnimi, upoštevajo potekplačilnih tokov v času.Za oceno gospodarnosti neke nepremičnine jemetoda kapitalizirane vrednosti v praksi najboljrazširjena. Statični postopki za oceno gospodarnostinepremičninskih investicij načeloma nisoprimerni. To velja še posebno pri obravnavah, kiso naravnane na življenjski cikel.Statični postopekPrimerjalni izračunstroškaPrimerjalni izračundobičkaStatični izračunamortizacijeIzračun rentabilnostiSlika 6: Investicijski izračun [29].S pravočasnim upoštevanjem trajnostnega načrtovanjase lahko izboljša gospodarnost zgradbv teku življenjskega cikla. Odločilni so stroški življenjskegacikla po ISO 15686.Zvezna finančna uredba (BHO)Za obravnavo gospodarnosti so metode, kot naprimer metoda kapitalizirane vrednosti, določenepo § 7 BHO. Strošek glavne uporabne površine in______29. vir: Pfarr (1984)Postopek vrednotenja ekonomskih prednostiz enotno računskostopnjoMetoda kapitalskevrednostiDinamični izračunamortizacijeDinamični postopekMetoda interne stopnjedonosaAnuitetna metodaz različnimi obrestnimistopnjami zanaložbe in najemfinančnih sredstevMetoda vrednotenjapremoženjaMetoda z upoštevanjemobrestnemereMetoda celovitegafinančnega načrtamedsebojna primerljivost zgradb se vzpostavita zrazmerjem [€/m 2 HNF- uporabna površina].Preglede gospodarnosti je po BHO treba izvestitako v fazi načrtovanja kot tudi v okviru preverjanjauspešnosti pri nabavi in investicijskih projektih.V tej točki se ne razlikujejo ukrepi pri novogradnjahin ukrepi pri obstoječih stavbah, sajso upravitelji gradenj, uporabniki in upravljavci izproračunsko pravnih razlogov zavezani načelu gospodarnostiin varčnosti.Že v fazi načrtovanja je potrebno tesno sodelovanjeekipe načrtovalcev, ki sestoji iz različnihstrokovnih disciplin, z odgovorno osebo, ki vodiskupno koordinacijo. Uporabnike, lastnike inupravljavce je treba vključiti v začetnih fazah načrtovanja.Če ni določena funkcija upravljanja,mora lastnik v načrtovanje vnesti interese upravljanja.Pozornost velja predvsem:■ optimizaciji potreb,■ optimizaciji stroškov življenjskega cikla (LCC),■ razmerju med investicijskimi stroški in prihrankipri obratovalnih stroških in■ zmanjšanju vzdrževalnih/posledičnih ukrepov.Vprašanje, ali je potrebna novogradnja ali pa selahko spremeni namembnost obstoječe stavbe,sodi prav tako v obravnavo, v okviru katere je trebaodgovoriti ob preverjanju gospodarnosti. Polegtega je za kritje potrebnih sredstev treba preveritirazličice javno-zasebnih partnerstev, lizinga alinajema.Za izvedbo pregledov gospodarnosti na zvezniravni so poleg §7 BHO odločilni predpisi uprave(VV) k §7 BHO, navodilo za delo „Uvod v pregledegospodarnosti“, zadevni predpisi RBBau-a,kakor tudi – predvsem z vidika pregledov gospodarnostiv celotnem življenjskem ciklu – z dopisomZveznega ministrstva za finance (BMF) IIA3--H1000/06/0003 z dne 20. avgusta 2007 izdanasmernica Pregledi gospodarnosti pri projektih javno-zasebnihpartnerstev. V teh virih so prikazaniceloviti pregledi gospodarnosti, ki upoštevajo tudieksterne stroške in uporabo, a le za ukrepe, katerihučinki na gospodarstvo niso zanemarljivi. Priukrepih visokih gradenj je drugače.Smernica Načela za trajnostne naročila javnih gradnje gradenj 17

DEL A2.3 Družbeno-kulturološkain funkcionalna kakovostPod izrazom družbeno-kulturološki vidiki razumemovse dejavnike, ki vplivajo na človekovo družbeno--kulturološko identiteto. Le-ta proces identifikacijese odvija tako, da človek zaznava in ocenjuje svojookolico. Pri tem igrajo vlogo tako socialne potrebeposameznika kot tudi kulturne vrednostne predstavedružbenega sistema. Sem spadajo predvsemnematerialne vrednote, kot integracija, participacijain zdravje ter izobrazba, demografija, mobilnost alikakovost življenja. Torej je za namene trajnostnegradnje najprej treba identificirati družbene potrebein kulturne vrednote.Nepremičnine in zemljišča tvorijo mikroraven tistihdejavnikov, ki vplivajo na človekovo družbeno-kulturološkoidentiteto. Pri tem obravnavamopredvsem kakovost grajene okolice, pri čemerigrajo poleg urbanistične oz. krajinske integracijevlogo tudi funkcionalni, oblikovni in možno tudispomeniškovarstveni vidiki, kakor tudi zahteve pougodju. Ker je v smernici za prostorsko sistemskomejo postavljena sama zgradba, v ospredje stopičlovek kot uporabnik zgradbe z vsemi pripadajočimidružbeno-kulturološkimi potrebami.Ljudje svojo neposredno okolico ocenjujejo zavednoali nezavedno in rezultat le-tega se pozna vdobrem počutju in motivaciji [31]. Zaradi tega jetreba omogočiti visokokakovostne okoliščine uporabnostiin jih vzdrževati skozi celotni življenjskicikel. Velja, da je v obravnavi treba upoštevati vsajnaslednje družbeno-kulturološke cilje:■ zagotavljanje funkcionalnosti,■ zagotavljanje kakovosti oblikovanja in■ varstvo zdravja, varnosti in ugodja.Družbeno-kulturološke in funkcionalne kakovostiimajo velik pomen pri ocenjevanju zgradbe s straniuporabnika in družbe. Te kakovosti igrajo torejpri načrtovanju stavbe bistveno vlogo, saj ima zadovoljstvouporabnika v smislu trajnostne gradnjepozitiven učinek in vodi do posebne vrednosti inohranjanja vrednosti stavbe. Zato je treba vse družbeno-kulturološkevplive naravnati na človeka in vednona ustvarjanje visoke uporabne vrednosti.Določanje kakovosti uporabe neke zgradbe po enistrani vedno poteka po družbeno-kulturoloških infunkcionalnih kriterijih, ki jih je mogoče objektiviziratiskladno z ocenjevalnim sistemom trajnostnegradnje za zvezne zgradbe (BNB), po drugi stranipa po dejavnikih, ki jih ni mogoče kvantificirati. Zaradi«filozofije sistema» so v BNB-ju uporabljeni letisti družbeno-kulturološki vidiki, ki se jih trenutnoda objektivno kvantificirati. Kot posledica takšnegapristopa so v smernici, v opisih posameznih faz postopkanačrtovanja in izvedbe gradnje, upoštevanile tisti deli družbeno-kulturoloških in funkcionalnihkriterijev, ki se jih da ovrednotiti.Potemtakem se lahko določi izmerljive oz. izračunljivekakovosti z izpraševanjem in formulacijo uporabniškihzahtev. Kakovosti, ki so v veliki meri odvisneod subjektivnih učinkov in občutkov, kot so lokacijskaspecifika, časovna in enotna oblikovna ideja ali estetikain kakovost materiala, se v večjem delu lahko ocenile z ocenjevalno primerjavo s strani strokovnjakov,v fazi uporabe pa tudi z anketiranjem uporabnikov.Kvalitativne kriterije oblikovne in lokacijske kakovostilahko in morajo oceniti strokovnjaki s področja upravljanjastavb, strokovni odbori v okviru razpisov aliekspertize. Tako obstaja možnost obravnavanja tudi«mehkih» vidikov, ki jih lahko upoštevamo v oceni.Določanje stopnje realizacije družbeno-kulturološkihin funkcionalnih kriterijev po BNB-ju torejpredstavlja le merilo za zadovoljstvo uporabnikov, kipa seveda lahko služi kot orientacija za nadrejenokakovost uporabe zgradbe. V fazi uporabe bi to bilotreba ocenjevati z anketiranjem uporabnikov.Predvsem nosilca ukrepov in potreb sta tolikoodgovornejša, da pozornost usmerita na formuliranjeustreznih oblikovnih in funkcionalnih kakovosti,ki se jih ne da kvantificirati, kakor tudi nazdravstvene kriterije in kriterije ugodja uporabnika.Pri izbiri načina načrtovanja ter načrtovalca jetreba dati prednost odprtim natečajem.2.3.1 FunkcionalnostIzraz funkcionalnost označuje lastnost nepremičnine,da izpolnjuje določene funkcije, ki soodvisne od zahtev uporabe. Zgradba je na primerfunkcionalna, če so:■ celotni koncept zasnove,■ razporeditev funkcionalnosti in prostorov.______31. prim.: Widuckel, Werner (2003)Smernica Načela za trajnostne naročila javnih gradnje gradenj 19

DEL A■ oblikovanje detajlov in notranjosti,■ infrastrukturna dostopnost ter■ preskrba in odvoz odpadkovmed seboj in z zahtevami uporabe optimalnousklajeni. Le-to optimizacijo je treba opraviti strajnostnim načrtovanjem stavbe.Cilj nacionalne trajnostne strategije zvezne vladeje, poleg načelne omejitve izkoriščanja novih površin,višanje učinkovite uporabe že pozidanih površin.Za notranjost zgradb je pomemben ukrepza doseganje tega cilja večanje učinkovitosti površin(BNB 3.2.2).Iz nekega poročila DEGI-ja [32] (Nemška družbaza nepremičninske sklade) izhaja, da dve tretjinirazvijalcev nepremičnin dojemata ta dejavnikučinkovitosti po površini kot nadrejeno premisonačrtovanja. Torej je ravno tako pomemben kotfleksibilizacija delovnega okolja.Zgradbe, ki se jih dandanes gradi, stojijo zaradinačrtovanega dolgega trajanja uporabe predizzivom, da ne izpolnijo le trenutnih zahtev pouporabnosti, temveč tudi prihodnje. Zaradi tegaima zmožnost spreminjanja namembnosti (BNB3.2.3) za trajnostno gradnjo pomen, ki ga nevelja podcenjevati. Pri tem je treba presoditi, kakšnomero prilagodljivosti dovoljujejo gradbenestrukture oz. s kakšnim naporom je povezanoprilagajanje na spreminjajoče se robne pogoje(adaptabilnost). Pri tem so med drugim odločujočinaslednji vidiki:■ prerez tehničnih oskrbovalnih jaškov,■ vrsta in število komunalnih priključnih vozlišč,■ razdelitev površine (osnovna površina, uporabnapovršina, površina za komunikacije),■ vrsta in kapaciteta oskrbe z infrastrukturo(npr. ogrevanje, priključki),■ končna višina prostorov ter■ prostorska struktura in prenos obremenitvepregradnih sten.Zmožnost spreminjanja namembnosti nepremičninepoleg celotnega trajanja uporabe vpliva tudina stroške zgradbe preko življenjskega cikla inzato tudi na pripadajoči tok materialov.K družbeno-kulturološkim vidikom trajnostnostisodi tudi prilagoditev zgradbe na skupine uporabnikov,predvsem na področju gradnje brez arhitekturnihovir (BNB 3.2.1).Gradnja brez arhitekturnih ovir ima neposreden vplivna uporabnost zgradb za skupine ljudi z omejenimividnimi, slušnimi ali gibalnimi sposobnostmi. Posrednotem uporabnikom viša stopnjo ugodja in zmanjšujeogrožanje zdravja v smislu morebitnega padca.Gradnja brez arhitekturnih ovir pridobi na veljaviravno z vidika upoštevanja demografskih spremembv Nemčiji in z njimi povezanim rastočim deležemstarejših ljudi. Vsem skupinam ljudi mora biti enakoomogočeno udejstvovanje v družabnem življenju[33]. Zgradbe in objekti nimajo arhitekturnih ovir, ko„jih brez posebnih težav lahko uporabljajo vsi ljudjez ali brez običajne invalidnosti in so splošno dostopnebrez dodatne pomoči“ [34]. Na področju zveznihgradbenih ukrepov je izvajanje Zakona o izenačevanjumožnosti invalidov (BGG) obvezujoče.Sprejemljivost in integracijo zgradb znotraj mestnečetrti, mesta oz. regije se lahko spodbujas povečevanjem javne dostopnosti (BNB 3.2.4)zgradbe. Javna dostopnost spodbuja komunikacijoin skupnost. Raznolika ponudba uporabnostioživlja javni prostor in uporabnikom poveča občutekvarnosti. Istočasno prispeva k ekonomskitrajnostnosti zgradbe. Sprejemljivost in integracijozgradbe v soseščino, kot sestavni del mestnečetrti, lahko spodbudimo z javno dostopnostjo inuporabo, ki služi mestni četrti.Ponudbe za delojemalce/-ke, ki olajšujejo uporabokolesa za prihod na delo, podpirajo političnicilj odločnejšega zavzemanja za okolju prijaznejšoizbiro poti do službe. H kvantitativnemu vidikuudobnega prevoza s kolesom (BNB 3.2.5) – gledena zgradbo in pripadajoče zemljišče – sodijo zadostnepovršine, lega in oddaljenost parkirišč zakolesa od glavnega vhoda, opremljenost parkirišč(vremenska zaščita, osvetljava in zaščita predkrajo), kakor tudi možnosti za prhanje, preoblačenjein sušenje kolesarskih oblačil.______32. prim. DEGI (2004)33. prim. BGG (2002), §134. prim. DIN 18040 -1 (2010)20Smernica Načela za trajnostne naročila javnih gradnje gradenj

DEL A2.3.2 Zagotavljanje kakovosti oblikovanjaJavni sektor je s svojimi zgradbami na posebennačin na očeh javnosti. Dajati mora zgled. Zveznezgradbe morajo odsevati gradbeno-kulturni nivoin razumevanje v Nemčiji ter poleg tega ščititiobstoječe kulturne dobrine. Zato je pomembnozagotavljanje visoke oblikovne kakovosti zveznihgradbenih projektov. To ne vključuje le zahtevnega,lokaciji in uporabi primernega arhitekturnegaoblikovanja zgradbe in njenih zunanjih objektov,ampak tudi kakovost vpetosti v urbani prostor.Trajnostno načrtovanje ne zahteva le upoštevanjatrenutno prevladujočih vrednot, ampak, zaradidolgoročnega časovnega obdobja, tudi upoštevanjeprihodnjih. Kar se tiče estetike, so načrtovalciv tem primeru pred posebnim izzivom. Kajti v smislutrajnostnosti bi morala oblikovna kakovost zadostovatiza celotno življenjsko dobo zgradbe. Zaposamezno zgradbo ni mogoče določiti enotnihstandardov niti za arhitekturne niti za urbanističnekakovosti, prav tako pa ni mogoče razjasnitivprašanj identitete in sprejemljivosti, ki bi polegtega imeli tudi trajno veljavo. Kompleksnost tehvidikov zahteva specifičen poudarek od primerado primera. Enotno presojo se lahko opravi le nazelo abstraktnem nivoju.Izvajanje natečajev z upoštevanjem Direktive o natečajihza načrtovanje (RPW 2008) lahko poda prviokvir. Natečaji za načrtovanje nudijo dobro možnost,da poleg zagotavljanja vidikov oblikovne kakovostiintegrirajo tudi trajnostne cilje s pomočjo kriterijaza oblikovno in urbanistično kakovost (BNB 3.3.1).Dodeljevanje storitev načrtovanja preko natečajev,zaradi doseganja najboljših arhitekturnih in gradbeno-konstrukcijskihrešitev, se je obneslo. Na taknačin je mogoče zagotoviti tudi gradbeno-kulturnoraznolikost. Tako je tudi mogoče primerno obravnavatikomaj predstavljivo kompleksnost posameznegaprojekta v povezavi z večdimenzionalno zahtevopo trajnostnosti. V procesu načrtovanja lahko k izboljšanjuarhitekturne kakovosti pripomorejo tudidrugi diskurzivni postopki, v katerih so udeleženaneodvisna strokovna telesa.Umetnost v gradnji (BNB 3.3.2) je element gradbenekulture, ki sooblikuje kakovost in izrazno močzgradb. Zato je integralen sestavni del projektnenaloge. V tem smislu mora biti umetnost v gradnjielement, ki je samoumevno integriran v zgradboin na tak način poveča kakovost zgrajenega(www.nachhaltigesbauen.de/leitfaeden-und-arbeitshilfen).Zato je treba za zvezne gradnje storitvezaupati upodabljajočim umetnikom/-cam, četo seveda upravičujeta namen in pomen zgradbe(skladno z RBBau-om – direktive za izvedbo gradbenihnalog zveze).2.3.3 Zdravje, varnost in ugodjeTako pri novogradnjah kot pri gradnjah na obstoječihobjektih so, kar se sprejemljivosti tiče,tematska področja zdravje, varnost in ugodjeposebnega pomena. Medtem ko se teh zadev prinovogradnjah lahko lotimo v skladu z zadevnimitehnično gradbenimi predpisi, je pri gradnji naobstoječih objektih za oceno na voljo dodatno anketiranjeuporabnikov. Naslednji vidiki prikazujejozahteve za zgradbe z vidika zdravja, varnosti inugodja.ZdravjeOgrožanje zdravja zaradi problematičnih snovi invplivov iz okolja ali zgradbe mora biti zanesljivoodstranjeno (BNB 3.1.3).Medtem ko so imisije v zraku določene in omejene sštevilnimi zakoni in uredbami, predvsem z Zveznimzakonom o zaščiti pred imisijami (BImSchG) [35] innjegovimi uredbami ter s „TA Luft“ (tehnično navodilozrak) [36], za urejanje zraka v prostorih skorajni zakonske ureditve. Izvzeti so delovni prostori, vkaterih zaradi proizvodno-tehničnih razlogov prihajado onesnaženja zraka, ki ga je treba omejiti skladnoz delovnopravnimi predpisi.S skrbno izbiro gradbenih materialov (npr. proizvodovz manjšo stopnjo vonja in emisij) se je mogočeizogniti morebitnim zdravstvenim vplivom – predvsemza občutljive osebe kot npr. alergike – inustvariti notranje prostore z nizkimi koncentracijamihlapljivih snovi in snovi, ki oddajajo vonjave. Z zagotavljanjemzadostnega zračnega toka – s pomočjonaravnega in mehanskega prezračevanja – selahko zagotovi dobro kakovost notranjega zraka tudiglede koncentracije CO 2v zraku.______35. prim. BImSchG (2007)36. prim. TA Luft (2002)Smernica Načela za trajnostne naročila javnih gradnje gradenj 21

DEL APomoč nudijo tudi dodatni podatki o koncentracijitrdnih delcev, vsebnosti CO 2-ja ter načinu prezračevanjain preprečevanju plesni v Smernici za higienonotranjih prostorov v šolskih zgradbah [37].Zahteve o zdravstveni sprejemljivosti gradbenihmaterialov so bile prevzete v gradbene uredbedežel. Zagotavljanju kakovosti služijo tudi naključnipreizkusi hlapnih, polhlapnih in drugihemisij, seveda po določenem časovnem obdobjupo opravljenih gradbenih delih (BNB 3.1.3). Nasplošno, pri gradnji na obstoječih zgradbah, jetreba paziti na to, da se izognemo problematičnimsnovem (prim. priloga 5.1), ki predstavljajopotencialno toksikološko tveganje za človeka, alipa da jih zmanjšamo (BNB 1.1.6). Vedno je sevedatreba upoštevati REACH-uredbo [38] (Uredbaza registracijo, ocenjevanje, odobritev in omejitevkemičnih snovi) o okolju škodljivih lastnostih snovi,ki velja po celotni EU. Le-to uredbo dopolnjujeCLP-uredba [39] (Uredba o razvrščanju, označevanjuin pakiranju snovi in zmesi).VarnostDodaten cilj je povišanje subjektivnega občutka varnostizaradi neposredne zaščite človeka in lastnine,kakor tudi izogibanja nevarnostim in nesrečam.Poleg tega na dojemanje varnosti vplivajo tudiprimeri nesreč, požarov in elementarnih nesreč(BNB 3.1.8). Občutek negotovosti in strahu lahkoomejuje človekovo svobodo gibanja.Subjektivno dojemanje varnosti bistveno pripomorek človekovemu občutku udobja. Ukrepi, kipovečajo subjektivni občutek varnosti, so pravilomatudi primerni za zmanjševanje nevarnostinepooblaščenih posegov tretjih oseb.Objektivna varnost je zagotovljena, če se na najboljšimožni način izogne nevarnim situacijam oz.če se obseg škode v primeru dejanske nezgodečim bolj zmanjša.Da bi kar najbolje izkoristili potencial za pozitiven subjektivniobčutek varnosti, je treba upoštevati določenepreventivne ukrepe med načrtovanjem zgrad-______37. prim. UBA (2008)38. prim. REACH-uredba (2007)39. prim. CLP-uredba (2009)be in med fazo uporabe izkoristiti dodatne storitvevarovanja objekta. Le-to je odvisno od potrebe povarnosti, ki jo določajo danosti uporabe in lokacije.UgodjeZa ustvarjanje udobnih pogojev uporabe je trebazagotoviti toplotno, akustično, vizualno in olfaktoričnoprijetno klimo prostorov. Znanstveneraziskave [40] so pokazale, da sta storilnost inzadovoljstvo uporabnikov v neposredni povezavis pogoji uporabe. Na ugodje vplivajo tudi drugi dejavniki,ki niso neposredno izmerljivi, kot npr. haptičnakakovost uporabljenih materialov in površin.Toplotno ugodje na delovnih mestih (BNB 3.1.1 in3.1.2) tvori osnovo za učinkovito in storilno delo.Način zagotavljanja toplotnega ugodja dodatnovpliva tudi na porabo energije. Toplotno ugodjeima bistven vpliv na zadovoljstvo na delovnemmestu, tako da je toplotno ugodje treba zagotovititako poleti kot tudi pozimi. Kot parametre jetukaj treba našteti sobno temperaturo, vlažnostsobnega zraka, hitrost zraka s posledičnim tveganjemprepiha, asimetrijo sevalne temperature intemperature tal, vertikalni gradient toplote, kakortudi raziskave o pregrevanju v poletnem času. Kotpomožno gradivo služi DIN EN ISO 7730 [41].Kar se tiče akustičnega ugodja (BNB 3.1.4),stoji v večini primerov uporabe prostorov v poslovnihin upravnih zgradbah v ospredju govornakomunikacija. Za uporabo prostorov v poslovnihstavbah je bistvena predpostavka dobra slišnostgovora in zadostno nizka obremenitev z okoliškimhrupom v sobah za sestanke, seminarje, posameznihpisarnah ipd. V primerih drugačne uporabeprostorov pa je odločilno upoštevanje minimalnemeje zvočne izolacije (BNB 4.1) za pregradnestene in morebiti optimizacija medsebojne naravnanostiprostorov. Vsem načinom uporabe jeskupna zahteva po zvočni izolaciji prostorov v odvisnostiod uporabe s pomočjo minimalnih mejnihpovršin prostorov, ki absorbirajo hrup.______40. prim. raziskava BOSTI (1985), strategija o varstvu zdravja pridelu EU 2007–201241. prim. DIN EN ISO 7730 Ergonomija toplotnega okolja – Analitičnougotavljanje in interpretacija toplotnega udobja z izračunom indeksovPMV in PPD ter meril za lokalno toplotno udobje (2006)22Smernica Načela za trajnostne naročila javnih gradnje gradenj

DEL ANamen zagotavljanja tehnične kakovosti toplotnezaščite in zaščite proti vlagi (BNB 4.1.2) jeminimizacija v zmanjšanju potreb po toploti inhlajenju za kondicioniranje prostorov v stavbahskladno z EnEV-jem, s hkratnim zagotavljanjemvisokega toplotnega ugodja (prim. del A, pogl.2.3.1) in s preprečevanjem nastajanja škode nagradbenih konstrukcijah, npr. zaradi kondenzavlage ali pojava plesni.Podobno kot ima stavba med svojo fazo uporabelahko velik vpliv na okolje, ima lahko velik vplivna stroške njena preprostost čiščenja in vzdrževanja(BNB 4.1.3). Gradbeni deli, ki so optimalnovzdrževani, dosežejo tudi maksimalno dobouporabe. Površine, ki jih je preprosto čistiti, potrebujejomanj čistilnih sredstev, imajo manjšo porabovode in praviloma povzročijo manj stroškovza čiščenje. Pomemben cilj v fazi načrtovanja jetudi s pomočjo prave izbire materialov preprečitiuporabo elementov, ki jih je težko čistiti in vzdrževati.Obenem pa se s pomočjo ustreznih strategijčiščenja in vzdrževanja življenjska doba uporabljenihmaterialov podaljša do maksimalne. Istočasnoje treba poskrbeti, da se stroške čiščenjain vzdrževanja med obratovanjem čim bolj zniža.Prihodnjega vzdrževalca je torej treba in je smiselnovključiti že v fazi načrtovanja.Kar okoli 50 % količine vseh odpadkov v Nemčijiizvira iz gradbeništva. Zato je treba že pri načrtovanjustavb upoštevati njene možnosti za razgradnjo,ločevanje in recikliranje (BNB 4.1.4).Prednosti so naslednje: v prvi vrsti so ukrepi zazmanjševanje količine odpadkov ter za njihovoponovno rabo in recikliranje, pri čemer ima ponovnauporaba prednost pred recikliranjem materialov.Če le-ti ukrepi niso možni, po vrsti sledisežig odpadkov in šele kot zadnje je deponiranjeodpadkov. Pri načrtovanju moramo stremeti k racionalniuporabi gradbenih elementov in izogibanjuvgradnje nepotrebnih, pri razgradnji pa k čimnatančnejšemu ločevanju gradbenih odpadkovin predvsem izogibanju uporabe nevarnih snovi.Paziti je treba na razgradnjo in ločevanje različnihpotencialno nevarnih snovi, morebiti tudi določenihveznih gradbenih materialov.Pri izbiri tehničnih naprav in opreme se je trebaozirati na preprostost delovanja in servisiranjas ciljem zagotavljanja nemotenega obratovanja.Kot rezervno različico je treba vključiti možnostnadgradnje opreme oziroma njenega dolgoročnegaprilagajanja na spreminjajoče se zahteveuporabnikov ali na tehnični napredek. Posebnopozornost je treba nameniti primerni kakovostiopreme. Le kakovostna oprema ima dolgo življenjskodobo in se redko okvari. S tem pa pomembnoprispeva k nižanju stroškov življenjskega cikla inmanjšanju vpliva na okolje.Trajnostnost gradbenih konstrukcij naj bo prilagojenaživljenjski dobi stavbe, ki jo v veliki meri določanačin uporabe. Tako imajo na primer industrijskehale ali trgovski objekti predvideno mnogokrajšo življenjsko dobo kot poslovna in upravnaposlopja ali muzeji.2.5 Procesna kakovostV okviru kakovosti procesa je treba paziti na naslednjevidike:■ kakovost postopka načrtovanja,■ kakovost izvedbe gradnje in■ kakovost priprav na obratovanje.2.5.1 Kakovost načrtovanjaKer imajo sprejete odločitve v zgodnji fazi načrtovanja– npr. v okviru dokumentacije za odločanjeo gradnji (ES-Bau) – velik učinek na poznejšo kakovostzgradbe, je kakovost načrtovanja prav posebejpomembna. Tako so možnosti vplivanja nastroške nekega ukrepa na samem začetku ukrepanajvečje, kakor prikazuje slika 7. Odločitve, kiimajo velik učinek na stroške, se sprejmejo že vdefiniciji programa in v prvi fazi koncepta. To veljatudi za spremljajoče vplive na okolje. Vprašanja,kot npr. priključki ter načrtovalno-pravne, funkcionalne,urbanistične, arhitekturne in gradbeno--pravne zadeve (predvsem stabilnost in požarnavarnost), morajo biti optimizirana glede na trajnostnostter celostno zajeta že v prednačrtovanju inv poteku arhitekturnih in inženirskih natečajev.24Smernica Načela za trajnostne naročila javnih gradnje gradenj

DEL ASlika 7: Možnosti vplivanja na lastnosti zgradbe med načrtovanjem.Kakovost postopka načrtovanja opišemo s pomočjonaslednjih kriterijev:■ priprava projekta (BNB 5.1.1):- z načrtovanjem potreb,- z dogovorom o ciljih in- s pripravo natečaja za projektiranje;■ integralno načrtovanje (BNB 5.1.2) s:- sestavo projektantske ekipe;■ kompleksnost in optimizacija načrtovanja(BNB 5.1.3), med drugim z izdelavo:- načrta za varnost in varstvo zdravja (SiGe--Plan),- različnih konceptov za oskrbo in odstranjevanje,- vodnega koncepta,- koncepta za optimizacijo dnevne in umetneosvetlitve,- koncepta za zagotavljanje preprostosti čiščenjain vzdrževanja,- koncepta za podpiranje preprostosti adaptacije,razgradnje in recikliranja;ter pregled projektne dokumentacije s strani neodvisnihtretjih teles in izvedba primerjave različic;■ zagotovitev trajnostnih vidikov v razpisu in oddajidel (BNB 5.1.4);■ ustvarjanje osnovnih pogojev za optimalno gospodarjenje(BNB 5.1.5):- z izdelavo objektne dokumentacije/energijskegaizkaza za zgradbo,- z izdelavo navodil za servisiranje, nadzor,obratovanje in oskrbo,- s prilagoditvijo projektov in izračunov na realiziranozgradbo in- z izdelavo priročnika za uporabnike.2.5.2 Kakovost izvedbe gradnjeKakovost nastajajočega dela določajo izobraževanjein dodatno izobraževanje izvajalcev del,sistem upravljanja s kakovostjo projekta ter zagotavljanjekakovosti [44].Dodatni vplivni dejavniki so:■ kakovost spremljanja gradnje s strani arhitektovoz. strokovnih projektantov,■ intenzivnost spremljanja gradbišča s strani načrtovalcev,■ koordiniran potek gradnje,■ nadzor nad stroški,■ upravljanje s kakovostjo,■ kakovost spremljanja projekta ter■ vključevanje vodenja projekta v zagotavljanjekakovosti.______44. prim. končno poročilo „Dialog Bauqualität“ (2002)Smernica Načela za trajnostne naročila javnih gradnje gradenj 25

DEL AZ upoštevanjem zgoraj navedenih omejitev je trebapresojati lokacijo zgradbe vsaj po naslednjihkriterijih:■ tveganja na mikrolokaciji (BNB 6.1.1) glede nanaravne nevarnosti in katastrofe, ki jih povzročičlovek,■ pogoji na mikrolokaciji (BNB 6.1.2) glede naprisotne obremenitve, ki so lahko škodljivezdravju,■ kakovostne značilnosti (BNB 6.1.3) glede nadružbeno kakovost (javna podoba itd.),■ prometna povezava (BNB 6.1.4) glede na povezavoz železnico, avtobusom, s podzemnoželeznico in z individualnim prometom (integriransistem lokalnega prometa),■ bližina ustanov, ki so pomembne za uporabo(BNB 6.1.5) in■ komunalna urejenost (BNB 6.1.6) glede nazahteve po alternativah za oskrbo in odvoz nagradbenem zemljišču po integriranem energijskemin podnebnem programu zvezne vlade izdecembra 2007 [46].3. Splošna navodila za ocenjevanjetrajnostnosti3.1 Orodja trajnostnostiZa celostno načrtovanje in ocenjevanje trajnostnihvidikov v gradbeništvu imamo sedaj na razpolagože celo vrsto osnov in delovnih pripomočkov,ki pomagajo pri analizi življenjskega cikla(ekološka bilanca, analiza stroškov življenjskegacikla) in naj bi omogočali in zagotavljali integracijotrajnostnih vidikov pri načrtovanju in izvedbistavbe. Imamo tudi obširno dokumentiranje trajnostnihvidikov. Sem med drugim spadajo:■ BMVBS-jeva spletna platforma trajnostne gradnje,■ različne baze podatkov,■ ocenjevalni sistem trajnostne gradnje za zveznezgradbe,■ dokumentacijska pravila.Spletna platformaBMVBS-jeva spletna platforma trajnostne gradnjedaje na voljo vrsto osnov in delovnih pripomočkovza obravnavo življenjskih ciklov zgradb, kakor tudiza njihovo celostno oceno (www.nachhaltigesbauen.de/baustoff-und-gebaeudedaten).Podatki in baze podatkovPotrebni osnovni podatki za analizo življenjskegacikla so na razpolago na spletni platformi v različnihpodatkovnih bazah za gradbene materiale inzgradbe, kot so:■ Ökobau.dat (ekološke bilance za gradbene materialebrez specifičnega proizvajalca, metodološkeosnove za preverjanje nalog EPD-jev),______46. prim. zvezna vlada (2007)■ strokovni informacijski sistem WECOBIS (informacijek zdravstvenim in ekološkim vidikomskupin gradbenih proizvodov, brez proizvajalcev),ki je povezan z (www.wingis-online.de)informacijskim sistemom o nevarnih snovehWINGIS (informacije o zdravstveni in okoljskiprimernosti materialov in proizvodov), terSmernica Načela za trajnostne naročila javnih gradnje gradenj 27

DEL A■ tabela o življenjski dobi in ciklih zamenjave delov,ki jo je treba uporabljati v okviru ocenjevanjazveznih zgradb (www.nachhaltigesbauen.de/baustoff-und-gebaeudedaten/nutzungsdauern-von-bauteilen)za gradbene elementepri visokih gradnjah.Poleg tega pa nudijo tudi okoljske deklaracije oizdelkih tipa III, kot so EPD-ji (Environmental ProductDeclaration), in ekološke bilance s podatkio proizvajalcu (vložek energije in virov, vplivi naokolje, tehnične lastnosti) za ekološko obravnavoživljenjskih ciklov. Okoljske deklaracije o izdelkihtipa III preverjajo tretje stranke in zato predstavljajozanesljiv in varen vir podatkov za informiranjeo gradbenih izdelkih glede okolja in zdravja.Poleg tega je možna uporaba tudi drugih EPD-jevtipa III, ki so skladni s standardi ISO. V Nemčiji,denimo, opravljajo preverjanje Inštitut za gradnjoin okolje (IBU) ali tretje stranke s primerljivimstrokovnim znanjem in vsebinsko kakovostjo. IzdelavaEPD-jev se ravna po normativih za mandatM/350 »Sustainability of Conscruction Works«Evropske komisije.pomožna sredstva in osnove, kot npr. že omenjeneekološke bilančne podatke, ter tudi različnaorodja za izračune in dokumentacijske osnove.Upoštevanje trajnostnih kriterijev pri natečajihza projektiranje po RPW 2008Pri natečajih za projektiranje je treba poleg urbanističnih,arhitekturnih in oblikovnih kakovostiupoštevati tudi dodatne ekološke, ekonomske,družbeno-kulturološke in funkcionalne vidike tertehnično kakovost in kakovost procesov. LCCA inLCA ter družbeno-kulturološka vprašanja je trebaže pri natečaju za projekte na grobo oceniti. Kotpomožno sredstvo služi seznam glavnih kriterijevza upoštevanje pri natečaju (prim. del B, tabela5), na podlagi katerih se lahko preveri izpolnjevanjetrajnostnih zahtev v tako zgodnji fazi. Poznejšepreverjanje izpolnjevanja zahtev, ki so določene vrazpisu, je treba zagotoviti s pomočjo ponujenihin izvedenih storitev, podatke pa je treba ustreznodokumentirati.Dokumentacija gradbenega posegaOcenjevalni sistem BNBNa mednarodni ravni je na voljo več certifikatov,tako imenovanih „Green Building Certificates“, kipraviloma opisujejo in ocenjujejo ekološko kakovostzgradb ter vodijo do certificiranja (npr. BREE-AM iz Velike Britanije ali LEED iz ZDA).V Nemčiji se z uvedbo Smernice trajnostna gradnjapostavljajo zavezujoča pravila za uporaboBMVBS-jevega ocenjevalnega sistema trajnostnegradnje (BNB), in sicer v okviru uporabe pri zveznihzgradbah. BNB je ocenjevalni sistem „drugegeneracije“, saj v nasprotju z drugimi sistemi certificiranjaomogoča celostno oceno zgradbe skoziceloten življenjski cikel.Z BNB-jem se je razvil katalog kriterijev za celostnoobravnavo in ocenjevanje trajnostnih vidikovza zgradbe. V ocenjevanje sta poleg ekoloških,ekonomskih, družbeno-kulturoloških in funkcionalnihkakovosti vključeni tudi tehnična kakovostin kakovost postopka. Načrtovalcem tako služikot pomoč pri načrtovanju za trajnostno kakovostzgradbe. BNB pri ocenjevanju uporablja različnaPopolna dokumentacija gradbenega posega tvoriosnovo za uspešno gospodarjenje s stavbo inza njeno uspešno vzdrževanje. Pri tem je trebarazlikovati, v kateri fazi in za kateri namen je potrebnaposamezna specifična dokumentacija.Poleg dokumentiranja ustrezne kakovosti gradnjepreko vodenja s strani projektantov je nujno meddrugim tudi potrebno dokumentiranje naslednjihposameznih vidikov:■ načrti in natančni opisi,■ kakovost materialov,■ navodila za servisiranje in vzdrževanje,■ energetska izkaznica,■ slike idr.V okviru standardne dokumentacije za gradbeneukrepe zveze je treba uporabiti BMVBS-jevo strokovnogradbeno direktivo za dokumentacijo inventarjazgradb (BFR GBestand) in BMVg-jeva terzvezno- in deželnospecifična navodila v obliki dokumentacijskihdirektiv, kot so npr. dokumentacijskadirektiva (DRL) zveznega urada za gradbeništvoin ureditev prostora (BBR), spiski specifikacijipd. Kot dopolnilo k obstoječi zahtevani dokumen-28Smernica Načela za trajnostne naročila javnih gradnje gradenj

DEL Ataciji je treba realizirane trajnostne vidike stavbeprilagoditi skladno s priročnikom za preverjanjeBNB (priročnik – Dokumentacija za ocenjevanjetrajnostnosti zgradb – prim. priloga 6) za uporaboocenjevalnega sistema trajnostne gradnje.Baze podatkov (ocenjevanje)Podatke, ki so bili pridobljeni in ocenjeni v okviruobravnave trajnostnosti – kot na primer ekonomskein ekološke analize življenjskega cikla, ocenepo BNB-ju ter podatki o meritvah in monitoringuobstoječih zgradb –, je treba prilagoditi skladnoz veljavnimi vmesniškimi konvencijami, tako dase lahko pridobljene podatke vnese v centralnebaze podatkov (npr. PLAKODA, EMIS ter specifičnievidenci pri BBSR-ju). Cilj je zbiranje podlag zaodločanje pri načrtovanju in oddaji priporočil tertudi izvajanje znanstvenih simulacijskih izračunov/ocen.3.2 Ocenjevanje trajnostnostipo BNB-juSistemska pravila in metodologijaZa izvedbo kvantifikacije splošnih zahtev, opisanih vdelu A, za trajnostno gradnjo je bil za celostno ocenozveznih zgradb izdelan ocenjevalni sistem trajnostnegradnje (BNB). S presojo posameznih vidikov,ki se orientirajo po ciljih trajnostne gradnje, se dosežeskupno presojo in primerljivost zgradb glede nakakovost trajnostnosti. Obveznost uporabe BNB-jaurejata pričujoča smernica in uvedbeni odlok.Zvezno ministrstvo za promet, gradbeništvo in razvojmest je v dveletnem kooperativnem sodelovanjuz Nemškim društvom za trajnostno gradnjo(DGNB) razvilo prvi nacionalni katalog kriterijevza celostno obravnavo in ocenjevanje trajnostnihvidikov za stavbe. Rezultate so obravnavali naBMVBS-jevi okrogli mizi »trajnostna gradnja« zvsemi zainteresiranimi deležniki v gradbeništvu.Pri tem želi sistem ceniti izvrstne dosežke v načrtovanjuna področju trajnostne gradnje in za vseudeležence na trgu (gradbenike, investitorje, načrtovalce,uporabnike itd.) s pomočjo poenotenega ocenjevanjaustvariti transparentnost sistema. Odlikujese tudi po obsežni obravnavi celotnega življenjskegacikla stavb s hkratnim upoštevanjem ekoloških,ekonomskih, družbeno-kulturoloških kakovosti tertehničnih in postopkovnih vidikov. Sistem je transparentenin objektivno prepričljiv. Pri tem odsevatudi mednarodni razvoj s področja normiranja terdrugih iniciativ za trajnostno gradnjo ter se pri temtesno opira na DIN EN 15643-2 [47].Ocenjevalni sistem je, ločeno od Smernice trajnostnagradnja, na vpogled na informacijskem portalutrajnostne gradnje (www.nachhaltigesbauen.de/bewertungssystem-nachhaltiges-bauen-fuer--bundesgebaeude-bnb).Tam so navedene kontaktne osebe ter določila zaizvajanje ocen, preverjanje skladnosti, certifikacijskodokumentacijo in postopke za izobraževanjepresojevalcev.V okviru ocenjevanja se za posamezne kriterije podoločenih pravilih podeljuje točke. Končno številotočk se oblikuje na podlagi točk za posameznekriterije in ponderiranja skupin kriterijev. Rezultatje skupna stopnja izpolnjevanja, ki izraža razmerjemed doseženimi in maksimalnimi možnimitočkami. Odvisno od stopnje izpolnjevanja se dosežekakovostni nivo zlate, srebrne ali bronastestopnje. Zaključno preverjanje rezultatov (preverjanjeskladnosti) služi zagotavljanju kakovosti.Tu je treba opozoriti, da je bila za predmet obravnaveocenjevanja izbrana zgradba – v redkihposameznih kriterijih tudi pripadajoče zemljišče– kot prostorska meja sistema, saj je le-ta v neposrednemvplivnem območju investitorja gradnje.V časovnem okviru je podlaga življenjskicikel stavbe, ki sestoji iz dejanskih podatkov izgradnje,kombiniranih s projektiranimi podatki zanpr. prvih 50 let (kategorija zgradb Novogradnjaposlovnih in upravnih stavb), dopolnjen z obravnavanjemrazgradnje stavbe.Pet delnih vidikov (ekologija, ekonomija, družbeno-kulturološko-funkcionalnezadeve ter tehničnakakovost in procesna kakovost – glej sliko 8) seocenjuje ločeno v svojih skupinah kriterijev in sejih združi v skupno oceno z vnaprej določenim postopkomponderiranja.______47. prim. DIN EN 15643-2 (2009)Smernica Načela za trajnostne naročila javnih gradnje gradenj 29

DEL ATo nudi možnost za transparentno predstavitevizstopajočih kakovosti v enem ali več delnih področjih.V okviru zveznega ocenjevalnega sistemase značilnosti lokacije ocenjujejo ločeno od kakovostiobjekta ter se jih informativno navede, ne dabi vplivale na skupno oceno.Slika 8: Ponderiranje glavnih skupin kriterijev na primeru novogradnje poslovnih in upravnih zgradb.30Smernica Načela za trajnostne naročila javnih gradnje gradenj

DEL BDel B:Novogradnja1. Integracija trajnostnih vidikov v postopek načrtovanja .......................................................................322. ES-Bau....................................................................................................................................................362.1 Načrtovanje potreb ........................................................................................................................362.2 Pregled različic za pokrivanje potreb ............................................................................................ 372.3 Dopolnilna dokumentacija po § 24 BHO ......................................................................................382.3.1 Ugotavljanje stroškov in pregled gospodarnosti ................................................................382.4 Zagotavljanje kakovosti načrtovanja .............................................................................................452.4.1 Koncept trajnostnosti/ocena trajnostnosti .........................................................................462.4.2 Gradbene konstrukcije in njihove lastnosti.........................................................................462.4.3 Energijski koncept in koncept merjenja energije ...............................................................462.4.4 Voda in koncept odpadnih vod ............................................................................................482.4.5 Preprostost čiščenja in vzdrževanja ....................................................................................492.4.6 Zdravje, ugodje in zadovoljstvo uporabnikov .....................................................................492.4.7 Gradnja brez arhitekturnih ovir ............................................................................................502.4.8 Umetnost v gradnji (Kunst am Bau) ....................................................................................502.4.9 Odpadki in recikliranje.........................................................................................................503. EW-Bau (podlaga za zasnovo za gradnjo) ............................................................................................523.1 Obrazložitveno poročilo (zgradba in tehnične naprave) ..............................................................553.2 Izkazi ...............................................................................................................................................563.2.1 Ogrevanje, topla voda, prezračevanje, hlajenje, osvetlitev, preskrba z elektriko .............563.2.2 Toplotna zaščita in zaščita pred talno vodo ........................................................................563.2.3 Načrtovanje nosilne konstrukcije, požarna varnost in zvočna zaščita ............................ 573.3 Izračun stroškov ...................................................................................................................... 573.4 Drugi bistveni vidiki zasnove ...................................................................................................583.4.1 Ekološki vidiki ........................................................................................................................583.4.2 Družbeno-kulturološki in funkcionalni vidiki .......................................................................604. Načrtovanje izvedbe ..............................................................................................................................605. Izvedba gradnje ..................................................................................................................................... 615.1 Razpis in podelitev ......................................................................................................................... 615.1.1 Razpis ................................................................................................................................... 615.1.2 Oddaja del .............................................................................................................................625.2 Postopek gradnje............................................................................................................................626. Predaja stavbe in gradbeno dokumentiranje .....................................................................................637. Optimizacija dela med začetkom uporabe ...........................................................................................657.1 Sistematični začetek uporabe ........................................................................................................657.2 Monitoring .......................................................................................................................................65Smernica za Novogradnja naročila javnih gradenj 31

DEL BIntegracija trajnostnih vidikovv postopek načrtovanjaKot je bilo opisano v delu A smernice, se že vzgodnji fazi načrtovanja postavi usmeritve za poznejšotrajnostno kakovost zgradbe. Optimizacijepostopka načrtovanja glede trajnostnih vidikov sezato ne da izpustiti. Te vidike je treba upoštevati vvseh postopkih načrtovanja, gradnje in gospodarjenja,zato da se vzpostavi (novogradnja), vzdržuje(obratovanje) in izboljša (gradnja na obstoječihobjektih) kakovost zgradbe.Za zvezne gradbene posege veljajo direktive zaizvedbo gradbenih nalog zveze (RBBau) [48]. RB-Bau predpisuje upoštevanje Smernice trajnostnagradnja za velike in majhne novogradnje, adaptacijein razširitve (RBBau del E in D) z upoštevanjemuvedbenega odloka.Struktura dela B smernice se orientira po potekunačrtovanja po RBBau-u, skladno s sliko 9. Dodatnoso navedene ustrezne storitvene faze poHOAI-ju [49], da se lahko izvajanje smernice prenesetudi na gradbene projekte drugih gradbenihinvestitorjev.Trajnostno kakovost zgradbe je treba v prihodnjetransparentno prikazovati z uporabo ocenjevalnegasistema trajnostne gradnje. V okviru ocenjevalnegasistema (prim. del A, pogl. 3) se kakovostitrajnostne gradnje, torej:■ ekološka kakovost,■ ekonomska kakovost,■ družbeno-kulturološko-funkcionalna kakovost,■ tehnična kakovost,■ procesna kakovost in■ značilnosti lokacije,vključijo v kvantificirajočo oceno na podlagi različnihposameznih kriterijev. Na koncu ocenjevanjaje navedena skupna ocena, s pomočjo katerese lahko objektivira in kvantificira trajnostnostzgradbe, ki tako postane primerljiva.V okviru uporabe te smernice je treba izkazati minimalnapotrdila izrecno imenovanihBNB-jevih kriterijev v fazah načrtovanja po RBBau--u, skladno s spodnjimi poglavji. Obdelava kriterijevpoteka skladno s tabelami 5, 6 in 8. Te omogočajopregled nad kriteriji, ki jih je treba v vsakokratni fazinačrtovanja upoštevati oz. obdelati. Dodatno besedilonavaja vsakokratno bistvene kriterije.Za vsak posamezni kriterij ocenjevalnega sistemaje treba izpolniti določene minimalne zahteve, dase zagotovi visoko kakovost trajnostnosti zveznihzgradb. Vsakokratne minimalne zahteve oz. minimalnestopnje izpolnjevanja za posamezne kriterije,kakor tudi pridobljene minimalne stopnjeizpolnjevanja za glavne skupine kriterijev in zaskupno stopnjo izpolnjevanja, so navedene v prilogi2 in se jih je treba držati pri obdelavi posameznihkriterijev. V sklepnem delu faz načrtovanja inizgradnje sledi skupna ocena zgradbe na podlagiobdelanih podatkov.ES-Bau (podlaga za odločanje o gradnji)Med drugim opis potreb, obrazložitev gradbenegaprojekta, načrtovalski koncept, izračun stroškov,zgornja meja stroškov➡ ➡ ➡ ➡ ➡EW-Bau (podlaga za zasnovo za gradnjo)Izvedba idejnega projekta in projekta za pridobitevgradbenega dovoljenja, med drugim obrazložitvenoporočilo, dokazila, izračun stroškovProjekt za izvedboMed drugim načrti izvedbe, popis del z izračunomkoličin, preverjeni izkazi statične nosilnosti, dokazi:EnEV (gradbena fizika), zvok, požarIzvedba delMed drugim zbiranje ponudb, podelitev izvedbedel, nadzor in koordinacija izvedbe, spremljanje inkontrola stroškovPrimopredaja in projekt izvedenih delMed drugim oskrba objekta in dokumentiranjeOptimizacija delovanja (dodatno k RBBau-u und HOAI-ju)Med drugim optimizacija delovanja tehničnih naprav,voden prehod v obratovanje, uravnoteženje nastavitevHOAI: LP1delno LP2HOAI: LP2,3 in 4delno LP5HOAI: LP5in LP6HOAI: LP7in LP8HOAI: LP9Slika 9: Potek načrtovanja po RBBau-u [50] in ustrezne storitvepo HOAI-ju kot pomoč za načrtovanje in izgradnjo zgradbizven področja pravil, ki ga ureja RBBau [51].______48. prim. BMVBS (2009)49. prim. HOAI (2009)50. prim. BMVBS (2009)51. prim. HOAI (2009)32Smernica za Novogradnja naročila javnih gradenj

DEL BZaradi dejstva, da izkazovanje ocenjevalnih kriterijevdo sedaj ni bilo neposredno imenovano kotstoritev niti v RBBau-ovih pogodbenih vzorcih nitiv HOAI-ju, velja preveriti, katere storitve, polegosnovnih storitev, je treba ponuditi, da bi se lahkoizvedlo obširno ocenjevanje trajnostnosti. Storitve,ki jih za to morajo nuditi arhitekti in strokovniprojektanti, je treba pogodbeno določiti v okviruizdanega naloga. Pri tem je treba izvesti konkretnorazvrstitev osnovnih oz. posebnih storitev.V prilogi 1 nudijo prikazane tabele (prim. tab.1a in tab. 1b) pregled nad storitvami, ki jih je vokviru uporabe pričujoče smernice treba izvesti,te so razvrščene glede na storitve in posebnestoritve po HOAI-ju, na podlagi katerih se lahkoocenijo kriteriji ocenjevalnega sistema trajnostnegradnje.Torej ni mogoče trditi, da je izvedba ocenjevanjapo BNB-ju načeloma opravljena že z ustreznostoritvijo za določeno fazo. Cilj razvrstitve staponazoritev povezanosti in načrtna identifikacijamožnih sinergijskih učinkov, ki bi lahko vodili do,iz stroškovnega vidika, optimalnega poteka načrtovanja,da bi projektnim vodjem bilo omogočeno,da ocenijo naloge tretjih znotraj integralnega trajnostnegavidika.Za zvezne gradbene posege je v naslednji tabeli 5na voljo pregled kriterijev ocenjevalnega sistemaglede na vsakokratno fazo po RBBau-u. Iz tabeleje razvidno, katere kriterije je treba upoštevativ kateri fazi standardnih gradbenih ukrepov oz.gradbenih ukrepov s posebnimi zahtevami. Pritem je treba razlikovati med kvantitativnimi inkvalitativnimi izkazi.Smernica za Novogradnja naročila javnih gradenj 33

DEL BDoločitev faze glede na RBBauSkupina kriterijev št. OpisEkološka kakovostVplivi na globalnookoljePoraba virovEkonomska kakovostStroški v življenjskem2.1.1cikluRazvoj vrednosti 2.2.1ES-bauNatečajEW--BauProjektizvedenihdelIzvedbadelPrimo--predajainprojektizvedenihdel1.1.1 Potencial nastanka toplogrednihplinov (GWP)XO1.1.2 Potencial razgradnjeozonske plasti (ODP)XO1.1.3 Potencial nastanka ozona(POCP)XO1.1.4 Potencial zakisljevanja(AP)XO1.1.5 Potencial evtrofikacije (EP) X O1.1.6 Nevarnosti za lokalnookoljex X O1.1.7 Trajnostno pridobivanjematerialov / lesx X O1.2.1 Neobnovljivi del potrebneprimarne energije (PEne)X/X (X) X O1.2.2 Celotna potrebnaprimarna energija inobnovljivi del primarneX/X (X) X Oenergije (PEe)1.2.3 Potrebna pitna voda inkoličina odpadne vodeX/X X/X O1.2.4 Potrebna površina x (X) x OS stavbo povezani stroškiv življenjskem cikluUporabnost za tretjinamenX/X X/X Ox/x x ODružbeno-kulturološka in funkcionalna kakovost3.1.1 Termično ugodje pozimi x x/X O3.1.2 Termično ugodje poleti x x/X O3.1.3Higiena notranjegaprostorax x/x x X OZdravje,3.1.4 Akustično ugodje x Ougodje in zadovoljstvouporabnikov3.1.5 Vizualno ugodje x O3.1.6 Vplivanje uporabnika x x O3.1.7Značilnosti zunanjegaprostorax (X) x O3.1.8Varnost in nevarnost obnapakahx x OOptimizacijadelovanjatabela se nadaljuje na naslednji straniTabela 5: Faze po RBBau-u [52] in kriteriji, ki jih je po RBBau-u pri tem potrebno upoštevati.______52. prim. BMVBS (2009)34Smernica za Novogradnja naročila javnih gradenj

DEL BFunkcionalnostZagotavljanjeoblikovalskekakovostiTehnična kakovostKakovost izvedbetehnikeProcesna kakovostKakovost načrtovanjaKakovost izvedbeZnačilnosti lokacijeZnačilnostilokacijeLegenda:3.2.1 Dostopnost za invalide x (X) x O3.2.2 Učinkovitost površin X (X) x O3.2.3Možnost spremembenamembnostix/x (X) x O3.2.4 Dostopnost x (X) x O3.2.5 Prijaznost za kolesarje x/x/X x/X O3.3.1Oblikovalska in urbanističnakakovostx (X) O3.3.2 Umetnost v gradnji x O4.1.1 Zvočna zaščita x/x O4.1.2Toplota in zaščita prednastankom kondenzax/x x/x O4.1.3 Čiščenje in vzdrževanje x/x O4.1.4Razgradnja, ločevanje inponovna uporabax/x x/x O5.1.1 Priprava projekta x O5.1.2 Integralno načrtovanje x O5.1.3Kompleksnost in optimizacijanačrtovanjax5.1.4 Razpis in izbor izvajalca x X O5.1.55.2.15.2.25.2.3Pogoji za optimalno raboin upravljanjeGradbišče / gradbeniprocesiZagotavljanje kakovostiizvedbeSistematičen prehod vuporabo6.1.1Nevarnosti na mikrolokacijixO6.1.2 Razmere na mikrolokaciji x O6.1.3 Značilnosti četrti x O6.1.4 Prometne navezave x/X O6.1.5Bližina do, za uporabo,pomembnih ustanovxO6.1.6Razpoložljivi mediji /navezavexOxXxXKvalitativen način dokazovanja za standardnestavbeKvantitativen način dokazovanja zastandardne stavbeKvalitativen način dokazovanja zaposebne stavbeKvantitativen način dokazovanja zaposebne stavbeO(x)XXKončno dokazilo za posamezne kriterije za vse vrstestavbObvezujoči kvalitativni / kvantitativni kriteriji prinatečajuOOOOOxTabela 5: Faze po RBBau-u [52] in kriteriji, ki jih je po RBBau-u pri tem treba upoštevati.Smernica za Novogradnja naročila javnih gradenj 35

DEL BES-Bau(podlaga za odločanje o gradnji)V dokumentaciji o odločanju o gradnji (ES-Bau) jedoločena zgornja meja stroškov velikih novogradenj,adaptacij in širitev skladno s poglavjem Edirektive za izvajanje gradbenih nalog zveze.ES-Bau sestoji iz dokumentov, ki so določeni v RB-Bau-ovem poglavju F, skladno s §§ 24.V prihodnje bodo z uvedbo nastajajoče Smerniceza pregled gospodarnosti pri pripravi in izvedbiukrepov visokih gradenj zveze objavljena dodatnapravila za obravnavo gospodarnosti s poudarkomna življenjskih ciklih, ki dopolnjujejo obstoječi osnutekSmernice trajnostna gradnja, jih morebiti celonadomestijo (glej med drugim kriterije 2.1.1 Stroškiživljenjskega cikla, ki se nanašajo na zgradbo).ES-Bau sestavi nosilec ukrepov s pomočjo gradbeneuprave, strokovno dovoljenje podeli najvišjatehnična instanca (BMVBS za področje civilne,BMVg za področje vojaške gradnje), iz proračunskegavidika pa ga odobri BMF. Zgornja meja stroškovje zavezujoča za nadaljnji postopek načrtovanjain gradnje.Pri načrtovanju potreb v okviru ES-Bau-a uporabnikin lastnik/nosilec potreb formulirata svojekvantitativne in kvalitativne zahteve za zgradbo.Te zahteve imajo neposreden vpliv na stroškezgradbe. Z načrtovanjem potreb se postavi osnovoza poznejšo izvedbo. Posebne zahteve gledetrajnostnosti zgradbe je treba izraziti prav v načrtupotreb. Načrtovanje potreb odobri najvišjainstanca uporabnika.Med pregledom različic za kritje potreb nosilecukrepov preuči, s katero različico naj bo realiziranonačrtovanje potreb (prim. del A, pogl. 2.2).Pri ukrepih novogradnje lahko možnost realizacijeizkaže študija o gradbeni masi. Ugotavljanjestroškov se v takem primeru izvede s pomočjoznačilnih vrednosti stroškov. Namen pregleda je,da zajame vse gradbene, načrtovalne in gradbeno-pravnedanosti na kvantitativen, kvalitativenin stroškoven način, tako da se lahko oceni alternativnemožnosti kritja potreb, kakor tudi skupnogospodarnost ukrepa.Če se je najvišja instanca uporabnika na podlagipregleda različic odločila za samostojno gradnjo,potem nosilec ukrepa gradbeni upravi naloži, dale-ta dopolni dokumentacijo in predvidi stroške vzveznem proračunu skladno z § 24 BHO.Praviloma gre za naslednjo dokumentacijo:■ načrtovanje potreb (kvantitativni in kvalitativniopis potreb),■ rezultat pregleda različic, možno tudi z analizostroškov in koristi,■ razlaga gradbenega ukrepa (po vzorcu 7 RB-Bau),■ ugotavljanje stroškov (po vzorcu 6 RBBau),■ izpis iz zemljiškega katastra,■ izrisana predstavitev koncepta načrta,■ ugotavljanje površine (po DIN 277),■ primerjava načrtovanega in dejanskega stanja.To dokumentacijo lahko neposredno oz. posrednouporabimo tudi za ocenjevanje trajnostnostinačrta zgradbe v zgodnjih fazah načrtovanja.Odvisno od kompleksnosti projekta in posebnostiposamezne zgradbe lahko poleg tega pride dopotrebe po dopolnilnih študijah o izvedljivosti tertudi primerjave cen, ki nudijo pomembne informacijeza zgodnjo oceno trajnostnih kakovosti. Če pripregledu trajnostnosti načrta zgradbe izjemomapride do potrebe po poglobljenih projektantskihstoritvah, je le-to treba uskladiti z najvišjo tehničnoinstanco. Dokumentacija za časovni potek,proračun in korespondenco, ki jo je še tudi trebapripraviti, praviloma ni uporabljena za ocenjevanjetrajnostnosti.Kot dopolnilo k izkazom in dokumentaciji, ki jihzahteva ES-Bau, se gradbeno dokumentacijo torejrazširi s „poročilom o ocenjevanju trajnostnosti“.2.1 Načrtovanje potrebIzdelavo dokumentacije za odločanje o gradnji(ES-Bau) se izvede na podlagi ugotavljanja in opisapotreb gradbenega projekta s strani poznejšegauporabnika in nosilca posega. Načrtovanjepotreb služi metodološkemu ugotavljanju potreb36Smernica za Novogradnja naročila javnih gradenj

DEL Binvestitorja gradnje in uporabnika, načrtni pripravikvantitativnih in kvalitativnih potreb in njihovidejanski izvedbi v gradnji. Gradbena uprava uporabnikuin nosilcu ukrepov nudi strokovno svetovanjepri sestavi in opisu potreb. Na tem mestulahko uporabnik in nosilec ukrepov opredelitasvoje zahteve (kvalitativne potrebe). Pri tem solahko v bistveno pomoč kriteriji, opisani v ocenjevalnemsistemu BNB, kot npr. značilnosti lokacije.S strani uporabnika se lahko, usklajeno z nosilcemposegov, posebej opredeli minimalne zahteveglede posameznih trajnostnih kakovosti, ki sonavedene tudi v vzorcu 13 (zahteve uporabnika).Pri tem je treba kritično preveriti zahteve po prostoruin površini, ki jih je postavil uporabnik, gledena dejanske potrebe in primernost, predvsemglede na možno pretirano zahtevo in pa tudi sciljem, da se izogne novogradnjam s pomočjo optimiziraneuporabe obstoječih zgradb. Pri analizipotreb je treba upoštevati načrtovane standardeopremljenosti. Glede tega je treba upoštevati pravilnike,kot je npr. Uredba o varnosti in varovanjuzdravja pri delu na delovnih mestih z ekrani (Bildschirmarbeitsverordnung)[53].2.2 Pregled različic zapokrivanje potrebZnotraj pregleda različic za pokrivanje potreb nosilecposega s pomočjo gradbene uprave preveri,s katero različico je treba realizirati načrtovanjepotreb. Naslednje različice je treba pregledati vokviru splošnega preizkusa o primernosti različicna podlagi kvalitativnih kriterijev:■ najem nepremičnin, vključno z morebitno potrebnimiadaptacijami ali širitvenimi gradbenimiposegi,■ nakup obstoječih gradbenih objektov, vključnoz morebitno potrebnimi adaptacijami ali širitvenimigradbenimi posegi,■ lizing ali najem s poznejšim odkupom,■ novogradnja, adaptacija ali širitev v okviru samostojnegradnje,■ javno-zasebno partnerstvo.Pri pregledu različic je treba upoštevati načelaoptimizacije stroškov glede na življenjski cikel,predvsem glede stroškov poznejšega obratovanjain druge stroške uporabe ter stroške tveganja.Poleg stroškovne primerjave različic se priporočaizvedba analize uporabne vrednosti, med drugimtudi zato, da se lahko primerno upošteva kvantitativnonedoločljive vidike trajnostne gradnje. Polegtega je treba upoštevati tudi dolgoročni razvojzemljišča.Sistem BNB ne predvideva ocenjevanja lokacije inzemljišča glede na urbanistično-politične vidike.V okviru pregleda različic za pokrivanje potreb jetreba načrtno raziskati urbanistična in lokacijsko--specifična vprašanja glede na zastavljen načrttrajnostnosti. Pri načrtovanju novogradenj je trebaupoštevati urbanistične razvojne perspektiveobčin. Med cilje trajnostne politike razvoja mestspadajo z ekološkega vidika varčno in skrbnoravnanje s koriščenjem stavbnih površin ter minimizacijaporabe površine za komunalno opremljanje.Stremeti je treba h kompaktnim zgradbam zminimizacijo GRZ-ja. Pomemben vidik pri načrtovanjuprojekta je urbanistična vpetost novihprojektov v obstoječe okolje. Pri dimenzioniranjuin usmeritvi zgradb je treba upoštevati krajevnevetrovne značilnosti, ki zagotavljajo naravno prezračevanjeokoliških naselitvenih območij.Preveriti je treba možnost uporabe zapuščenihindustrijskih, nekdanjih vojaških oz. drugih neuporabnihpovršin ali možnost zapiranja vrzeli v zazidavi.Onesnažene površine načeloma ne izključujejonadaljnje uporabe in bi jih bilo zato trebavključiti v načrtovanje. Opozarjamo na „Delovnapripomočka tla in zaščita podtalnice“ [54] (www.arbeitshilfen-bogws.de). Načeloma velja, da jetreba minimizirati nastajanje odpadkov iz gradbeništva.Zmanjševanje neizogibnih odpadkoviz gradbeništva je pogosto možno s pomočjo izravnavemase na zemljišču ali drugotne ponovneuporabe. Opozarjamo na pravne zahteve varstvanarave in okolja. Obstoječe skupine dreves in živemeje je po možnosti treba ohraniti.______53. prim. BildscharbV (1996)54. prim. BMVBS (2010b)Smernica za Novogradnja naročila javnih gradenj 37

DEL BPred odločitvijo za izvedbo novogradnje je trebav okviru pregleda različic prepričljivo pojasniti, dase prostorske potrebe ne da ekonomsko pokritis pomočjo obstoječih zgradb – z upoštevanjemoptimizacije zasedenosti. Pri tem je treba vključitimožnosti spremembe namembnosti, adaptacijeali obnove obstoječih zgradb. Zaradi varstva naravnegaprostora je treba stremeti k cilju minimiziranjauporabe površin (BNB 1.2.4) ter izogibarazpršenosti objektov v pokrajini in v omejenimeri dodatnega pozida tla. Upoštevati je trebatudi možnosti recikliranja površin. Prednostno jetreba uporabiti že pozidane površine (BNB 3.2.2).Tveganja (BNB 6.1.1) in razmere (BNB 6.1.2) namikrolokaciji je treba prav tako vključiti v izbirolokacije in izdelavo načrta, kot tudi bližino ustanov,ki so pomembne za uporabnika (BNB 6.1.5),in možnosti uporabe bližnjih komunalnih storitev(BNB 6.1.6). Uporaba obstoječe infrastrukture jepogosto ugodnejša kot novo vzpostavljanje le-te.Lokacije z dobrimi povezavami z javnim lokalnimprometom (Prometna povezava BNB 6.1.4) imajopraviloma prednost, zato da se minimizira prometnetokove. Ker je večji del prevozov z avtomobilikrajši od 5 km, lahko presedlanje na kolo odločilnopripomore k razvoju okolju primerne in energijskoučinkovite mobilnosti. Pri tem uporabniškosprejemanje poleg pretežno kvantitativnih vidikovoblikujejo tudi kvalitativni vidiki (Udoben prevoz skolesom BNB 3.2.5):■ število in razporejenost parkirišč za kolesa,■ lega parkirišč za obiskovalce in zaposlene gledena glavni vhod,■ zaščita pred vremenskimi vplivi in krajo, vendartudi■ razpoložljivost tušev in slačilnic z možnostjosušenja oblačil.Treba je načrtovati površine za druženje zunaj (BNB3.1.7) zgradbe, saj te povečajo zadovoljstvo uporabnikovin spodbujajo komunikacijo. Dodatno lahkojavna dostopnost zgradbe (BNB 3.2.4) in vpenjanjezunanje okolice v pojavnost zgradbe vodita do boljšesprejemljivosti in integracije zgradbe v mestnočetrt ter izboljšata vtis mesta in bližnje okolice. Natak način se lahko izboljša skupna privlačnost četrti(Značilnosti četrti BNB 6.1.3).Zunanje objekte je glede na formulirane potrebetreba načrtovati tako, da bodo večfunkcijski inda bodo imeli dolgo trajanje uporabe. Komunalnepovršine znotraj zemljišč je treba minimizirati,pri izbiri potrebnih talnih oblog pa je trebaizkazati podatke o vodni prepustnosti [55] inupoštevati le-to.2.3 Dopolnilna dokumentacijapo § 24 BHOČe se je najvišja instanca uporabnika na podlagipregleda različic odločila za samostojno gradnjo,potem nosilec posega gradbeni upravi naloži, data izpopolni dokumentacijo skladno s poglavjemF, RBBau-a. V obrazložitev in dokazilo je trebavključiti strokovna gradbena mnenja, izpisek izzemljiškega katastra, izrisane predstavitve, primerjavenačrtovano/dejansko ter ugotavljanjepovršine.2.3.1 Ugotavljanje stroškov in pregledgospodarnostiUgotavljanje stroškov po vzorcu 7 RBBau selahko v zgodnji fazi načrtovanja uporabi za alternativnooceno stroškov zgradbe skozi njenživljenjski cikel. Na podlagi ugotovljenih stroškovnihskupin morata gradbena uprava in nosilecposega/upravljavec sedanjo vrednost, v[€/m²bruto osnovne površine] preko 50 let trajanjauporabe, obvezno oceniti in ovrednotiti vskladu s predpisom o izračunu kriterija stroškizgradbe preko življenjskega cikla (BNB 2.1.1).Po potrebi je pred ugotavljanjem stroškov trebadoločiti, ali je potrebno vrednotenje po drugihenotah (npr. neto površina, neto površina tal,najemna površina). To je praviloma potrebnozaradi nadaljnje uporabe ugotovljenih podatkovo stroških v ustreznih podatkovnih bazaho stroških.______55. LABO: Zaščita tal in okoljski preizkus po BauGB-u, Smernica zaprakso uradov za zaščito tal38Smernica za Novogradnja naročila javnih gradenj

DEL BPosebne zgradbe v smislu te smernice so zgradbe,■ katerih stroški gradnje po ugotavljanju stroškovpresegajo vrednost 10 mio evrov (bruto),■ ki se gradijo v izstopajočih urbanističnih situacijahali■ za katere se zahteva izstopajoče zahteve gledekakovosti (> 80 % stopnje izpolnjevanja v vsaj2 od 5 glavnih skupinah kriterijev iz BNB-ja)ocenjevanja trajnostnosti nasploh ali v bistvenihposameznih vidikih (100 % stopnja izpolnjevanjav posameznem kriteriju).Katere zgradbe je treba načrtovati kot „posebnezgradbe“, določi najvišja tehnična instanca (OTI)v dogovoru z nosilcem ukrepov in uporabnikom.Odvisno od razvrstitve zgradb je treba v okviru ES--Bau-a trajnostne kriterije, navedene v tabelah 6ain 6b, ter njihove izkaze kvalitativno in v posameznihprimerih tudi kvantitativno upoštevati.V okviru ES-Bau-a se lahko in se mora položititemeljni kamen za poznejše ocenjevanje trajnostnosti(prim. del A, pogl. 3).Poleg tega je treba obravnavati zmožnost nemotenespremembe uporabnika (BNB 2.2.1) gradbenihstruktur, kar je za trajnostno gradnjo izrednegapomena. V smislu sistema BNB je trebapriskrbeti izkaze učinkovitosti po površini (BNB3.2.2 – izkaz na podlagi vzorca 6) in zmožnostspreminjanja namembnosti (BNB 3.2.3) zgradbe.Za oceno zmožnosti spreminjanja namembnostizgradbe je treba prikazati naslednje vidike:■ geometrija zgradbe (prostorska višina, globinazgradbe, vertikalna in zunanja priključitev),■ tloris,■ konstrukcija ter■ tehnična opremljenost.Skupinakriterijevšt.Ekološka kakovostPoraba virov1.2.11.2.21.2.3OpisNeobnovljividel potrebneprimarneenergije(PEne)Celotna potrebnaprimarnaenergijain obnovljividel primarneenergije (PEe)Potrebnapitna voda inkoličina odpadnevode1.2.4 PotrebnapovršinaES-BauObvezna dokazila pri standardnih stavbahKako -vostnoXVrednotenjenačina, obsega insmeri dejanskerabe površinepreko zahtevanihnivojevNačin dokazovanjaŠtevilčnoNačin dokazovanjaTabela 6a: Kriteriji po ES-Bau-u in metodologija dokazovanja skladno z BNB-jem.XXXOcena potrebneprimarneenergije (neobnovljivo)brezkonstrukcijeOcena potrebneprimarne energije(neobnovljivoin obnovljivo)brez konstrukcijeOcena potrebepo pitni vodiin količineodpadne vodeskladno s prilogo1 do vzorca 7Dodatna dokazila pri posebnih stavbah(izbor je odvisen od značilnosti stavbe)KakovostnoXNačin dokazovanjaŠtevilčnoXXXNačin dokazovanjaOcena potrebneprimarneenergije(neobnovljivo) vživljenjskem ciklukonstrukcijain obratovanjeOcena potrebneprimarneenergije(neobnovljivoin obnovljivo) vživljenjskem ciklukonstrukcijain obratovanjeOcena faktorjaporabe vode naosnovi potrebepo pitni vodi inkoličine odpadnevodetabela se nadaljuje na naslednji strani40Smernica za Novogradnja naročila javnih gradenj

DEL BEkonomska kakovostRazvojvrednosti2.2.1Uporabnost zatretji namenDružbeno-kulturološka in funkcionalna kakovostXKombinacijakriterijev 3.2.2 in3.2.3XKombinacijakriterijev3.2.2 in3.2.33.1.1 Termičnougodje pozimiXUpoštevanje vinformativnemlistu navedenihminimalnihzahtev(natančnejšedokazovanje vEW-Bau-u)3.1.2 Termičnougodje poletiXUpoštevanje vinformativnemlistu navedenihminimalnihzahtev(natančnejšedokazovanje vEW-Bau-u)Zdravje,ugodje inzadovoljstvouporabnikov3.1.3Higienanotranjegaprostora3.1.6 Vplivanjeuporabnika3.1.73.1.8ZnačilnostizunanjegaprostoraVarnost innevarnost obnapakahXUpoštevanje vinformativnemlistu navedenihminimalnihzahtev(natančnejšedokazovanje vEW-Bau-u)XXXVrednotenjematerialovin konceptahigienenotranjihprostorovVrednotenjevinformativnemlistunavedenihzahtevVrednotenjevinformativnemlistunavedenihzahtevTabela 6a: Kriteriji po ES-Bau-u in metodologija dokazovanja skladno z BNB-jem.tabela se nadaljuje na naslednji straniSmernica za Novogradnja naročila javnih gradenj 41

DEL BES-BauSkupinakriterijevšt.OpisObvezna dokazila pri standardnih stavbahNačindokazovanjaKako -vostnoŠtevilčnoNačin dokazovanjaDodatna dokazila pri posebnih stavbah(izbor je odvisen od značilnosti stavbe)NačindokazovanjaKakovostnoŠtevilčnoNačindokazovanjaTehnična kakovost4.1.24.1.34.1.4Toplota inzaščita prednastankomkondenzaČiščenje invzdrževanjeRazgradnja,ločevanjein ponovnauporabaXXXIzjave o konceptu(natančnejšedokazovanje vEW-Bau-u)Izjave o konceptučiščenja invzdrževanjaIzjave o konceptu(natančnejšedokazovanje vEW-Bau-u)XXUpoštevanje vinformativnemlistu navedenihzahtev(natančnejšedokazovanje vEW-Bau-u)Vrednotenjepreko različnihzahtevanih nivojev(dostopnostdo nosilnekonstrukcijein nenosilnihdelov konstrukcijeznotraj inzunaj)Procesna kakovost5.1.1PripravaprojektaXVrednotenjepreko različnihzahtevanihnivojev (potrebapo načrtovanju,določitev ciljev,arhitekturninatečaj / interdisciplinarnost)Kakovostnačrtovanja5.1.2Integralno načrtovanjeXPreveritevprisotnosti, načinain obsegainterdisciplinarneprojektantskeekipe in njihoveusposobljenosti,integralneganačrtovalskegakoncepta,vključevanjauporabnika injavnosti)5.1.3Kompleksnostin optimizacijanačrtovanjaXVrednotenjepreko različnihkakovostnihstopenj (varnostninačrt,različni koncepti,preverjanjenačrtovalskihpodlag, primerjavavariant)Značilnosti lokacijetabela se nadaljuje na naslednji straniTabela 6b: Kriteriji po ES-Bau-u in metodologija dokazovanja skladno s kriteriji po BNB-ju.Smernica za Novogradnja naročila javnih gradenj 43

DEL B6.1.1Nevarnosti namikrolokacijiXVrednotenjepreko različnihzahtevanihnivojev (nevarnostizaradiljudi in terorja,nevarnostizaradi vremenain narave)6.1.2Razmere namikrolokacijiXVrednotenjepreko različnihzahtevanihnivojev (kakovostzunanjegazraka, zunanjihrup, tla ingradbenaparcela,elektromagnetskapolja,obremenitevz radonom,videz mesta inpokrajine)Značilnostilokacije6.1.3ZnačilnostičetrtiXVrednotenjepreko različnihzahtevanihnivojev (ugledlokacije,potenciali zasinergije inkonflikte, kriminaliteta,negain ohranjanje)6.1.4PrometnenavezaveXVrednotenjepreko različnihzahtevanihnivojev (dostopnostdojavnega potniškegaprometa,dostopnost dokolesarskihpoti)XDokazovanjedejanskihrazdalj6.1.56.1.6Bližina do,za uporabo,pomembnihustanovRazpoložljivimediji /navezaveXXVrednotenjeocene razdaljdo različnih,za uporabo,specifičnihustanovVrednotenjepreko različnihzahtevanihnivojev razpoložljivostikabelskihpovezav inširokopasovnihpriključkov,sončne energije,ponikovalnice,deževniceTabela 6b: Kriteriji po ES-Bau-u in metodologija dokazovanja skladno s kriteriji po BNB-ju.44Smernica za Novogradnja naročila javnih gradenj

DEL B2.4 Zagotavljanje kakovostinačrtovanjaOsnova za kakovostno trajnostno novogradnjo jenjeno kakovostno načrtovanje.K temu spada zagotavljanje kakovostne pripravena projekt (BNB 5.1.1) s celostnim načrtovanjempotreb. Bistven sestavni del visokokakovostnepriprave na projekt je strinjanje o njegovih ciljih.Strinjanje o trajnostnih ciljih pomaga pri določanjukonkretnih ciljev načrtovanja, ki so specifičniglede na objekt oz. projekt. Na ta način je ustvarjenosnovni pogoj za usmerjeno načrtovanje, obenempa je zagotovljeno, da so upoštevani vsi trajnostnikriteriji. Ciljne vrednosti (vsaj minimalne izpriloge 2), za to potrebne storitve in ukrepe tertermine in pristojnosti določijo izvajalci gradnje innosilec potreb projektno-specifično in še pred začetkomnačrtovanja. Navedene vrednosti se določijopo tabeli za usklajevanje ciljev (prim. priloga7) za vsak posamezen kriterij, kar omogoča, daizvajalci del in nosilec potreb preverjajo njihovo izvajanjepostopoma in za vsako fazo načrtovanja.Izvajanje natečajnih razpisov za načrtovanje poRPW 2008 (Direktive o natečajih za projektiranje)z neodvisnim svetovanjem s strani strokovne žirijenudi primerno priložnost, da se presodi arhitekturnokakovost zasnove, kakor tudi njeno vpetostv urbanistične danosti (BNB 3.3.1). Pri tehnatečajnih razpisih za projektiranje [58] mora bititrajnostni vidik vključen že v samih pripravah narazpis. Bistvene zahteve glede trajnostne gradnje– z oporo na to smernico oz. ocenjevalne kriterijeocenjevalnega sistema – je treba formuliratiže v opisu nalog, njihovo izpolnjevanje pa skupajs predpisanimi referencami zahtevati v natečajnemdelu. Priporočljivo je, da je v postopek razpisavključen vsaj en strokovni član žirije, ki lahkokompetentno pokriva področje trajnostnosti spoudarkom na uporabi stavbe/energiji/ekologiji,pri čemer se zahteva, da ima večina članov žirijeenake kvalifikacije kot udeleženci.Ciljno naravnan razvoj usklajenega trajnostnegakoncepta naj bo že v zgodnji fazi načrtovanja(BNB 5.1.2) podprt z udeležbo projektantov,različnih strokovnjakov (integralna projektantskaekipa), pa tudi uporabnikov in javnosti. Pri tem soza ustrezno vodenje projekta pomembne izkušnjena področjih ekologije in ekonomije ter arhitektureoz. oblikovanja, ki jih posamezniki lahko izkažejoz ustreznimi referencami. Vodenje projektalahko pri tem prevzame gradbena uprava samaali pa ga preda zunanjim ponudnikom.Optimizacija postopka načrtovanja uravnoteženegatrajnostnega koncepta glede na specifikostavbe naj bo podprta z integralnim načrtovanjem(BNB 5.1.2). Integralno načrtovanje pri tem obsegacelotno življenjsko dobo stavbe.Začne se z razvojem projekta in konča z rušenjemzgradbe. Arhitektura, nosilna konstrukcija, tehnikaitd.: integralno načrtovanje naredi te odvisnostitransparentne in jih simultano in iterativnooptimizira. Integralna projektantska ekipa skupajz investitorjem gradnje razvije celostni konceptv smislu skupne trajnostne strategije, da z visokokakovostnimnačrtovanjem zmanjšuje porabovirov in obremenitev okolja ter istočasno izboljšaugodje in gospodarnost.Vsaka odločitev v projektu ima raznolike učinkena posamezne vidike trajnostnosti. Da bi se dalozajeti in izkazati kompleksnost načrtovanja (BNB5.1.3), je treba načrtno preveriti dokumentacijopo principu „več ljudi več ve“, po drugi strani pa jetreba že na začetku načrtovanja izdelati koncepteza optimizacijo.Sem spadajo najmanj:• primerjava različic načrtov,• izdelava energijskega koncepta (vključno spreverjanjem uporabe obnovljivih virov energijein s konceptom meritev),• izdelava in izvedba načrta za varnost in varovanjezdravja (SiGe-Plan),• koncept požarne varnosti,• upoštevanje dodatnih delnih kriterijev za varovanjevirov:• koncept za optimizacijo dnevne in umetneosvetlitve,• koncept porabe vode,______58. prim. BMVBS (2008a)Smernica za Novogradnja naročila javnih gradenj 45

DEL B• koncept gospodarjenja (čiščenje in vzdrževanje)in• koncept za odpadke, možnost razgradnje inpreprostost recikliranja,• zdravje, ugodje in zadovoljstvo uporabnikov,• gradnja brez arhitekturnih ovir in• umetnost v gradnji.2.4.1 Koncept trajnostnosti/ocena trajnostnostiZaradi dejstva, da sta stavba in zemljišče lahkopodvržena zelo različnim robnim pogojem, pričujočasmernica ne more podati popolnega seznamaza preverjanje in upoštevanje vseh možnihtrajnostnih vidikov. V prejšnjih poglavjih postavljenetrditve nudijo obsežen pregled nad pravilomapotrebnimi ugotovitvami o razvoju celostnegatrajnostnega koncepta.V posameznih podpoglavjih opisane povezanostiin ukrepe je treba poleg obrazložitvenega poročilanujno predebatirati, odločitve pisno določiti ingradbeno dokumentacijo nujno opremiti z oznako»Poročilo o oceni trajnostnosti« (glej prilogo 8).2.4.2 Gradbene konstrukcije innjihove lastnostiO potrebnih zahtevah za zagotavljanje tehničnekakovosti, predvsem na področjih stabilnosti,protipožarne in toplotne zaščite ter zaščite predvlago (BNB 4.1.2), se je preko preverjanja izvedljivostitreba dogovoriti že na zgodnjem načrtovalskemnivoju ES-Bau-a.Minimalne zahteve za požarno varnost, ki so odvisneod vrste stavbe, so zapisane v trenutno veljavnihdeželnih gradbenih uredbah, v Smernici zauporabo vnetljivih gradbenih materialov v visokogradnji(RbBH) [59] ter v pripadajočem standardu.Dodatne napotke nudi BMVBS-jeva Smernicao požarni varnosti [60] (www.nachhaltigesbauen.de/leitfaeden-und-arbeitshilfen), ki za celotnodržavo podaja enotna protipožarna načela zanačrtovanje, izvedbo, obratovanje in vzdrževanjein nudi dodatno pomoč pri razvoju koncepta požarnevarnosti.2.4.3 Energijski koncept in konceptmerjenja energijeZmanjšanje rabe energije naj bo podprto z izdelavoenergijskega koncepta in koncepta merjenjaenergije ter njunim izvajanjem. V oba konceptanaj bo vključeno načrtovanje zagotavljanja inuporabe obnovljivih virov energije (prim. priloga4 – Spisek energetskih specifikacij). Stavbamje v njihovem celotnem življenjskem ciklu trebazmanjšati ne le potrebo po primarni energiji,temveč tudi potrebo po končni energiji (BNB1.2.1). Pri tem velja posebno pozornost posvetitirabi energije ter obnovljivim virom energije (BNB1.2.2). Z definicijo tipa stavbe, oblike stavbe innjene lege se že pri fazi načrtovanja za študijoizvedljivosti (ES-Bau) ustvari pogoje za nizko potrebopo primarni energiji za fazo uporabe stavbe.Na rabo energije v času obratovanja stavbe namrečbistveno vplivajo: geografska lega stavbe,njena mikrolokacija ter arhitekturna zasnova. Spravilno umestitvijo in zasnovo stavbe lahko omogočimorabo sončne energije na pasiven načinin tudi nizke letne potrebe po energiji – za ogrevanje,hlajenje in umetno razsvetljavo, seveda vodvisnosti od deleža okenskih površin, in za morebitnepotrebe po mehanskem prezračevanju.Za nadaljnje zmanjševanje porabe energije je trebapriključke za toplo vodo omejiti na naslednjapodročja uporabe:■ prostori za pripravo hrane,■ prostori za čiščenje,■ stanovanjski prostori,■ prostori za umivanje in tuširanje (npr. za kolesarje)in■ delovna območja z visoko stopnjo onesnaževanja.Na nivoju ES-Bau-a, študije izvedljivosti, je trebadoločiti prve kriterije za kakovost stavbe z energijskegavidika. Govorimo o kriterijih za stavbni ovojter vgrajeno tehniko in naprave (prim. priloga 4– Spisek energetskih specifikacij), ki jih je trebav poznejših načrtih izvedbe obvezno upoštevati.______59. prim. RbBH (1992)60. prim. BMVBS (2006)46Smernica za Novogradnja naročila javnih gradenj

DEL BPo tej smernici je nivo zahtevane tehnične kakovostistavbnega ovoja ter tehnike in naprav(osvetlitev, ogrevanje, možna topla voda, napraveza prezračevanje in klimatizacijo) treba določititako, da se potrebe po primarni energiji iz EnEV-a2009 [61] zmanjšajo vsaj za 20 % oz. v primerutoplote iz kogeneracijskih naprav 30 (prim. priloga4 – Spisek energetskih specifikacij). Zato ježe v okviru ES-Bau-a, študije izvedljivosti, trebaugotoviti končno in primarno potrebo po energijiza stavbo v njeni fazi uporabe. Za posebne tipestavb je treba opraviti dodatno oceno vgrajeneenergije, ki pove, kolikšna je potreba po energijiza konstrukcijo. Za energetsko načrtovanje je popotrebi mogoče uporabiti lastne pooblaščence aliza to pritegniti zunanje.Poleg upoštevanja racionalne rabe energije je priizbiri grelnih sistemov treba presoditi tudi okoljskeomejitve glede lokalnih obremenitev okolja zemisijami trdih delcev.Gospodarno izkoriščanje obnovljivih virov energijenaj ne bo omejeno na zahteve Zakona o obnovljivihvirih za toplotno energijo (EEWärmeG) [62].Ugodno geografsko lego oz. primerno orientacijoin naklon zunanjih površin stavbe je smiselno izkoristitiza zajem sončne energije. Seveda pa jeza take primere treba oceniti izkoristek solarnihnaprav.Tudi pri ugotavljanju stroškov je treba ustreznoupoštevati dogovorjene odločitve. V primeru, dase pri ekonomski primerjavi različic nekega ukrepaob ugotavljanju stroškov življenjskega ciklale-tega ne bi dalo predstaviti, se za pomoč pri argumentiranjuponovi s tem povezano preverjanjegospodarnosti z upoštevanjem zunanjih stroškov(del A, pogl. 2.2.2) glede na stroške uporabe. Pritem je kot prvi korak treba za zunanje stroškeugotoviti učinek na okolje »potencial prispevka hglobalnemu segrevanju« in ga pretvoriti v finančnovrednost v možnih izvedbenih različicah. Zaizračun zunanjih stroškov je treba ugotoviti potrebopo končni energiji vključno s celotno verigonosilcev energije, z ustreznimi ekvivalenti v CO 2-ju(npr. po GEMIS-u z najnovejšo verzijo) ter zunanjimstroškovnim faktorjem za toplogredne plinev skladu z najbolj aktualnimi publikacijami Zveznegaurada za okolje. Na podlagi teh vrednostije treba izračunati zunanje stroške po spodnjihračunskih korakih (tabela 7) absolutno ter gledena površine, ki so bile uporabljene za ugotavljanjestroškov.V končni primerjavi stroškov različnih variant lahkov obravnavo sumarno vključimo tudi izračunanezunanje stroške.Zahteve za energetsko kakovost stavb so navedenena spisku energetskih specifikacij (prim.priloga 4). Bolj kot načrtovanje napreduje (izdelavaidejne dokumentacije zasnove o gradnji (EW--Bau), načrtovanje za izvedbo), natančneje je trebaizkazati naštete zahteve.V konceptu merjenja energije (BNB 5.1.3) načrtujemomonitoring porabe energije glede na vir in monitoringobratovalnih stroškov med fazo uporabe.Že v fazi načrtovanja je treba ustvariti pogoje zaučinkovito upravljanje stavbe. Zato je v okviru načrtovanjapotreb po energiji nujno tesno sodelovanjeudeležencev: uporabnik / nosilec potreb / lastnik/ upravljavec / gradbena uprava / projektant. Tudimerilne naprave skrbno načrtujemo in jih upoštevamopri oceni stroškov. Monitoring v fazi uporabeobravnavamo kot nujni del postopka za primerjavostanja. Zahteve za koncepte meritev so navedenena spisku energetskih specifikacij (prim. priloga 4).Nanašajo se predvsem na predpise za merilno-tehničnepogoje za zajemanje podatkov o virih in merjenihvrednostih za rabo energije.______61. prim. EnEV 200962. prim. EEWärmeG 200Koraki izračunaObrazložitevCO 2-ekvivalent =[t]Zunanji stroški =[euro]∑(KonEUporaba*CO 2-faktor ekvivalence)iCO 2-ekvivalent*EX-CO 2KonE – Potrebna končna energija glede na vir energijeI = 1 do n, n – število virov energijeEX-CO 2– zunanji faktor stroškov v [euro/t]vir: Zvezni urad za okoljeTabela 7: Računski koraki.Smernica za Novogradnja naročila javnih gradenj 47

DEL BZ ustreznimi organizacijskimi ukrepi zagotovimokontinuirano strokovno spremljanje preko celotnegaživljenjskega cikla stavbe. S sodobnimiprogramskimi orodji in bazami podatkov (EMIS/PLAKODA) zbiramo in hranimo podatke o stanjuin rabi energije v stavbah. Tako zagotovimo konkurenčnoststavb in zemljišč. Namen tega je stalnovišanje kakovosti, kar praviloma pomeni nižanjestroškov, varovanje virov in okolja ter zvišujeudobje uporabnikov.2.4.4 Voda in koncept odpadnih vodKer zaradi pozidave površin vsaka gradnja pomeniposeg v naravni vodni režim, je izdelava konceptaza oskrbo in odstranjevanje vode bistvenisestavni del ES-Bau-a. Cilj je zmanjšati porabo pitnevode s pomočjo primernih ukrepov, zmanjšatistroške zagotavljanja pitne vode in zmanjšati pripravovode, ter se tako čim bolj izogniti motnjamnaravnega kroženja vode. Pri načrtovanju seustvari osnovne pogoje, ki neodvisno od vedenjauporabnikov vplivajo na porabo vode. Te osnovnepogoje se lahko na podlagi določenih domnev gledevedenja uporabnikov ter načrtovanega ravnanjas sivo vodo in deževnico preveri in oceni (BNB1.2.3).VodaNaprave za oskrbo z vodo je treba v okviru konceptovza oskrbo z vodo, ki so vezani na zemljišče,evidentirati in jih oceniti glede na gradbeno--tehnične, hidravlične in higienske vidike. Treba jevključiti tudi področje oskrbe z vodo za gašenje(na podlagi koncepta o požarni varnosti), saj sevoda za gašenje lahko zagotovi iz vodovodnegasistema skupaj s pitno vodo ali iz ločenega vodovoda.Za varovanje naravnega vira vode in naravnegakrogotoka vode je treba čim bolj zmanjšati porabovode v upravnih stavbah s pomočjo sanitarnihnaprav, ki varčujejo z vodo (npr. izplakovalni kotličkis porabo vode < 6 l/izplakovanje, umivalnikiz največ 6 l/min, možno s senzorjem, brezvodnipisoarji). Prostori z vodovodno napeljavo naj bibili zaradi optimizacije napeljevanja cevovodov vstavbi čim bolj koncentrirani.Odpadna vodaZa naprave za odpadne vode je treba neodvisnood drugih gradbenih ukrepov določiti koncept ravnanjaz odpadnimi vodami (LAK) za zemljišče, napodlagi katerega se določijo potrebni gradbeniposegi. Tukaj je treba za celotno zemljišče – tudiz upoštevanjem prihodnjih sprememb – razviticelostni koncept ravnanja z odpadnimi vodami. Vpovezavi s tem opozarjamo na pomožna gradiva„Odpadna voda“ [64] (www.nachhaltigesbauen.de/leitfaeden-und-arbeitshilfen), ki vsebujejoosnovne, strokovno-tehnične in postopkovne pravilnikeza načrtovanje, izvedbo, gospodarjenje indokumentiranje zveznih naprav za odpadne vodezveznih stavb. Koncept sanacije LAK-a, del B, tvoripodlago za dokumentacijo o proračunu, ki jo jepo potrebi treba izdelati (ES-/EW-Bau) skladno zRBBau-om.S konstruktivnim primernim načrtovanjem stavbenaj se izogne uporabi dvižnih naprav za odpadnovodo, in sicer zaradi dodatne potrebe po energijiter visokih servisnih stroškov.Padavinske vodeKot alternativa običajnemu odvajanju preko kanalizacijese v vedno večji meri uveljavlja naravnejšegospodarjenje z deževnico, saj ta način združujemnogo vodnogospodarskih in obratovalnih prednosti.Z bistvenimi ukrepi za ponikanje, zadrževanje,čiščenje in možno uporabo padavinskih vodase v ospredje postavlja misel na gospodarjenje zvodnim virom namesto na odstranjevanje le-tega.Navesti je treba naslednje pozitivne učinke:■ S pomočjo ukrepov za ponikanje in zadrževalnihukrepov se izvede hidravlična razbremenitevkanalov in naravnih osuševalnih jarkov, sajse na tak način ublaži najvišje vodostaje.■ Ponikanje čez celotno živo talno območje zagotavljaučinkovito čiščenje površinskih vod, kiso onesnažene s prašnimi delci.■ Strošek upravljanja naprav za odpadno vodose zmanjša, saj pripadajoči kanali postanejonepotrebni.■ Zbiralnik talne vode se stalno polni.______64. prim. BMVBS (2010a)48Smernica za Novogradnja naročila javnih gradenj

DEL BPoleg tega je lahko uporaba deževnice sestavnidel koncepta rabe odpadne vode. V tem primeruse padavinsko vodo začasno hrani v cisternah inse jo uporablja npr. za namakanje ali, preko ločenihcevovodov, za splakovanje stranišč. V zadnjihdveh primerih uporabe je treba upoštevati posebnehigienske zahteve.Ker tehnični ukrepi za uporabo deževnice pravilomaveljajo za stroškovno intenzivne, je trebanjihovo vsakokratno gospodarnost preveriti gledena konkreten ukrep.Siva vodaVoda, ki jo porabimo pri tuširanju, kopanju ali umivanjurok, je praviloma le neznatno onesnažena,tako da je v predelani obliki ponovno uporabna zanpr. namakanje na prostem. Za izvajanje tega postopkasta potrebna ločen sistem za odvod vodeter tehnični sistem za zbiranje in predelavo. Gospodarnostje v tem primeru treba preveriti gledena zemljišče.2.4.5 Preprostost čiščenja in vzdrževanjaNačeloma se stavbe koncipirajo tako, da takogradbeni del kot tudi naprave v fazi uporabe stavbepovzročajo majhne stroške (BNB 4.1.3). Gledena težavnost čiščenja je zaželeno, da prednostnouporabljamo gladke površine in čim enotnejšemateriale (talne obloge). Generalno pa zlasti visokestroške čiščenja povzročajo zastekljeni deli, prikaterih moramo paziti na dostop in zagotavljanjemožnosti čiščenja steklenih površin z obeh strani.Glede na velikost stavbe ter specifike, velikosti inlastnosti njenih površin, ki jih je treba redno čistiti,je dobro preveriti mehanske čistilne postopkein zagotoviti njihovo uporabo. Izogibati se je trebanedostopnim predelom, kot so vogali, niše, mrtvikoti, nedostopni vmesni prostori, stebrom na hodnikihin v prostorih ter konstrukcijam, ki zahtevajouporabo zapletenih dvižnih naprav. Stopnicenaj se izvede s stransko zaščito, zaščito sten predvodo ali z utori za vodo ter brez natičnih podpornikovza stopniščne ograje. Sanitarni objekti, čistilniprostori, prostori z dostopom do vode in vtičnicnaj bodo razporejeni glede na optimalni postopekčiščenja.Poleg tega je treba pri izbiri posameznih gradbenihelementov in tehničnih naprav upoštevatistroške in preprostost vzdrževanja. Tehnične napravenaj se uporablja in vzdržuje čim preprosteje,varno in brez nevarnosti za napačno uporabo.2.4.6 Zdravje, ugodje in zadovoljstvo uporabnikovNa družbeno-kulturološkem in funkcionalnem področjuje treba paziti predvsem na toplotno ugodje.K toplotnemu ugodju pozimi (BNB 3.1.1) pripomorevisok nivo toplotne zaščite ovoja stavbe,poleti (BNB 3.1.2) pa omejitev deleža zastekljenihpovršin, namestitev in uporaba zunanje sončnezaščite ali aktiviranje gradbenih mas, ki imajosposobnost shranjevanja energije. V pisarniškihprostorih skušamo poleti vzdrževati za ugodje primernosobno temperaturo brez uporabe mehanskegahlajenja. Kadar je za vzdrževanje toplotnegaugodja uporaba mehanskega hlajenja nujna,potem naprave načrtujemo in vgradimo tako, daobratujejo s čim manjšo rabo fosilne energije. Vsplošnem je pri načrtovanju za poletno obdobjeprimerno uporabiti Direktive o gradbenih in projektnihdoločilih za gradbene posege Zveze za zagotavljanjetoplotnega ugodja poleti [65].Za zagotavljanje kakovosti zraka v notranjih prostorih(BNB 3.1.3) predvidimo uporabo gradbenihproizvodov z nizko stopnjo vonja in emisij. Da uporabniklahko preverja kakovost zraka v notranjihprostorih ter da zagotovimo njegovo ugodje in zadovoljstvo,pri načrtovanju upoštevamo nekateredodatne ukrepe:■ namestitev CO 2-senzorjev, ki merijo vsebnostogljikovega dioksida v zraku in v primeru previsokekoncentracije optično ali akustično opozorijo,da je prostor treba prezračiti ali■ namestitev higrometrov in termometrov zamerjenje in prikaz vlažnosti zraka ter sobnetemperature.Potrebne količine izmenjave zraka z zunanjim zrakomso določene na energetskem spisku v prilogi 4.______65. prim. BMVBS (2008b)Smernica za Novogradnja naročila javnih gradenj 49

DEL BKoncept razgradnje, kot sestavni del ES-Bau-a,obsega poleg obrazložitve načrtovanega potekarazgradnje in pri tem nastajajočih odpadkov tudizahteve glede delovnih pogojev.Načrtovanje in razpis predvidevata vzorno odstranjevanjegradbenih odpadkov. To se lahkoizvede z zavezujočim povpraševanjem pri podjetjihza odstranjevanje odpadkov. Za rušenje inrazgradnjo zgradbe velja načelo čim obširnejšein čim kakovostnejše ponovne uporabe oz. recikliranjagradbenih delov in gradbenih izdelkovali materialov ter minimizacije odpadkov. Pritem je treba upoštevati »Delovni pripomočekrecikliranja«.Gradbene materiale je treba izbrati po kriterijihtrajanja, ponovne uporabe in zmožnosti recikliranja.Odstranjevanje nastajajočih odpadkov jetreba načrtovati, izvajati, nadzirati in bilancirati,ocenjevati ter evidentirati. V okviru javnih gradbenihprojektov le-to zagotavljajo zvezne in deželnegradbene uprave.Stroški čiščenja gradbišča oz. izkopa gradbenejame so glede na velikost gradbenega ukrepavključeni v koncept o rušenju in odstranjevanju,ki mora biti priložen ES-Bau-u.Med gradnjo samo je treba minimizirati nastajanjegradbiščnih odpadkov. Neizogibne odpadkeje treba skladiščiti tako, da je omogočenonjihovo recikliranje. Odpadke za odstranitev (kijih ne moremo reciklirati) je treba minimiziratiin zajeti ločeno od odpadkov, ki se jih lahkoreciklira.Faza rabeStavbe je treba načrtovati tako, da se minimiziranastajanje odpadkov med uporabo in da je medgradnjo omogočeno okolju prijazno recikliranjeneizogibnih odpadkov. Sem sodi ustvarjanjeosnovnih gradbenih pogojev za ločevanje odpadkovin zajemanje vrednih snovi.V fazi uporabe se mora tudi nabava notranje tehničneopreme opraviti po kriterijih prijaznosti dookolja in varovanja zdravja, življenjske dobe, recikliranjain preprostosti popravil te opreme. Tuditukaj velja, da je treba neizogibne odpadke zajetiločeno in jih reciklirati v skladu s predpisi in brezškode oz. na javno sprejemljiv način. Nastajanjeodpadkov je treba dokumentirati in periodično,vsaj letno, ovrednotiti ter rezultat podati uporabniku.Zadostno velike površine za primerne zabojnikeza zbiranje odpadkov zagotavljajo preprosto predhodnoločevanje nastajajočih odpadkov. Odvisnood komunalnih predpisov se lahko npr. ločenozajemajo:■ odpadni papir,■ odpadno steklo, ločeno po barvah,■ biološki odpadki,■ lahka embalaža („zelena pika“),■ preostanek odpadkov,■ nevarni odpadki in■ drugi odpadki, ki se pojavljajo v večjih količinahin so uporabniško-specifični.Zaradi večanja potreb po zbiralnikih je trebakonceptualno v načrt vključiti površine za širitevin temu primerne dostopne poti ter jih v primeruzanemarljivih stroškov morebiti upoštevati že priizgradnji.Treba je preveriti, če bi imele odlagalne površineza biološko razgradljive odpadke na zemljiščuekološke in ekonomske prednosti predzbiranjem in odstranjevanjem le-teh odpadkov.Biološko razgradljive odpadke bi bilo dobrokompostirati na zemljišču, če je to sevedaskladno s predpisi in ne predstavlja nevarnostiza nastanek škode ter je mogoče istočasnoizpolnjevati gradbene in obratovalne pogojena zemljišču. To zahteva redno skrb, ustreznousposobljeno osebje ter zadostno površino zanastajajoč kompost.Konec uporabe zgradbOb upoštevanju gospodarnosti in tehničnihmožnosti je ob koncu uporabe priporočljivorecikliranje. Odstranjevanje se sme izvesti le,kadar recikliranje ni mogoče. Sama izvršitev recikliranjamora potekati skladno z obstoječimikoncepti za recikliranje, z Zakonom o recikliranjuin odpadkih ter »Delovnim pripomočkomrecikliranja«.Smernica za Novogradnja naročila javnih gradenj 51

DEL B3. EW-Bau(podlaga za zasnovo za gradnjo)Veljavne direktive za izvedbo gradbenih posegovzveze predvidevajo, da gradbena uprava, potemko ES-Bau odobri najvišja tehnična instanca in gaBMF proračunsko dovoli, izdela dokumentacijo ozasnovi za gradnjo (EW-Bau), skladno z določili vRBBau-u, poglavje E. EW-Bau ustreza storitvam 2(idejna zasnova), 3 (idejni projekt) in 4 (projekt zagradbeno dovoljenje) po HOAI-ju in služi izdelavidokončanega načrta zasnove in dovoljenj. Če bibilo treba, se lahko v EW-Bau vključi tudi že delenačrta za izvedbo.Pri izdelavi EW-Bau-a so materialna določila izES-Bau-a obvezujoča. Stroškovni okvir še vednopodaja ES-Bau. Vsaka sprememba ali dopolnitevnačrta potreb, ki se pojavi med izdelavo EW-Bau--a in vodi do višanja stroškov, mora biti dovoljenain proračunsko odobrena, skladno s postopkom,predpisanim v ES-Bau-u. To velja, tudi če se medizdelavo EW-Bau-a, zaradi natančnejše globinenačrtovanja z upoštevanjem vseh mogočih potencialovza prihranke, ugotovi, da stroškovni okvir izES-Bau-a ni izvedljiv. Če gradbena uprava ugotovi,da EW-Bau izpolnjuje stroškovni okvir iz ES-Bau-a,lahko začne z načrtovanjem izvedbe.V EW-Bau-u se uresniči kvantitativne in kvalitativnezahteve iz načrta potreb v konkretni zasnovistavbe – praviloma v merilu 1:100. V tej fazinačrtovanja se skriva največja možnost vplivana poznejši potek stroškov gradbenega posega.Vsaka poznejša sprememba zasnove vodi donadaljnjih stroškov načrtovanja. V tej fazi načrtovanjaje treba razviti koncepte, kako v načrtzasnove integrirati vidike trajnostne gradnje inkako izvesti posebne zahteve glede trajnostnostigradbenega posega iz načrta potreb. Če vidikitrajnostne gradnje v tej fazi niso upoštevani ali vnačrtu zasnove niso upoštevani v dovoljšni meri,se jih pozneje lahko v nadaljnje načrte vključi lez velikanskimi dodatnimi napori, ki privedejo dododatnih stroškov.EW-Bau mora po RBBau-u, pogl. F 2 [70], v nadaljevanjuvsebovati opisano dokumentacijo ozasnovi:■ načrte (med drugim pregledni načrt, katastrskinačrt, lokacijski načrt, idejni projekt in projektza pridobitev gradbenega dovoljenja),■ obrazložitveno poročilo (RBBau vzorec 7, prilogi1 in 2),■ izkaze (načrt nosilne konstrukcije, požarnavarnost, EnEV, zvočna zaščita),■ izračun stroškov (RBBau vzorec 6).V EW-Bau fazi je treba opraviti oceno trajnostnosti,kvantitativno in deloma tudi kvalitativno zarelevantne kriterije, ki so navedeni v tabelah 8ain 8b. Pri posebnih zgradbah v smislu pričujočesmernice (prim. del B, pogl. 2.3.1) je za kriterije,poudarjene v ES-Bau-u, po potrebi treba izvestidodatne ocene, da se zagotovi višje zahteve. Zadotične kriterije je zato treba izvesti natančnejšeizračune ali kvalitativne ocene, ki presegajo v tabelizahtevano poglobljeno oceno.______70 prim. BMVBS (2009)52Smernica za Novogradnja naročila javnih gradenj

DEL BSkupinakriterijevšt.OpisEkološka kakovost1.1.1 Potencialnastankatoplogrednihplinov (GWP)1.1.2 Potencialrazgradnjeozonske plasti(ODP)Vplivi naglobalnookoljePorabavirov1.1.3 Potencialnastankaozona (POCP)1.1.4 Potencialzakisljevanja(AP)1.1.5 Potencialevtrofikacije(EP)1.1.6 Nevarnosti zalokalno okolje1.2.1 Neobnovljividel potrebneprimarneenergije(PEne)Celotna potrebnaprimarnaenergija1.2.2in obnovljividel primarneenergije (PEe)1.2.31.2.4Ekonomska kakovostStroški vživljenjskem2.1.1cikluRazvojvrednosti2.2.1Potrebnapitna voda inkoličinaodpadne vodePotrebnapovršinaS stavbo povezanistroškiv življenjskemcikluUporabnost zatretji namenTabela 8a: Kriteriji v EW-Bau-u in metodologija izkazovanja.EW-BauObvezna dokazila pri standardnih stavbahKakovostnoDružbeno-kulturološka in funkcionalna kakovostXXXNačindokazovanjaDokazovanjekriterija skladno zBNB-jem 1.1.6Dokazovanjekriterija skladno zBNB-jem 1.2.4Kombinacijakriterijev 3.2.2 in3.2.3ŠtevilčnoXXNačindokazovanjaOcena faktorjaporabe vodeglede na potrebepo pitni vodi inkoličini odpadnevodeOcena stroškovživljenjskegacikla stavbe zaKG 300 in 400Dodatna dokazila pri posebnih stavbah(izbor je odvisen od značilnosti stavbe)KakovostnoNačindokazovanjaŠtevilčnoXXXXXXXXXNačindokazovanjaIzračun kriterijaskladno z BNB--jem 1.1.1Izračun kriterijaskladno z BNB--jem 1.1.2Izračun kriterijaskladno z BNB--jem 1.1.3Izračun kriterijaskladno z BNB--jem 1.1.4Izračun kriterijaskladno z BNB--jem 1.1.5Izračun kriterijaskladno z BNB--jem 1.2.1Izračun kriterijaskladno z BNB--jem 1.2.2Izračun kriterijaskladno z BNB--jem 1.2.3Izračun stroškovživljenjskegacikla stavbeskladno z 2.1.1tabela se nadaljuje na naslednji straniSmernica za Novogradnja naročila javnih gradenj 53

DEL BZdravje,ugodje inzadovoljstvouporabnikovVrednotenjematerialovinkonceptahigienenotranjihprostorovnaosnovivzorcevin certifikatovFunkcionalnostZagotavljanjeoblikovalskekakovosti3.1.13.1.23.1.33.1.43.1.53.1.63.1.73.1.83.2.13.2.23.2.3Termičnougodje pozimiTermičnougodje poletiHigienanotranjegaprostoraAkustičnougodjeVizualnougodjeVplivanjeuporabnikaZnačilnostizunanjegaprostoraVarnost innevarnost obnapakahDostopnost zainvalideUčinkovitostpovršinMožnostspremembenamembnosti3.2.4 Dostopnost X3.2.53.3.13.3.2Prijaznost zakolesarjeOblikovalskain urbanističnakakovostUmetnost vgradnjiXXXXXXXXXXXVrednotenje vinformativnemlistu navedenihzahtevVrednotenje vinformativnem listunavedenih zahtevVrednotenje vinformativnemlistu navedenihzahtevVrednotenje vinformativnemlistu navedenihzahtevVrednotenje vinformativnemlistu navedenihzahtevDokazovanjekriterija skladno zBNB-jem 3.1.7Vrednotenje vinformativnemlistu navedenihzahtevDokazovanje vinformativnemlistu navedenihminimalnihzahtevPodrobno vrednotenjepreko različnihzahtevanih nivojev(modularnoststavbe, prostorskastruktura, oskrbaz energijo in infrastrukturo,ogrevanjein voda skladno zBNB-jem 3.2.3)Dokazovanjekriterija skladno zBNB-jem 3.2.4Dokazovanjekriterija skladnoz BNB-jem 3.2.5,kvalitativni delXXDokazovanjekriterija skladnoz BNB-jem3.2.2Dokazovanjekriterija skladnoz BNB-jem3.2.5, kvantitativnidelXVrednotenjematerialov inkoncepta higienenotranjih prostorovXXDokazovanjekriterija skladnoz BNB-jem 3.1.1Dokazovanjekriterija skladnoz BNB-jem 3.1.254Smernica za Novogradnja naročila javnih gradenj

DEL BSkupinakriterijevTehnična kakovostKakovostizvedbe tehnikeProcesna kakovostKakovostnačrtovanjašt.Opis4.1.1 Zvočnazaščita4.1.24.1.34.1.4Toplota inzaščita prednastankomkondenzaČiščenje invzdrževanjeRazgradnja,ločevanjein ponovnauporaba5.1.1 Pripravaprojekta5.1.2 IntegralnonačrtovanjeKompleksnost5.1.3 in optimizacijanačrtovanjaTabela 8b: Kriteriji v EW-Bau-u in metodologija izkazovanja.XXXEW-BauObvezna dokazila pri standardnih stavbahNačindokazovanjaKonceptnodokazovanjekriterija skladnoz BNB-jem 4.1.1Dokazovanjekriterija skladnoz BNB-jem 4.1.2za izbrane gradbeneelementeDokazovanjekriterija skladnoz BNB-jem 4.1.2za izbrane gradbeneelementeKako -vostnoŠtevilčnoNačindokazovanjaXXDodatna dokazila pri posebnih stavbah(izbor je odvisen od značilnosti stavbe)NačindokazovanjaIzračun kriterijaskladnoz BNB-jem4.1.1Dokazovanjekriterijaskladno zBNB-jem4.1.2KakovostnoŠtevilčnoNačindokazovanja3.1 Obrazložitveno poročilo(zgradba in tehnične naprave)Obrazložitveno poročilo, v skladu z RBBau-ovimvzorcem 7, poleg opisa zasnove vsebuje dodatnenavedbe o stroških izgradnje in operativnih stroškihuporabe zgradbe ter energetsko-gospodarskihznačilnih podatkih. Obrazložitveno poročiloje po RBBau-u treba dopolniti s „Poročilom o ocenitrajnostnosti“, skladno z vzorčnim poročilom izpriloge 8.Dodatno so navedene opombe o posebnih zunanjihpogojih, ki bi lahko imeli poseben vpliv nazasnovo ter posledično na stroške izgradnje inoperativne stroške uporabe zgradbe. Glede nastroškovne skupine, ki jih je treba navesti v obrazložitvenemporočilu, je treba navesti tudi podatkeo konstrukciji, vključno z materialom in lastnostmi.Razčlenitev stroškov v EW-Bau-u (prim.DIN 276-1 [71]) je treba zaradi natančnejše stopnjenačrta ustrezno prilagoditi. Stroške uporabezgradbe je treba razčleniti skladno z DIN 18960[72].Opis zasnove vključuje podatke o:■ ideji zasnove, zahtevah zasnove in zunanjemoblikovanju,■ tehniki v stavbi in inštalacijskih vodih,■ energetskem konceptu ter■ možnostih spreminjanja in širitev.______71. prim. DIN 276-1 (2008)72. prim. DIN 18960 (2008)Smernica za Novogradnja naročila javnih gradenj 55

DEL B3.2 Izkazi3.2.1 Ogrevanje, topla voda, prezračevanje,hlajenje, osvetlitev, preskrba z elektrikoKo se izdela EW-Bau, je treba sprejeti dodatneodločitve glede energetske kakovosti novogradnje,ki sledijo iz zahtev, ki so že bile imenovanev delu B, pogl. 2.4.3 (prim. Spisek energetskihspecifikacij, priloga 4). Le-to je bilo nakazano žev ES-Bau-u, tako da se lahko v okviru EW-Bau-apodrobneje posveti zahtevam in izkazom. Bistvenicilj za izvedbo vzornega in naprednega okoljsko-političnegakoncepta mora biti zmanjšanjeprimarne energije – predvsem pa tudi končneenergije –, ki jo potrebuje načrtovana zgradba.V EW-Bau-u morajo biti prisotni izkazi, skladno zveljavnim EnEV-jem. Treba je doseči nižje vrednostiod tam navedenih zahtev – po določitvah iz ES--Bau-a, kakor tudi po merilih s spiska energetskihspecifikacij (prim. priloga 4). Za energetske potrebezagotavljanja tople vode, potrebe po električnienergiji in hlajenju so prav tako merodajne zahteve,izražene na spisku energetskih specifikacij.Medtem ko poraba toplotne energije v javnihobjektih stalno upada, se poraba električneenergije izrazito dviguje. Da bi tudi na področjuoskrbe z elektriko dosegli zmanjšanje emisij CO 2--ja in tako prispevali k izvajanju ciljev za zaščitopodnebja, je treba drastično zmanjšati potrebopo električni energiji, npr. z uporabo učinkovitetehnike, kot so:■ osvetlitvena tehnika, ki temelji na dnevni svetlobiali na prisotnosti oseb v prostoru ter prilagajanjujakosti osvetljevanja;■ uporaba učinkovitih pogonov in■ visoko učinkovita IT-tehnologija pri prvi nabaviin zamenjavi.Pri siceršnji tehnični enakovrednosti je trebapredvideti električne naprave, ki tako med navadnimobratovanjem kakor tudi v praznem teku(npr. v mirovanju) porabljajo čim manj elektrike.Naprave morajo imeti, če je to iz obratovalnih razlogovdopustno, stikalo za izklapljanje, s katerimse napravo popolnoma loči od omrežja. Orientacijskopomoč za času primerne zahteve z namenomnižanja energijske porabe nudijo na primerpreizkusni kriteriji okoljskega znaka «modri angel/BlauerEngel» in GED-jevega (društvo EnergielabelDeutschland) znaka energijske varčnosti.Dodatna ukrepa sta uporaba elektrike iz obnovljivihvirov energije, predvsem pa tudi izobraževanjeuporabnikov na področju energetsko varčnegavedenja.3.2.2 Toplotna zaščita inzaščita pred talno vodoPri zimski toplotni zaščiti stavb je v prihodnje trebapreseči veljavne zahteve po koeficientih toplotneprevodnosti iz uredbe o varčevanju z energijoglede na referenčno stavbo. Cilj je zmanjšanjepotrebe po toploti za kondicioniranje prostorov vzgradbi – istočasno pa zagotavljanje visokega toplotnegaugodja in preprečevanje nastajanja poškodbstavbe. Poleg tega je upoštevana tehničnakakovost ovoja stavbe, kar se tiče toplotne zaščitein zaščite pred vlago (BNB 4.1.2), s pomočjo naslednjihzahtev:■ srednja vrednost koeficienta toplotne prevodnostigradbenih elementov U [W/(m²· K)],■ pribitek za toplotne mostove ΔUWB[W/(m²· K)],■ razred prepuščanja zraka (prepustnostspojev),■ količina kondenzacijske vlage v konstrukciji m[kg/m²],■ zračni tok n50 [h-1] in po potrebi q50 [m/h] ter■ značilna vrednost sončnih dobitkov S [-].V načrtih je treba, po merilih minimalnih stopenjizpolnjevanja iz priloge 2, upoštevati najmanj 2.kakovostno stopnjo za pribitek toplotnega mostuΔUWB in zračni tok. Za razred prepuščanja zrakavelja 3. kakovostna stopnja, za delne kriterije nastajanjakondenzacijske vlage ter karakterističnihvrednosti sončnih dobitkov pa 1. kakovostna stopnja.Kar se tiče določanja srednje vrednosti koeficientatoplotne prevodnosti U, je treba opozoritina predpisane zahteve za energetsko kakovostovoja zgradbe na spisku energetskih specifikacij(prim. priloga 4).Zaščito pred poletnim prepuščanjem toplote vzgradbo se zagotovi predvsem z učinkovito zaščitopred soncem. Izravnavo temperature se dose-56Smernica za Novogradnja naročila javnih gradenj

DEL BPoleg tega je treba navesti in dokumentirati vsenadaljnje stroškovne skupine po DIN 276-1.Pri načrtovanju tehnične opreme zgradbe (grelnenaprave, naprave za zračenje in hlajenje prostorov,sanitarne naprave, električne naprave, osvetlitevidr.) se je prav posebej treba držati priporočildelovne skupine „Stroji in elektrotehnika“ državnihin komunalnih uprav (AMEV). Pri različnih,konkurenčnih si sistemih hišne tehnike, katerihprednosti in slabosti niso določljive, se primerjaveza tehnične rešitve naredi na naslednji način:■ primerjava različic glede na ekonomiko obratovanja(investicija, letni stroški po anuitetnempostopku, postopki celotnih stroškov, celostenfinančni načrt (VoFi), metoda kapitaliziranevrednosti (le če se pričakuje prihranke) ter■ energetska in letna bilanca.Na podlagi primerjav gradbena uprava priporočiprednostno rešitev.Z izkazom potrebe po energiji se lahko tudi natančnejeprikaže pričakovane obratovalne stroške.Skladno z DIN 18960 [76] (BNB 2.1.1) je trebaizračunati naslednje vrste stroškov uporabe:Stroški uporabe po DIN 18960 Stroški uporabev visoki gradnji■ Stroškovna skupina 300 Obratovalni stroški- (skupina 310) Stroški oskrbe (energija/elektrika,voda)- (skupina 320) Odvajanje vod- (skupina 330) Čiščenje in vzdrževanje zgradb- (skupina 350) Obratovanje, nadzor in vzdrževanje■ Stroškovna skupina 400 Stroški popravil- (skupina 410) Popravilo gradbene konstrukcije- (skupina 420) Popravilo tehničnih napravStroške za razgradnjo in odstranjevanje je trebaugotoviti na podlagi trenutnega tehničnega stanjana področju rušenja in recikliranja.3.4 Drugi bistveni vidiki zasnove3.4.1 Ekološki vidikiV načrtovalni fazi EW-Bau postane – takoj ko seizvede izračun stroškov – možna tudi ekološkaocena (LCA), saj računalniško podprti programi zaocenjevanje gradijo na ustreznem principu katalogiziranihelementov. Pri tem je treba kvantificiratinaslednje globalne vplive na okolje:■ potencial toplogrednih plinov (GWP) (BNB1.1.1),■ potencial za razgradnjo ozonske plasti (ODP)(BNB 1.1.2),■ potencial nastajanja ozona (POCP) (BNB1.1.3),■ potencial zakisljevanja (AP) (BNB 1.1.4),■ potencial prekomernega gnojenja (EP) (BNB1.1.5).Kot merilo za energetsko obremenitev virov je trebapredstaviti naslednje kriterije:■ potreba po obnovljivi primarni energiji (AD-Pobn)(BNB 1.2.1),■ potreba po neobnovljivi primarni energiji (ADPfos)(BNB1.2.2).Zgoraj navedene kriterije je treba v prihodnje razširitiz abiotsko porabo virov.Zasnova zgradbe mora upoštevati minimalne stopnjeizpolnjevanja, ki so imenovane v prilogi 2 zaustrezne skupine kriterijev. Pri tem je treba v primerjavirazličic, s pomočjo smiselne izbire gradbeno-konstruktivnihkomponent in komponenttehnične opreme, opraviti optimizacijo na podlagipostopka, ki je opisan v delu A, pogl. 2.2.Poleg tega je treba po merilu zahtev in stranskihpogojev (BNB 1.1.6) zmanjšati oz. preprečiti uporabomaterialov in izdelkov, ki zaradi svojih snovnihlastnosti ali sestavnih delov, med predelavona gradbišču ali zaradi vremenskih vplivov (npr.izpiranja, izluženja), v fazi uporabe predstavljajopotencialno tveganje za podtalnico, površinskovodo, tla in zrak.______76. prim. DIN 18960 (2008)58Smernica za Novogradnja naročila javnih gradenj

DEL B3.4.2 Družbeno-kulturološkiin funkcionalni vidikiUgodje se ocenjuje s pomočjo posameznih vidikovtoplotnega ugodja, kakovosti zraka, hrupa inosvetlitve. Vpliv uporabnika (BNB 3.1.6) je neposrednopovezan s storilnostjo, zadovoljstvom tertudi porabo energije.Toplotno ugodje na delovnem mestu je treba zagotavljatipozimi (BNB 3.1.1) in poleti (BNB 3.1.2).Zato je treba tudi v fazi EW-Bau upoštevati zahteve,ki so imenovane že v ES-Bau-u.Zgradbe je načeloma treba graditi tako, da jeizključena možnost poslabševanja kakovosti notranjegazraka zaradi onesnaženosti zraka (BNB3.1.3). Ker lahko emisije iz gradbenih proizvodovin opreme odločilno vplivajo na notranji zrak, jetreba uporabljati proizvode in materiale z manjšostopnjo emisij. Merjenje kakovosti notranjega zrakase izvede s pomočjo merjenj zraka v prostoru(merjenje hlapljivih organskih spojin in kot ločenoizkaz prisotnosti formaldehida), kar se stori podokončanju in opremljanju zgradbe (prim. del B,pogl. 6).Ustvarjanje dobrih prostorsko-akustičnih razmer(BNB 3.1.4) ima pozitivne učinke na akustičnougodje in storilnost. Ocenjevanje akustičnegaugodja se izvede ali z izračunom v postopku načrtovanjaali po dokončanju zgradbe s pomočjomeritev (prim. del B, pogl. 6).S pomočjo zgodnjega in integralnega načrtovanjadnevne in umetne svetlobe (BNB 3.1.5) se lahkodoseže visoko kakovost osvetlitve z nizko energijskopotrebo za osvetljevanje in hlajenje. Visokastopnja uporabe dnevne svetlobe lahko polegtega dokazano vpliva na storilnost in zdravje nadelovnem mestu ter zniža obratovalne stroške.Naslednje zahteve je treba upoštevati v okvirunačrtovanja dnevne in umetne svetlobe:■ razpoložljivost dnevne svetlobe na delovnemmestu in v celotni zgradbi,■ pogled na prosto,■ odsotnost bleščanja pri dnevni in umetni svetlobi,■ porazdelitev svetlobe in■ reprodukcija barv.Za različna delovna področja so v različnih predpisih(AMEV Smernica osvetlitev 2006 [77], ASR)določbe o zahtevani jakosti osvetlitve v prostorih.Za zvezne zgradbe se projektiranje osvetlitvenotranjih prostorov orientira tudi po zahtevah,formuliranih na spisku energetskih specifikacij(priloga 4).Dostopnost, svoboda gibanja in namenu primernauporabnost so odločilni dejavniki za kriterijgradnje brez arhitekturnih ovir (BNB 3.2.1). Čefunkcija oz. uporaba zgradbe dovoljujeta, potemmora biti omogočeno, da se zgradbo naredi dostopnočim več ljudem.Nadaljnji vidik, ki vpliva na uporabnost, integracijoin sprejemljivost načrtovane zgradbe, je možnostjavnega dostopa (BNB 3.2.4), ki se odražapreko:■ splošne javne dostopnosti (če namen uporabestavbe to dovoljuje),■ odprtja zunanjih objektov in notranjih prostorov(npr. knjigarne ali okrepčevalnice) za javnostali■ možnosti najema prostorov znotraj zgradbe sstrani tretjih.Udejanjanje primerne kakovosti oblikovanja, kizajema arhitekturno oblikovanje zgradbe, njenihzunanjih objektov ter kakovost prostorske vpetosti,bistveno vpliva na integracijo in sprejemljivostzgradbe. Izvajanje projektantskega natečajain drugih diskurzivnih postopkov, pri katerih soudeležene neodvisne strokovne komisije, lahkospodbuja, zagotavlja oz. poveča oblikovno kakovostzgradbe.______77. rim. AMEV (2006)Smernica za Novogradnja naročila javnih gradenj 59

DEL BV primeru, da so proizvodi tehnično enakovrednosti,imajo prednost reciklirani materiali. Ponovnauporaba gradbenih materialov, gradbenih proizvodovin gradbenih delov (npr. betonske ruševinebetona, stopnice, nosilci z objekta, ki se prenavljaali drugega objekta, ki se ruši oz. z borzekomunalnih odpadkov) ter uporaba recikliranihgradbenih materialov mora biti jasno opisana vpopisu del in na ustreznem mestu.Na podlagi načrtov EW-Bau-a je treba z ustreznonatančnostjo (po potrebi do merila 1:1) izdelatinačrte za izvedbo.Če želimo doseči visoko oblikovno-arhitekturno inurbanistično kakovost stavbe, moramo pri gradbenihprojektih, ki temeljijo na projektantskemnatečaju, paziti ne le na dejansko uresničitevkoncepta, ampak tudi na njegov nadaljnji razvojnatečajnega koncepta v vseh fazah načrtovanja,vse do priprave načrtov za izvedbo.5. Izvedba gradnjeFaza izvedbe gradnje se začne s sklenitvijo prvegradbene pogodbe. Poleg razpisa in podelitvegradbenih storitev vsebuje tudi obvladovanjestroškov in nadzor nad stroški na ravni gradbenihizvajalcev.5.1 Razpis in podelitevUpoštevanje trajnostnih vidikov je treba zagotovitiz vključevanjem v razpis in oddajo gradbenihdel (BNB 5.1.4). Za visokokakovostno izvedbogradnje se kot podlago prevzame trajnostne kriterije,ki so bili upoštevani v načrtovanju. Nadaljeje pri razpisu in oddaji del treba upoštevati, dase načrtovano izvedbo dosledno uresniči. To veljapredvsem za visoke oblikovne in urbanističnezahteve pri zgradbah z izvedenim projektantskimnatečajem.5.1.1 RazpisZahteve za trajnostna načela, kot npr.■ dolgotrajnost,■ preprostost čiščenja,■ zahteve za primernost okolju in zdravju ter■ okoljski in družbeni standardi,je treba, nevtralno glede na proizvod, opisati v razpisnidokumentaciji/programu, popisih del oz. v tehničnihspecifikacijah. Pri tem je treba predvsem pazitina to, da se lahko prepreči vgradnja materialovali proizvodov, ki izkazujejo potencialno ekološko- aličloveško-toksikološko tveganje, kot npr.■ halogeni,■ težke kovine,■ materiali ali izdelki, ki spadajo v Direktivo obiocidih [79] ali ki po REACH-uredbi [80] izkazujejookolju nevarne lastnosti, ter■ zmanjševanje uporabe organskih topil,in sicer tako, da se v popise del vključi ustreznadoločila.______79. prim. Direktiva o biocidih (1998)80. prim. REACH-uredba (2007)Smernica za Novogradnja naročila javnih gradenj 61

DEL BČe je v izjemnih primerih za določene gradbeneproizvode treba navesti priporočilne kriterije, kotna primer okoljsko oznako ali druge standarde, jeto omogočeno le s pristavkom «ali enakovrednevrste». Ekološka merila za zahteve pri morebitnihizločitvenih kriterijih, kot recimo emisijskih razredihali tropskemu lesu iz certificirane pridelave, jetreba analogno prikazati v popisu del.Z oddajanjem stranskih ponudb in izrednih predlogovje treba spodbujati alternative, ki bi morebitnoizboljšale zahteve.5.1.2 Oddaja delUpoštevanje vidikov trajnostnosti služi cilju, da seizboljša pričakovano kakovost zgradbe. Okoljskelastnosti proizvodov je načeloma mogoče upoštevati,kot npr. ponujeno dolgotrajno izboljšavo površine,ki v fazi uporabe večidel omeji uporabo čistilnihsredstev. Nasprotno pa okoljske lastnosti,ki so vezane na ponudnika, pri izboru/oceni neigrajo vloge, npr. ponudnikova trditev, da njegovvozni park poganja repično olje.Pogoj za pravilno in zato visokokakovostnoizvedbo gradnje je podelitev gradbenih delizključno podjetjem, ki izkažejo ustrezno primernostglede zanesljivosti, strokovnosti instorilnosti, skladno s § 6 podelitvenega in pogodbenegareda za gradbene storitve, del A(VOB/A). Primernost gradbenih podjetij morajopreveriti uradi za oddajo del. Urad za oddajo dellahko preskoči preverjanje predkvalificiranihgradbenih podjetij v primeru predkvalifikacije(PQ VOB), saj je bilo s strani enega od uradov zapredkvalifikacijo že predhodno podano preverjanjeprimernosti na podlagi definiranih zahteviz § 6 VOB/A. Predkvalifikacija zajame celotnoverigo storitev vse do podizvajalca.Vnaprejšnje utemeljeno in obširno preverjanjeprimernosti podjetij s strani uradov za predkvalifikacijobistveno razbremeni naročnika: zanesese lahko na celostno in kvalificirano preverjanjeizkazov. V primeru podjetij, ki niso predkvalificirana,mora urad za oddajo del preverjanje izvesti nalastno odgovornost.Vsa predkvalificirana podjetja so z vsakodnevnimposodabljanjem navedena na seznamu predkvalifikacij(PQ-Liste). Dostop do preverjenih izkazov,ki so v zaščitenem območju, podeljevalec delapridobi od Urada za podelitev po enkratni registracijipri Društvu za predkvalifikacijo gradbenihpodjetij e.V. (PQ-Verein). V primeru omejenih razpisovoz. nejavnih oddaj del na področju zveznihgradenj morajo uradi za podelitve k oddaji ponudbprednostno pozivati predkvalificirana gradbenapodjetja.5.2 Postopek gradnjeIzvedbo gradnje oz. gradbene postopke (BNB5.2.1) je prav tako treba določiti glede na doseganjevarovanja virov in okolja. Istočasno je trebavarovati zdravje vseh udeležencev.Po Zveznem zakonu o zaščiti pred imisijami [81]je treba vsako gradbišče načrtovati, urediti invoditi tako, da se preprečuje hrup, ki se mu jeglede na stanje tehnike mogoče izogniti. Treba jeukreniti kar se le da, da bi se širjenje neizogibnegahrupa z gradbišč zmanjšalo na minimalnostopnjo. S preprečevanjem prahu na gradbišču sedoseže pomemben prispevek k zaščiti zaposlenihin drugih soudeleženih oseb. Poleg tega pa je trebazaščititi okolje pred škodo, ki bi jo povzročilimateriali. Tla, rastje in podtalnico je treba zaščititipred vnosom škodljivih materialov in mehanskimipoškodbami.Načrtovanje in izvedba gradnje morata ustrezatizahtevam Zakona o recikliranju in odpadkih. Ciljje varovanje naravnih virov, preprečevanje odpadkov,čim obsežnejše in kakovostno, pravilno inneškodljivo recikliranje neizogibnih odpadkov terjavno sprejemljiv način odstranjevanja odpadkov,ki se jih ne da reciklirati.Poleg kakovosti procesov na gradbišču je trebav smislu trajnostne gradnje upoštevati tudiuresničevanje načrtovanih trajnostnih kriterijevv gradbenem procesu.______81. prim. BImSchG (2007)62Smernica za Novogradnja naročila javnih gradenj

DEL BZa preprečevanje pomanjkljivosti in škode jetreba izvajati dosledne nadzore kakovosti medprocesom gradnje in tudi po zaključku gradnjestavbe (BNB 5.2.2). Predvsem je treba nadziratirealizacijo zasnove z natečaja (BNB 3.3.1). Spomočjo varnostnih podatkovnih listov in opisovproizvodov je treba natančno dokumentiratiuporabljene materiale in gradbene proizvode.6. Predaja stavbe ingradbeno dokumentiranjeS predajo stavbe se le-to preda v odgovornostnosilca potreb/lastnika. Ena bistvenih nalog vpostopku načrtovanja je obsežno gradbeno dokumentiranjeizvedenih ukrepov. Obširno dokumentiranjeobjekta (BNB 5.1.5) pripomore k poenostavitviprihajajočih procesov v življenjskemciklu stavbe.Predaja stavbe in gradbeno dokumentiranje staizčrpno opisana v RBBau-u, v poglavju H. Dopolnilnepredpise vsebujejo strokovno gradbene direktiveza dokumentacijo inventarja zgradb (BFRGBestand) [82] in strokovne gradbene smerniceza meritve (BfR Verm) [83].Digitalna dokumentacija inventarja zgradb po RB-Bau-u, poglavje H, na koncu gradbenega posegaopiše dejansko zgrajeno stanje in tvori podlago zanadaljnji digitalni opis inventarja zgradb. VsebujeCAD-dokumentacijo z digitalnimi gradbenimi intehničnimi načrti obstoječih zgradb, kakor tudi zalfanumeričnimi gradbenimi in tehničnimi opisnimipodatki iz popisa prostorov in stavbe, ki morajobiti podani najmanj po predpisanem standardnempodatkovnem obsegu iz »BFR G Bestand«.S popisom obstoječih stavb in prostorov so neposrednemuuporabniku na voljo različne, za njegovopodročje bistvene, informacije o zgradbah. Natak način naj bi se zagotovilo, da lahko uporabnikustrezno uporablja opremo zgradbe, ki mu je resničnona voljo.Drugo dokumentacijo lahko z upoštevanjem trajnostnihvidikov ter glede na obseg in obliko dodatnopo dogovoru uredijo lastnik/upravljavec,uporabnik in gradbena uprava. Stroške za izdelavoin hranjenje te dokumentacije je treba izkazativ ES-Bau-u. K temu spadajo pregledi uporabljenihmaterialov in gradbenih proizvodov ter predložitevvarnostnih listov in opisov proizvodov (BNB5.2.2).______82. prim. BfR GBestand (2004)83. prim. BFR Verm (2007)Smernica za Novogradnja naročila javnih gradenj 63

DEL BDokumentacija uporabljenih/vgrajenih materialovmed izvajanjem gradbenih del je že delomasestavni del dokumentov in izkazov, ki jih morajopo splošnih tehničnih pogodbenih pogojih zagradbene storitve (ATV) predložiti izvajalci strokovnihdel, in je velikega pomena za nadaljnjefaze življenjskega cikla. Predvsem pri ukrepihadaptacije ali razgradnje so pomembne podrobneinformacije o vgrajenih materialih in pomožnihsredstvih. Varnostni listi vsebujejo pomembne informacijeglede identitete proizvoda, pojavljajočihse nevarnosti, varnega rokovanja in preventivnihukrepov v primeru nevarnosti. Definicija varnostnihlistov velja v skladu z direktivo EU. Zbrati jihmora poprej določena institucija (pisarna, ponudnikstoritev itd.).Popolna dokumentacija navodil za servisiranje,nadzor, obratovanje in oskrbo zgradbe pomembnoprispeva k učinkovitemu obratovanju zgradbein na tak način pozitivno vpliva na življenjske stroškezgradbe. Nadalje služijo v postopku izvajanjaaktualizirani izračuni k potrditvi ciljnega stanja, kije bilo postavljeno v načrtu. Ti dokumenti tvorijopomembno podlago za morebitna modernizacijska,revitalizacijska ali renovacijska dela v eni odpoznejših faz življenjskega cikla.Zagotavljanje kakovosti izvajanja gradbenih del(BNB 5.2.2) se lahko izkaže na podlagi raznihpostopkov meritev. Cilj teh postopkov in postopkovanaliziranja je dokumentiranje in preverjanjedoseganja zastavljenih ciljnih vrednosti. V okviruzagotavljanja kakovosti so priporočeni naslednjiukrepi:Komisijo za higieno notranjega zraka (IRK). Delovnaskupina IRK-ja je že leta 1993 izdelala orientacijskein priporočene vrednosti za koncentracijoškodljivih snovi v notranjem zraku. Vsakokratnoaktualna priporočila oz. orientacijske vrednosti sodosegljive na domači spletni strani Zveznega uradaza okolje (zdravje in okoljska higiena / higienanotranjih prostorov). Če rezultati meritev postavljajopod vprašaj dolgoročno uporabo zgradbeiz higienskih razlogov, je treba uvesti ukrepe zaizboljševanje kakovosti notranjega zraka.Poleg izključitve nedovoljenih visokih koncentracijškodljivih snovi v prostorskem zraku je trebazagotoviti tudi minimalno vrednost prostorninskegatoka zunanjega zraka. Orientacijske vrednostiso navedene v kriteriju higiena notranjih prostorov(BNB 3.1.3).Za ocenjevanje akustičnega ugodja (BNB 3.1.4)je treba izvesti meritve odmevnega časa po dokončanjuzgradbe ali pa ga je treba predhodnoizračunati po DIN 18041 [84].V okviru pričujoče smernice so zgoraj imenovanesmernice za dokumentacijo inventarja zgradbdopolnjene z „dokumentacijo BNB“ (prim. priloga6). Ta poleg izključno gradbene in tehnične dokumentacijeobjektov po RBBau-u predstavi izkazein izračune (npr. izračune LCCA in LCA, priročnikza uporabnike, rezultati meritev prostorske akustikein zraka idr.), ki so doseženi med obdelavoposameznih kriterijev iz BNB-ja.■ postopek za preverjanje energetske kakovostizgradbe (npr. Blower Door test, termografija),■ gradbeno-akustični meritveni postopki (npr.preverjanje prenosa zvoka po zraku in telesih,odmevni čas) ter■ drugi meritveni postopki (npr. meritve zrakanotranjih prostorov, meritve svetlobe idr.).Za zagotavljanje in dokumentiranje kakovosti zrakav prostoru je v vsakem primeru treba izvestimeritve v prvih štirih tednih po zaključku gradbenegaposega. Minimalna stopnja izpolnjevanjakriterija higiene notranjega zraka (BNB 3.1.3)mora biti upoštevana. Zvezni urad za okolje je zavprašanja kakovosti notranjega zraka ustanovil______84. prim. DIN 18041 (2004)64Smernica za Novogradnja naročila javnih gradenj

DEL B7. Optimizacija delamed začetkom obratovanja7.1 Sistematičnizačetek obratovanjaS sistematičnim pristopom pred začetkom uporabestavbe močno prispevamo k optimalnemudelovanju stavbno-tehničnih naprav.Sistematični začetek obratovanja stavbe po prevzemu(BNB 5.2.3) pomeni, da se posameznekomponente stavbno-tehničnih naprav medsebojnouskladi in nastavi. Kasneje, po začetni obratovalnidobi približno enega leta, se napravo v smisluoptimizacije obratovanja ponovno nastavi.Za sistematični začetek obratovanja potrebujemokoncept za nastavljanje naprav in ponovno,optimirano nastavljanje. Ker pri tem ne gre zastandardno storitev, jo je treba urediti s pogodbo.Pogodbo mora izdelati in dokumentirati kvalificiranaoseba ali kvalificirano podjetje. Dokumentacijamora poleg izkaza regulacije našteti bistveneprednastavitvene podatke za napravo, da se obmorebitni nestrokovni spremembi, npr. s straniuporabnika, po potrebi lahko korigirajo oz. vrnejov prvotno stanje.7.2 MonitoringStroški, vezani na stavbo v času njene uporabe, invsi njeni vplivi na okolje se lahko zmanjšajo s stalnimpreverjanjem delovanja in rabe energije takostavbe kot celote kot njenih naprav. Obenem patudi s poučevanjem in informiranjem upraviteljevter uporabnikov o skupnih učinkih trajnostnosti,kakor tudi z rednimi ponovnimi analizami obratovanjain s podatki o uporabi.Zato je treba že pri načrtovanju (prim. del B, pogl.2.4.3) ustvariti primerne tehnične pogoje za izvajanjepotrebnih meritev. Nadzorniki delovanjastavbe morajo zajeti in ovrednotiti porabo energijein porabo sredstev ter jo nato prepustiti BB-SR-ju za nadaljnji opis mejnih in ciljnih vrednosti.Tehnični koncepti za stavbno avtomatiko, ki soza to potrebni, so določeni na spisku energetskihspecifikacij, poglavje 2, „Zahteve za tehnične koncepte“(prim. priloga 4) in jih je treba upoštevati vokviru načrtovanja.Zajete podatke je treba obdelati za uporabo vskupni bazi podatkov EMIS. Na tak način v kateremkoli trenutku zagotovimo njihovo nadaljnjouporabo v PLAKODI.Smernica za Novogradnja naročila javnih gradenj 65

SLOVARČEKSlovarčekabiotski viri/abiotska poraba virov: učinkovnakategorija, ki opisuje redukcijo globalnega stanjasurovin, ki je posledica odvzema neobnovljivih inneživih (= abiotskih) virov (npr. mineralnih surovin,fosilnih nosilcev energije)referenčno merilo (benchmark): merilo za primerjavostoritev v več različnih disciplinahobravnavano časovno obdobje: časovno obdobje,ki v okviru ocenjevanja služi kot referenčnočasovno obdobjediskontiranje: ta metoda izračuna obresti služiugotavljanju začetnega kapitala (ko so znanikončni kapital, obrestna mera in rok odplačevanja)končna energija: količina energije (npr. kurilnoolje), ki je na voljo končnemu uporabniku, ki seugotovi iz koristne energije (energije, ki jo potrebujekončni uporabnik, npr. toplota za ogrevanje)ter izgub pri pretvorbi, razdelitvi in predajiendogen: gršk. ki deluje od znotraj, družbenespremembe, katerih vzrok je znotraj družbe same(nasprotje: eksogen)pretok energije: po DIN 14040, v energijskihenotah kvantificiran vhod v ali izhod iz procesnegamodula ali sistema proizvodaeksogen: gršk. ki deluje od zunaj, družbene spremembe,katerih vzrok so vplivi drugih družbindeks pozidanosti (GFZ): po BauNVO §20 odst.2 navaja, koliko kvadratnih metrov etažne površineje dovoljenih na kvadratni meter površinezemljišča v skladu s § 19 odst. 3gradbena parcela (GRZ): po BauNVO §19 odst. 1navaja, koliko kvadratnih metrov osnovne površineje dovoljenih na vsak kvadratni meter površinezemljišča v skladu s § 19 odst. 3obdobje ogrevanja oz. hlajenja: po DIN 13790obdobje v letu, v katerem obstaja signifikantnapotreba po ogrevanju oz. hlajenjupotreba po toploti za ogrevanje: po DIN 4108-2računsko ugotovljeni vnosi toplote preko sistemaza ogrevanje, ki so potrebni za ohranjanje določenesrednje sobne temperature v zgradbi ali naobmočju neke zgradbe – imenuje se tudi neto potrebapo energiji za ogrevanjenadzor: po DIN 31051 ukrep za ugotavljanje inoceno dejanskega stanja neke obravnavaneenote vključno z določanjem vzrokov obrabe inizpeljevanjem potrebnih posledic za prihodnjouporabovzdrževanje: po DIN EN 13306 kombinacija vsehtehničnih in administrativnih ukrepov ter ukrepov zaupravljanje v življenjskem ciklu neke enote, za ohranjanjefunkcionalnega stanja ali vrnitev v le-takega,tako da lahko izpolnjuje zahtevano funkcijopopravilo: po DIN 31051 ukrepi za vrnitev nekeobravnavane enote v funkcionalno stanje, brezizboljšavživljenjski cikel/življenjska doba: po DIN 14040sledeče si in med seboj povezane stopnje nekegasistema proizvoda (sestavljanje procesnih modulov)od pridobivanja surovin ali proizvajanja surovindo končne odstranitvezračni tok: po DIN 15242, poleg prostorninskegatoka zraka, značilna vrednost za zračno tesnostlupine zgradbe pri podanem diferenčnem pritiskumikroklima: klima neke tlom bližnje atmosferskeplasti do višine približno 2 m, v horizontalnemsmislu gre za območja do 100 m razponamodernizacija: po DIN 32736 storitve za izboljšanjedejanskega stanja gradbenih in tehničnihnaprav s ciljem, da se jih prilagodi trenutnemustanju tehnike in poveča gospodarnostmonitoring: stalno opazovanje nekega določenegasistema s pomočjo tehničnih pripomočkovtrajanje uporabe: po DIN 18960 faza predaje inoptimizacije, faza obratovanja, faza modernizacijein faza vrnitve do začetka faze odstranjevanja66Smernica za Slovarček naročila javnih gradenj

SLOVARČEKpotreba po primarni energiji: po DIN 4108-6 količinaenergije, ki je potrebna za kritje letne potrebepo energiji za ogrevanje in topli vodi (potreba potopli pitni vodi), z upoštevanjem dodatne količineenergije, ki nastane zaradi poprejšnje procesneverige postopkov izven sistemske meje zgradbepri pridobivanju, pretvorbi in razdelitvi vsakokratnouporabljenih gorivzagotavljanje kakovosti: oznaka za organizacijskein tehnične ukrepe za zagotavljanje kakovostikoncepta in izvedbe, ki ustreza vnaprej določenimzahtevam. Zagotavljanje kakovosti obseganačrtovanje kakovosti (izbira kakovostnih značilnostiza proizvod), vodenje kakovosti (določanjenačrtovanih zahtev za izvedbo ter nadzorovanje inmožni popravek) in preverjanje kakovostikondicioniranje prostorov: ogrevanje, hlajenje,prezračevanje in odzračevanje, vlaženje, osvetljevanjein oskrba s toplo pitno vodo z uporabo energijeza doseganje določenih pogojev v prostorihsanacija: po DIN 32736 storitve za ponovnovzpostavljanje načrtovanega stanja gradbenih intehničnih naprav, ki ne ustrezajo več tehničnim,ekonomskim in/ali ekološkim ter zakonskim zahtevamkarakteristična vrednost sončnih dobitkov: poDIN 4108-2 računsko ugotovljena vrednost zaocenjevanje vnosa sončne energije zaradi presojnihzunanjih gradbenih delov, glede na preprečevanjepregrevanja v poletnem časumaterialni tok: po VDI 4091 premikanje snovi inmaterialov iz kraja A v kraj B, ki ga povzroči pridobivanje,predelava, uporaba/poraba in odstranjevanje(recikliranje/odstranjevanje) surovin, pomožnihin pogonskih snovi, energije, proizvodovin odpadkovasimetrija sevalne temperature: po DIN 7730asimetrično sevanje, ki ga povzročijo npr. toplistropi ali hladne stene (okna) in ki ga ljudje dojemajokot neprijetnočas/ure pregrevanja: časovni interval, v kateremje prekoračena določena mejna vrednost notranjetemperature v ogrevanih zgradbahizboljšanje: po DIN EN 31051 kombinacija vsehtehničnih in administrativnih ukrepov ter ukrepovza upravljanje za povišanje funkcionalne varnostineke obravnavane enote, ne da bi spremenili njenofunkcijoservisiranje: po DIN 31051 ukrepi za upočasnjevanjeobstoječega stanja izrabeučinek toplotnega otoka: prostorske razlike vtemperaturi z večjo srednjo temperaturo v mestu,v primerjavi z okoliško prosto zemljo (segretje zapribl. 0,5–1,5 K)stroški za doseganje cilja: so stroški za zmanjševanjevplivov na okolje na predhodno določenociljno vrednost/standardSmernica za Slovarček naročila javnih gradenj 67

SEZNAM LITERATURESeznam literatureAMEV (2006): Hinweise für die Innenraumbeleuchtungmit künstlichem Licht in öffentlichenGebäuden (Beleuchtung 2006), izd.: ArbeitskreisMaschinen- und Elektrotechnik staatlicher undkommunaler Verwaltungen, 2006BBR (2004): Dokumentationsrichtlinie des Bundesamtsfür Bauwesen und Raumordnung (BBR),03/2004BGG (2002): Gesetz zur Gleichstellung behinderterMenschen (Behindertengleichstellungsgesetz– BGG) vom 27. 04. 2002BFR GBestand (2004): Baufachliche RichtlinienGebäudebestand, 08/2004BFR Verm (2007): Baufachliche Richtlinien Vermessung,09/2007BHO (1969): Bundeshaushaltsordnung (BHO)vom 19. 08. 1969, zuletzt geändert 31. 07. 2009BildscharbV (1996): Verordnung über Sicherheitund Gesundheitsschutz bei der Arbeit an Bildschirmgeräten(Bildschirmarbeitsverordnung –BildscharbV) vom 04. 12. 1996, inkraftgetretenam 20. 12. 1996BImSchG (2007): Bundes-Immissionsschutzgesetz(BImSchG) vom 26. 09. 2002, zuletzt geändert23. 10. 2007Biozid-Richtlinie (1998): Richtlinie 98/8/EG desEuropäischen Parlaments und des Rates vom 16.Februar 1998 über das Inverkehrbringen von Biozid-ProduktenBMVBS (2006): Brandschutzleitfaden, izd.:Bundesministerium für Verkehr, Bau undStadtentwicklung (BMVBS) und Bundesministeriumder Verteidigung (BMVg), 3. Auflage Juli 2006BMVBS (2007): Leitfaden „Kunst am Bau“, izd.:Bundesministerium für Verkehr, Bau und Stadtentwicklung(BMVBS), 2007BMVBS (2008a): Richtlinie für Planungswettbewerbe– RPW 2008, izd. Bundesministeriumfür Verkehr, Bau und Stadtentwicklung (BMVBS),12. 09. 2008BMVBS (2008 b): Richtlinie zu baulichen undplanerischen Vorgaben für Baumaßnahmen desBundes zur Gewährleistung der thermischenBehaglichkeit im Sommer vom 05. 12. 2008, inkraftgetreten08. 12. 2008BMVBS (2008c): Arbeitshilfen zum Umgang mitBau- und Abbruchabfällen sowie zum Einsatz vonRecycling-Baustoffen auf Liegenschaften desBundes, 31. 10. 2008BMVBS (2009): Richtlinien für die Durchführungvon Bauaufgaben des Bundes (RBBau), Bundesministeriumfür Verkehr, Bau und Stadtentwicklung,19. Austauschlieferung, Runderlass vom19. 03. 2009BMVBS (2010a): Arbeitshilfen Abwasser, izd.Bundesministerium für Verkehr, Bau und Stadtentwicklung(BMVBS), 01/2010BMVBS (2010b): Arbeitshilfen Boden- und Grundwasserschutz,izd.: Bundesministerium für Verkehr,Bau und Stadtentwicklung (BMVBS) undBundesministerium der Verteidigung (BMVg),06/2010BOSTI-Studie (1985): Michael Brill: Using Office Designto Increase Productivity, izd.: Organization forSocial and Technological Innovation, USA, 1985BS ISO 15686 (2000): Building and constructedassets – Service life planning, Part 1: 11/2000,Part 2: 05/2001Bundesregierung (2007): Integriertes Energie-und Klimaprogramm der Bundesregierung,12/2007Bundesregierung (2009): KoalitionsvertragCDU/CSU und FDP „Wachstum Bildung Zusammenhalt“,17. LegislaturperiodeCLP-Verordnung (2009): Verordnung (EG) Nr.1272/2008 des Europäischen Parlaments und des68Smernica Seznam za naročila literature javnih gradenj

SEZNAM LITERATURERates vom 16. Dezember 2008 über die Einstufung,Kennzeichnung und Verpackung von Stoffenund Gemischen, zur Änderung und Aufhebung derRichtlinien 67/548/EWG und 1999/45/EG und zurÄnderung der Verordnung (EG) Nr. 1907/2006 , inkraftgetretenam 20. 01. 2009DEGI (2004): T. Beyerle: Marktreport 2004 –Neue Perspektiven, izd.: Deutsche Gesellschaftfür Immobilienfonds, 03/2004DIN 276-1 (2008): Kosten im Bauwesen – Teil 1:Hochbau, 12/2008DIN 4109 (1989): Schallschutz im Hochbau – Anforderungenund Nachweise, 11/1989DIN 18040-1 (2010): Barrierefreies Bauen – Planungsgrundlagen– Teil1: Öffentlich zugänglicheGebäude, 10/2010DIN 18041 (2004): Hörsamkeit in kleinen bismittelgroßen Räumen, 05/2004DIN 18960 (2008): Nutzungskosten im Bauwesen,02/2008DIN EN 15643-2 (2009): Nachhaltigkeit vonBauwerken – Bewertung der Nachhaltigkeit vonGebäuden – Teil 2: Rahmenbedingungen fürdie Bewertung der umweltbezogenen Qualität,02/2009DIN EN 16001 (2009): Energiemanagementsysteme– Anforderungen mit Anleitung zur Anwendung,08/2009DIN EN ISO 7730 (2006): Ergonomie der thermi-schenUmgebung – Analytische Bestimmungund Interpretation der thermischen Behaglichkeitdurch Berechnung des PMV- und des PPD--Indexes und Kriterien der lokalen thermischenBehaglichkeit, 05/2006DIN EN ISO 14040 (2006): Umweltmanagement– Ökobilanz – Grundsätze und Rahmenbedingungen,11/2009DIN EN ISO 14044 (2006): Umweltmanagement– Ökobilanz – Anforderungen und Anleitungen,10/2006DIN V 18599 (2007): Energetische Bewertungvon Gebäuden – Berechnung des Nutz-, EndundPrimärenergiebedarfs für Heizung, Kühlung,Lüftung, Trinkwarmwasser und Beleuchtung, Teil1 und 2: 02/2007EEWärmeG 2009: Gesetz zur Förderung ErneuerbarerEnergien im Wärmebereich (Erneuer-bare-Energien-Wärmegesetz– EEWärmeG) vom 07.08. 2008, inkraftgetreten 01. 01. 2009EnEV 2009: Verordnung über den energiesparendenWärmeschutz und energiesparende Anlagentechnikbei Gebäuden (Energieeinsparverordnung– EnEV) vom 29. 04. 2009, Inkrafttreten01. 10. 2009Endbericht „Dialog Bauqualität“ (2002): Endberichtzum Forschungsprojekt „Dialog Bauqualität“,izd.: Bundesamt für Bauwesen und Raumordnung(BBR), 2002EU (2001): Interpretierende Mitteilung der Kommissionüber das auf das Öffentliche Auftragswesenanwendbare Gemeinschaftsrecht und dieMöglichkeiten zur Berücksichtigung von Umweltbelangenbei der Vergabe öffentlicher Aufträgevom 04. 07. 2001EU (2007a): Mitteilung der Europäischen Kommissionan den Rat, das Europäische Parlament,den europäischen Wirtschafts- und Sozialausschussund den Ausschuss der Regionen – EineLeitmarktinitiative für Europa (Leitmarktinitiative)vom 21. 12. 2007EU (2007b): Action Plan for sustainable construction.SEC(2007) 1729 vom 21. 12. 2007EU (2008a): Vorschlag für eine Richtlinie des EuropäischenParlaments und des Rates über dieGesamtenergieeffizienz von Gebäuden (Neufassung)vom 31. 11. 2008EU (2008b): Vorschlag für eine Verordnung desEuropäischen Parlaments und des Rates zurFestlegung harmonisierter Bedingungen für dieVermarktung von Bauprodukten (Bauproduktenverordnung)vom 23. 05. 2008 ; KOM(2008) 311endg.Smernica Seznam za naročila literature javnih gradenj 69

SEZNAM LITERATUREEU (2010): Proposal for a Regulation of EuropeanParliament and of the Council laying down harmonizedconditions for the marketing of the constructionproducts, Ratsdok.nr. 10163/10 vom25. 05. 2010EU-Arbeitsschutzstrategie 2007–2012: DieArbeitsplatzqualität verbessern und die Arbeitsproduktivitätsteigern: Gemeinschaftsstrategiefür Gesundheit und Sicherheit am Arbeitsplatz2007–2012, Kommission der Europäischen Gemeinschaften,2007Fortschrittsbericht 2008: Fortschrittsbericht2008 zur nationalen Nachhaltigkeitsstrategie –Für ein nachhaltiges Deutschland, izd.: PresseundInformationsdienst der Bundesregierung,07/2008HOAI (2009): Verordnung über die Honorare fürArchitekten- und Ingenieurleistungen(Honorarordnung für Architekten und Ingenieure– HOAI) vom 30. 04. 2009, inkraftgetreten 18.08. 2009ImmoWertV (2010): Verordnung über die Grundsätzefür die Ermittlung der Verkehrswerte vonGrundstücken (Immobilienwerermittlungsverordnung– ImmobWertV) vom 19. 05. 2010ITAS-ZTS (2002): Weil, M.; Jeske, U.; Schebek,L.: Stoffstromanalyse und Ökobilanz als Hilfenzur umweltorientierten Positionsbestimmung vonBeton mit und ohne rezskliertem Zuschlag immineralischen Baustoffstrom, Institut für TechnischeChemie, Zentralabteilung TechnikbedingteStoffströme, Forschungszentrum Karlsruhe, Technikfolgenabschätzung- Theorie und Praxis Nr.1, 11. Jg. 03/2002, S. 50-64, www.itas.fzk.de/tatup/021/weua02a.pdfJones Lang LaSalle (2008a): OSCAR 2008 –Büronebenkostenanalyse, izd..: Jones Lang La-Salle, 2008Jones Lang LaSalle (2008b): Green Building Nachhaltigkeitund Bestandserhalt in der Immobilienwirtschaft,izd.: Jones Lang LaSalle, 2008Krw-/AbfG (2009): Gesetz zur Förderung der Kreislaufwirtschaftund Sicherung der umweltverträglichenBeseitigung von Abfällen (Kreislaufwirtschafts-und Abfallgesetz - KrW-/AbfG) vom 27.09. 1994, inkraftgetreten 07. 10. 1996, zuletztgeändert 11. 08. 2009Lützkendorf, T. (2007): Nachhaltigkeitsmanagementin: Managementleistungen im Lebenszyklusvon Immobilien, izd.: Viering, Kochendörfer,Liebchen, Vieweg & Teubner Verlag, 01/2007, S.365-391Nationale Nachhaltigkeitsstrategie (2002): Perspektivenfür Deutschland – Unsere Strategie füreine nachhaltige Entwicklung, Presse und Informationsdienstder Bundesregierung, 2002NRW (2007): Leitfaden „Public Private Partnership– Wirtschaftlichkeitsuntersuchungen beiPPP-Projekten“, erstellt unter der Federführungdes Landes Nordrhein-Westfalen durch die länderoffeneArbeitsgruppe zum gleichen Thema (imAuftrag der FMK) gemeinsam mit der gleichnamigenBundes-Arbeitsgruppe, 2007Öko-Institut (2004): Fritsche, U. R.; Dehoust, G. u. a.:Stoffstromanalyse zur nachhaltigen energetischenNutzung von Biomasse – Endbericht, Öko-Institut e.V.,u. a., Verbundforschung-projekt gefördert vom BMU,Projektträger FZ: Jülich, 05/2004, http://www.bmu.de/erneuerbare/energien/doc/5961.phpPfarr (1984): Pfarr, Karlheinz: Grundlagen derBauwirtschaft, 1984, S. 151-153RbBH (1992): Richtlinie für die Verwendungbrennbarer Baustoffe im Hochbau, Anhang zurVwVSächsBO vom 8. September 1992 (SächsA-Bl. SDr. S. S451)REACH-Verordnung (2007): Verordnung der Kommissionzur Änderung der Verordnung (EG) Nr.1907/2006 des Europäischen Parlaments unddes Rates zur Registrierung, Bewertung – Zulassungund Beschränkung chemischer Stoffe (RE-ACH-Verordnung), inkrafgettreten 01. 06. 2007Staatssekretärsausschuss „Nachhaltige Entwicklung“:Sitzungen des Staatssekretärsausschussesfür nachhaltige Entwicklung Dez 2008 bisJuni 2009, www.bundesregierung. de – Dossier„Dialog Nachhaltigkeit“70Smernica Seznam za naročila literature javnih gradenj

SEZNAM LITERATURETA Luft (2002) – Erste Allgemeine Verwaltungsvorschriftzum Bundes-Immissionsschutzgesetz(Technische Anleitung zur Reinhaltung der Luft– TA Luft) vom 24. 07. 2002, izd.: Bundesministeriumfür Umwelt, Naturschutz und ReaktorsicherheitUBA (2007): Ökonomische Bewertung vonUmweltschäden – Methodenkonvention zurSchätzung externer Umweltkosten, izd.: Umweltbundesamt(UBA), 04/2007UBA (2008): Leitfaden für die Innenraumhygienein Schulgebäuden – Erarbeitet von der Innenraumlufthygiene-Kommissiondes Um weltbundesamtes,Hrgs.: Umweltbundesamt (UBA),08/2008UNO (1987): Brundtland-Report “Our CommonFuture”, United Nations Organization (UNO),08/1987UNO (1997): Protokoll von Kyoto zum Rahmenübereinkommender Vereinten Nationen überKlimaänderungen, United Nations Organisation(UNO), 12/1997VDI 2067 (2000): VDI-Richtlinie: VDI 2067 Blatt1: Wirtschaftlichkeit Gebäudetechnischer Anlagen– Grundlagen und Kostenberechnung, izd.:VDI-Gesellschaft Bauen und Gebäudetechnik,09/2000VOB/A (2010): Vergabe und Vertragsordnung fürBauleistungen (VOB) Teil A: Allgemeine Bestimmungenfür die Vergabe von Bauleistungen, Ausgabe2009WertV (1998): Verordnung über Grundsätzefür die Ermittlung der Verkehrswerte von Grundstücken(Wertermittlungsverordnung – WertV)vom 06. 12. 1988, zuletzt geändert 1998Widuckel, Werner (2003): Mitbestimmung undNachhaltigkeit – Ein ungeklärtes Verhältnis inder Entwicklung, in: Handbuch nachhaltige Entwicklung– Wie ist nachhaltiges Wirtschaftenmachbar? izd.: Linne, Gudrun; Schwarz, Michael;2003, S.475Smernica Seznam za naročila literature javnih gradenj 71

PRILOGEPriloge1. Storitve in posebne storitve po HOAI-ju2. Najmanjše stopnje izpolnjevanja zvezne gradnje3. Pre-Check BNB Version 2011_14. Energetski spisek specifikacij (vzorec)5. Zdravje5.1 Kakovost notranjega zraka6. Zahtevana dokumentacija BNB-ja7. Tabela za usklajevanje ciljev8. Poročilo za ocenjevanje trajnostnosti (vzorec)Priloge so na voljo na informacijskem portalu www.nachhaltigesbauen.de pod rubriko„Leitfäden und Arbeitshilfen / Smernice / Smernice in delovni pripomočki“.72Smernica za naročila Priloge javnih gradenj

PRILOGEES-Bau(Pomoč za odločanje: opis potreb, ocena stroškov,zgornja meja stroškov)5.1.3 Kompleksnost in optimizacijanačrtovanjaZnačilnosti lokacije6.1.1 Nevarnosti na mikrolokaciji6.1.2 Razmere na mikrolokaciji6.1.3 Značilnosti četrti6.1.4 Prometne navezave6.1.5 Bližina do, za uporabo,pomembnih ustanov6.1.6 Razpoložljivi mediji /navezaveOcenjevanje konceptne širineglede varovanja virovOcena možnosti nastankakatastrofOcena z lokacijo povezanih nevarnostiza zdravjeOcena ugleda lokacije in kriminalitete,možnosti za nastanekkonfliktovOcena neposredne razpoložljivostiinfrastruktureOcena neposredne razpoložljivostiprostočasne ponudbe, oskrbe inponudbe storitevOcena neposredne razpoložljivostienergije, kot tudi pogojev za solarnenaprave, dostopa do interneta,naprav za ponikovanjeLP1, LP2XLP1XLP1XLP1XLP1XLP1XLP1 X XTabela 1a: Storitve in posebne storitve po HOAI-ju74Smernica za naročila Priloge javnih gradenj

PRILOGEFazanačrtovanjapo RBBau2009ES-Bau(Pomoč za odločanje: opis potreb, ocena stroškov, zgornja meja stroškov)Kriteriji po BNB-juEkološka kakovost1.1.1 Potencial nastanka toplogrednihplinov (GWP)1.1.2 Potencial razgradnje ozonskeplasti (ODP)1.1.3 Potencial nastanka ozona(POCP)1.1.4 Potencial zakisljevanja (AP)1.1.5 Potencial evtrofikacije (EP)1.1.6 Nevarnosti za lokalnookolje1.2.1 Neobnovljivi del potrebneprimarne energije (PE ne)1.2.2 Celotna potrebna primarnaenergija in obnovljivi del primarneenergije (PE e)1.2.3 Potrebna pitna voda inkoličina odpadne vode1.2.4 Potrebna površinaEkonomska kakovost2.1.1 S stavbo povezani stroški vživljenjskem ciklu2.2.1 Uporabnost za tretji namenVsebina kriterijev po BNB-juOcena potenciala nastankatoplogrednih plinov vživljenjskem ciklu stavbe zakonstrukcijo in obratovanjeOcena potenciala razgradnjeozonske plasti v življenjskemciklu stavbe za konstrukcijo inobratovanjeOcena potenciala nastankaozona v življenjskem ciklustavbe za konstrukcijo inobratovanjeNa površino vezan potencialzakisljevanja v življenjskemciklu stavbe za konstrukcijo inobratovanjeNa površino vezan potencialnastanka evtrofikacije vživljenjskem ciklu stavbe zakonstrukcijo in obratovanjeOcena nevarnosti vezanih namateriale in snovi glede njihovegavpliva na lokalno okoljeOcena potrebne primarneenergije (neobnovljivo) vživljenjskem ciklu stavbe zakonstrukcijo in obratovanjeOcena deleža obnovljivihenergij v celotni potrebni primarnienergiji v življenjskemciklu stavbe za konstrukcijo inobratovanjeOcena potrebe po pitni vodi inkoličine odpadne vodeOcena obravnave pozidanih inkontanimiranih površinOcena stroškov v celotnemživljenjskem cikluOcena učinkovitosti površinin možnosti uporabe za tretjinamenDružbeno-kulturološka in funkcionalna kakovostOcena kakovosti naravne in3.1.5 Vizualno ugodjeumetne osvetlitveOcena stopnje možnostivpliva, ki ga ima uporabnik3.1.6 Vplivanje uporabnikana delovnem mestu gledenjegovega ugodja3.1.7 Značilnosti zunanjegaprostora3.2.1 Dostopnost za invalide3.2.3 Možnost spremembenamembnostiOcena zunanjih prostor gledenjihove kakovostiOcena uporabnosti stavbeza ljudi z motoričnimi ali ssenzoričnimi omejitvamiOcena možnosti prilagajanjastavbe pri spremenljivihrobnih pogojihFaza storitvepo HOAI 2009LP2, LP3LP2, LP3LP2, LP3LP2, LP3LP2, LP3LP2, LP3LP2, LP3LP2, LP3LP2, LP3LP2-4LP2, LP3storitevXXXXXje po HOAI-juposebnastoritevXXXXXXzaradiprednostipostanestoritevLP3 X XLP2, LP3 X 1 X 2LP2LP2, LP3LP2, LP3XXLP3 X XXTabela 1b: Storitve in posebne storitve po HOAI-jutabela se nadaljuje na naslednji straniSmernica za naročila Priloge javnih gradenj 75

PRILOGEES-Bau(Pomoč za odločanje: opis potreb, ocena stroškov, zgornjameja stroškov)3.2.4 Dostopnost3.2.5 Prijaznost za kolesarje3.3.2 Umetnost v gradnjiTehnična kakovost4.1.1 Zaščita pred zvokom4.1.2 Toplota in zaščita prednastankom kondenza4.1.3 Čiščenje in vzdrževanje4.1.4 Razgradnja, ločevanje inponovna uporabaOcena stopnje, po kateri sestavba in proste površineodpirajo okolju in družbiOcena parkirišč za kolesain možnosti za preoblačenjekolesarjevOcena načrtovanja in izvedbeumetnosti v gradnjiOcena sestave zgradbe gledekakovosti zaščite pred zvokomOcena sestave zgradbeglede termičnega vidika invidika preprečevanja vlage vkonstrukcijiOcena preprostosti za čiščenjein vzdrževanjeOcena preprostosti za razgradnjo,ločevanje in ponovnouporaboLP2, LP3LP2, LP3LP2, LP3XXLP2, LP3 XLP2, LP3LP2, LP3LP2, LP31Razpoložljivost dnevne svetlobe se določa glede na globino prostora, velikost odprtin, barve površin2Razpoložljivost dnevne svetlobe na posamičnem delovnem mestu, vidnost zunanjih naprav/objektov, razporeditev svetlobe, upodabljanjebarv običajno ne sodijo k običajnim projektantskim storitvamTabela 1b: Storitve in posebne storitve po HOAI-juXXXX76Smernica za naročila Priloge javnih gradenj

PRILOGE2. Minimalna stopnja zahtevza zvezne gradnjeV okviru uporabe ocenjevalnega sistema trajnostnegradnje za zvezne zgradbe veljajo naslednjeminimalne zahteve za trajnostne kakovosti / glavneskupine kriterijev:Standardne stavbe:Ekološka kakovost:Ekonomska kakovost:Družbeno-kulturološka infunkcionalna kakovost:Tehnična kakovost:Procesna kakovost:Skupna stopnja izpolnjevanja:≥ 50 % stopnja izpolnjevanja≥ 50 % stopnja izpolnjevanja≥ 50 % stopnja izpolnjevanja≥ 50 % stopnja izpolnjevanja≥ 50 % stopnja izpolnjevanja≥ 65 % stopnja izpolnjevanjaPosebne stavbe:Ekološka kakovost:≥ 65 % stopnja izpolnjevanjaEkonomska kakovost:≥ 65 % stopnja izpolnjevanjaDružbeno-kulturološka in funkcionalna≥ 65 % stopnja izpolnjevanjakakovost:Tehnična kakovost:≥ 65 % stopnja izpolnjevanjaProcesna kakovost:≥ 65 % stopnja izpolnjevanjaSkupna stopnja izpolnjevanja: ≥ 65 % stopnja izpolnjevanjaNeodvisno od pravilnikov za minimalne zahteveza standardne stavbe in posebne stavbe je trebadoločiti zahteve za ciljne vrednosti za konkretnostavbo, v prilogi 7 tabela za usklajevanje ciljev, žeob začetku projektiranja.Prihodnje minimalne zahteve, ki bi lahko odstopale,se po potrebi obvezujoče uredi z odlokomBMVBS.3. Pred-preverbaBNB-ja, verzija 2011_1Odvisno od formuliranih zahtev za stavbo, za kateroje treba izdelati načrt, je treba to stavbo dodelitiv kategorijo standardne stavbe brez omembevrednih zahtev za izkazane trajnostne kriterije alipa se jo dodeli kategoriji stavb s posebnimi zahtevami.Po zahtevanih izkazih za ES-Bau in EW--Bau, izpeljanih iz dela B novogradnja, se izvajajorazlični načini izkazov (kvalitativni ali kvantitativniizkazi) v posameznih fazah in različni obsegi izkazov.Izhajajoč iz osnovnih minimalnih zahtevizpolnjevanja zakonskih in normativnih zahtevin iz tega izhajajočih minimalno 50 ocenjevalnihtočk pri vsakem kriteriju ter ublažitev zahtev naslednjihposameznih kriterijev na zmanjšano stopnjoizpolnjevanja• Potrebna površina: 10 % (kriterij v odvisnostiod lokacije)• Možnost spremembe namembnosti: 38 % (posledicamanjše učinkovitosti površin)• Učinkovitost površin: 10 % (relativno pogostoje učinkovitost površin v primeru javnih stavbnizka)• Dostopnost: 10 % (relativno pogosto pride doomejene dostopnosti)ima standardna stavba teoretično najmanjšo stopnjoizpolnjevanja 47,1 %.Po tabeli 1 se lahko dosežene stopnje izpolnjevanjakriterijev, ki jih je treba izkazovati – neodvisnood tega, ali gre za kvantitativno ali kvalitativnougotavljanje oz. predhodno oceno ali za določitevstopnjo kakovosti, ki jo je treba doseči – zavsakokratno kategorijo stavbe in fazo izkazovanjavstavi v tabelo, ki je na voljo v obliki Excelove datoteke.Tabela 2 prikazuje maksimalne teoretične možnestopnje izpolnjevanja ustreznih kategorij stavb infaz izkazovanja na podlagi polnega izpolnjevanjavseh zahtevanih kriterijev, ki jih je treba izkazovati.Iz postopka uporabe delnih izkazov sledi, da selahko dosegajo različne maksimalne stopnjeizpolnjevanja, odvisno od kategorije stavbe, vustrezno pripadajoči fazi izkazovanja. NačelomaSmernica za naročila Priloge javnih gradenj 77

PRILOGEobstaja možnost, da se preko kriterijev, ki jih jetreba izkazati, doseže dovolj dodatnih odstotnihtočk ter se tako doseže zahtevana skupna stopnjaizpolnjevanja najmanj 65 % (srebrna) zafazo načrtovanja. Če so na razpolago natančnejšipodatki za kriterije, ki jih ni treba obvezno izkazati,jih je dovoljeno prilagoditi za predhodno ocenoskupne stopnje izpolnjevanja.Posebne zahteveSkupna stopnja izpolnjevanja ≥ 80 %Za načrtovanje zgradb s ciljno formulacijo v »zlatistandard«, t.j. s skupno stopnjo izpolnjevanja ≥80 %, je treba poleg izvedbe zgoraj navedenegapostopka izkazovanja opraviti tudi sledečo varnostnoobravnavo. Izhajajoč iz trenutno praktičnodosegljive skupne stopnje izpolnjevanja maks.90 % (ustreza tudi pribl. srednji vrednosti teoretičnihskupnih stopenj izpolnjevanja iz tabele 2) jetreba izvesti odtegljaj po naslednji formuli:Poleg tega je za vse predhodne ocene skupnestopnje izpolnjevanja za zgradbo v načrtovanjupriporočeno, da se izkaze vodi z varnostnim koeficientom2,5 %. To pomeni, da je za načrtovansrebrni nivo v »pred-preverbi« treba doseči najmanjskupno stopnjo izpolnjevanja 67,5 %, zazlati nivo pa najmanj 82,5 %.To priporočilo izvira iz izkušenj dosedanjih preskušanjskladnosti, v katerih se je praviloma zmanjšimi odtegljaji kaznovalo nenatančno oz.manjkajočo dokumentacijo ter tudi pomanjkljivoizvedbo v fazi izvedbe tistega, kar je bilo načrtovanos projektom.______89G mož– mogoča skupna stopnja izpolnjevanja zgradbeE maks– maks. stopnja izpolnjevanja kriterijevE dos– dosežena stopnja izpolnjevanja kriterijevn – število kriterijev, ki jih je treba izkazatiG mož= 90 – Σ (E maks– E dos) n[%] 89Zaradi visokih maksimalnih stopenj izpolnjevanjaposameznih kriterijev (E maks) oz. njihovega večkratnegaupoštevanja (učinkovitost površin in zmožnostspreminjanja namembnosti) znotraj sistemaje treba naslednje kriterije1.1.6 3,375 %2.1.1 13,500 %2.2.1 9,000 %3.2.2 0,804 %3.2.3 1,607 %4.1.1 5,625 %4.1.2 5,625 %4.1.3 5,625 %4.1.4 5,625 %vedno vključiti v varnostno obravnavo.Če se med obravnavo odtegljaja ugotovi, da jevsota odtegljajev večja od 10 %, je treba z ukrepipri načrtovanju ukrepati tako, da se želenega ciljane da doseči.78Smernica za naročila Priloge javnih gradenj

PRILOGEStandardna stavbaizhodiščeStandardna stavbaPre-Check ES-BauPosebna stavbaPre-Check ES-BauStandardna stavbaPre-Check EW-BauPosebna stavbaPre-Check EW-Baušt. KriterijEkološka kvalitetaVplivi na globalno okolje1.1.1 Potencial nastanka toplogrednihplinov (GWP)1.1.2 Potencial razgradnje ozonskeplasti (ODP)1.1.3 Potencial nastanka ozona(POCP)Št. točk(ocenjevanje)Je stanjeStopnjaizpolnjevanjaŠt. točk(ocenjevanje)Je stanjeStopnjaizpolnjevanjaStopnjaizpolnjevanjaSKUPAJ1.1.6 Nevarnosti za lokalno okolje 50,0 50,0 50,0 0,0 0,01.1.7 Trajnostno pridobivanje materialov/ les28% 28% 20% 3%50,0 50,0 50,0 50,0 50,0Poraba virovŠt. točk(ocenjevanje)Je stanjeStopnjaizpolnjevanjaStopnjaizpolnjevanjaSKUPAJŠt. točk(ocenjevanje)Je stanjeStopnjaizpolnjevanjaStopnjaizpolnjevanjaSKUPAJ50,0 50,0 50,0 50,0 0,050,0 50,0 50,0 50,0 0,050,0 50,0 50,0 50,0 0,01.1.4 Potencial zakisljevanja (AP) 50,0 50,0 50,0 50,0 0,01.1.5 Potencial evtrofikacije (EP) 50,0 50,0 50,0 50,0 0,01.2.1 Neobnovljivi del potrebneprimarne energije (PEne)1.2.2 Celotna potrebna primarnaenergija in obnovljivi del primarneenergije (PEe)1.2.3 Potrebna pitna voda in količinaodpadne vode50,0 0,0 0,0 0,0 0,0Št. točk(ocenjevanje)Je stanjeStopnjaizpolnjevanja47,1% 18,7% 16,3% 7,4% 3,4%50,0 0,0 0,0 0,0 0,050,0 0,0 0,0 0,0 0,01.2.4 Potrebna površina 10,0 0,0 0,0 0,0 0,0Ekonomska kvalitetaStroški v življenjskem ciklu2.1.1S stavbo povezani stroški vživljenjskem ciklu50,0 0,0 0,0 0,0 0,00% 0% 0% 0%Razvoj vrednosti2.2.1 Uporabnost za tretji namen 38,0 0,0 0,0 0,0 0,0Družbeno-kulturološka in funkcionalnakvalitetaZdravje, ugodje in zadovoljstvouporabnikov 18% 7% 0% 0%3.1.1 Termično ugodje pozimi 50,0 0,0 0,0 0,0 0,0StopnjaizpolnjevanjaSKUPAJTabela 2: Tabela za ocenjevanje standardnih in posebnih zgradb po BNB-ju.tabela se nadaljuje na naslednji straniSmernica za naročila Priloge javnih gradenj 79

PRILOGE3.1.2 Termično ugodje poleti 50,00,03.1.3 Higiena notranjega prostora 50,0 50,0 0,0 0,0 0,03.1.4 Akustično ugodje 50,0 50,0 50,0 0,0 0,03.1.5 Vizualno ugodje 50,0 50,0 50,0 0,0 0,03.1.6 Vplivanje uporabnika 50,0 50,0 0,0 0,0 0,03.1.7 Značilnosti zunanjega prostora 50,0 0,0 0,0 0,0 0,03.1.8Varnost in nevarnost obnapakahFunkcionalnost0 %3.2.1 Dostopnost za invalide 50,0 0,0 18,1 %0,0 7%0,0 0,03.2.2 Učinkovitost površin 10,0 0,0 0,0 0,0 0,03.2.3Možnost spremembe namembnosti0,050,0 50,0 0,0 0,0 0,050,0 0,0 0,0 0,0 0,03.2.4 Dostopnost 10,0 0,0 0,0 0,0 0,03.2.5 Prijaznost za kolesarje 50,0 0,0 0,0 0,0 0,0Zagotavljanje oblikovalske kvalitete3.3.1Oblikovalska in urbanističnakvaliteta50,0 0,0 0,0 0,0 0,03.3.2 Umetnost v gradnji 50,0 0,0 0,0 0,0 0,0Tehnična kvaliteta47,1 %18,7 %16,3 %7,4 %Kvaliteta izvedbe tehnike4.1.1 Zvočna zaščita 50,0 50,0 50,0 0,0 0,0Toplota in zaščita pred nastankomkondenza25% 25% 0% 0%4.1.250,0 0,0 0,0 0,0 0,04.1.3 Čiščenje in vzdrževanje 50,0 0,0 0,0 0,0 0,04.1.4Razgradnja, ločevanje in ponovnauporaba50,0 50,0 50,0 0,0 0,0Procesna kvalitetaKvaliteta načrtovanja5.1.1 Priprava projekta 50,0 0,0 0,0 0,0 0,05.1.2 Integralno načrtovanje 50,0 0,0 0,0 0,0 0,05.1.3Kompleksnost in optimizacijanačrtovanja50,0 0,0 0,0 0,0 0,05.1.4 Razpis in izbor izvajalca 50,0 50,0 50,0 50,0 50,029% 29% 29% 29%5.1.5Pogoji za optimalno rabo inupravljanje50,0 50,0 50,0 50,0 50,0Kvaliteta izvedbe5.2.1 Gradbišče / gradbeni procesi 50,0 50,0 50,0 50,0 50,05.2.2 Zagotavljanje kvalitete izvedbe 50,0 50,0 50,0 50,0 50,05.2.3 Sistematičen prehod v uporabo 50,0 50,0 50,0 50,0 50,00,00,00 %3,4 %80Smernica za naročila Priloge javnih gradenj

PRILOGEStandardna stavbaizhodiščeStandardna stavbaPre-Check ES-BauPosebna stavbaPre-Check ES-BauStandardna stavbaPre-Check EW-BauPosebna stavbaPre-Check EW-Baušt. KriterijEkološka kvalitetaVplivi na globalno okolje1.1.1 Potencial nastanka toplogrednihplinov (GWP)1.1.2 Potencial razgradnje ozonskeplasti (ODP)1.1.3 Potencial nastanka ozona(POCP)Št. točk(ocenjevanje)Je stanjeStopnjaizpolnjevanjaŠt. točk(ocenjevanje)Je stanjeStopnjaizpolnjevanjaStopnjaizpolnjevanjaSKUPAJ1.1.6 Nevarnosti za lokalno okolje 50,0 50,0 50,0 100,0 100,01.1.7 Trajnostno pridobivanje materialov/ les73% 73% 80% 98%50,0 50,0 50,0 50,0 50,0Poraba virovŠt. točk(ocenjevanje)Je stanjeStopnjaizpolnjevanja47,1% 81,3% 83,7% 92,6% 96,6%50,0 100,0 100,0 100,0 100,0StopnjaizpolnjevanjaSKUPAJŠt. točk(ocenjevanje)Je stanjeStopnjaizpolnjevanjaStopnjaizpolnjevanjaSKUPAJŠt. točk(ocenjevanje)Je stanje50,0 50,0 50,0 50,0 100,050,0 50,0 50,0 50,0 100,050,0 50,0 50,0 50,0 100,01.1.4 Potencial zakisljevanja (AP) 50,0 50,0 50,0 50,0 100,01.1.5 Potencial evtrofikacije (EP) 50,0 50,0 50,0 50,0 100,01.2.1 Neobnovljivi del potrebneprimarne energije (PEne)1.2.2 Celotna potrebna primarnaenergija in obnovljivi del primarneenergije (PEe)1.2.3 Potrebna pitna voda in količinaodpadne vode50,0 100,0 100,0 100,0 100,050,0 100,0 100,0 100,0 100,01.2.4 Potrebna površina 10,0 100,0 100,0 100,0 100,0Ekonomska kvalitetaStroški v življenjskem ciklu2.1.1S stavbo povezani stroški vživljenjskem ciklu50,0 100,0 100,0 100,0 100,0100% 100% 100% 100%Razvoj vrednosti2.2.1 Uporabnost za tretji namen 38,0 100,0 100,0 100,0 100,0Družbeno-kulturološka in funkcionalnakvalitetaZdravje, ugodje in zadovoljstvouporabnikov82% 93% 100% 100%3.1.1 Termično ugodje pozimi 50,0 100,0 100,0 100,0 100,03.1.2 Termično ugodje poleti 50,0 100,0 100,0 100,0 100,0StopnjaizpolnjevanjaStopnjaizpolnjevanjaSKUPAJTabela 3: Maksimalne stopnje izpolnjevanja v fazah ES- in EW-Bau po BNB-ju.tabela se nadaljuje na naslednji straniSmernica za naročila Priloge javnih gradenj 81

PRILOGE3.1.3 Higiena notranjega prostora 50,050,03.1.4 Akustično ugodje 50,0 50,0 50,0 100,0 100,03.1.5 Vizualno ugodje 50,0 50,0 50,0 100,0 100,03.1.6 Vplivanje uporabnika 50,0 50,0 100,0 100,0 100,03.1.7 Značilnosti zunanjega prostora 50,0 100,0 100,0 100,0 100,03.1.8FunkcionalnostVarnost in nevarnost obnapakah3.2.1 Dostopnost za invalide 50,0 100,0 8 %100,0 93 %100,0 100 %100,03.2.2 Učinkovitost površin 10,0 100,0 100,0 100,0 100,03.2.3Možnost spremembe namembnosti100,050,0 50,0 100,0 100,0 100,050,0 100,0 100,0 100,0 100,03.2.4 Dostopnost 10,0 100,0 100,0 100,0 100,03.2.5 Prijaznost za kolesarje 50,0 100,0 100,0 100,0 100,0Zagotavljanje oblikovalske kvalitete3.3.1Oblikovalska in urbanističnakvaliteta50,0 100,0 100,0 100,0 100,03.3.2 Umetnost v gradnji 50,0 100,0 100,0 100,0 100,0Tehnična kvalitetaKvaliteta izvedbe tehnike47,1 %81,3 %83,7 %92,6 %4.1.1 Zvočna zaščita 50,0 50,0 50,0 100,0 100,0Toplota in zaščita pred nastankomkondenza75% 75% 100% 100%4.1.250,0 100,0 100,0 100,0 100,04.1.3 Čiščenje in vzdrževanje 50,0 100,0 100,0 100,0 100,04.1.4Razgradnja, ločevanje in ponovnauporaba50,0 50,0 50,0 100,0 100,0Procesna kvalitetaKvaliteta načrtovanja5.1.1 Priprava projekta 50,0 100,0 100,0 100,0 100,05.1.2 Integralno načrtovanje 50,0 100,0 100,0 100,0 100,05.1.3Kompleksnost in optimizacijanačrtovanja50,0 100,0 100,0 100,0 100,05.1.4 Razpis in izbor izvajalca 50,0 50,0 50,0 50,0 50,071% 71% 71% 71%5.1.5Pogoji za optimalno rabo inupravljanje50,0 50,0 50,0 50,0 50,0Kvaliteta izvedbe5.2.1 Gradbišče / gradbeni procesi 50,0 50,0 50,0 50,0 50,05.2.2 Zagotavljanje kvalitete izvedbe 50,0 50,0 50,0 50,0 50,05.2.3 Sistematičen prehod v uporabo 50,0 50,0 50,0 50,0 50,0100,0100,0100 %96,6 %82Smernica za naročila Priloge javnih gradenj

PRILOGE4. Spisek energetskih obveznosti(vzorec)OsnoveZahteve za oblikovanje novogradnje državne nepremičnineobsegajo celotni spekter za gradnjoin uporabo stavb, ki varčujejo z energijo, varujejovire in so okolju prijazne. Bistveni cilj načrtovanjaje minimalna potreba po primarni energiji za zagotavljanjestandarda ugodja v zveznih stavbah.Za doseganje tega cilja je treba izkoristiti takogradbene, kot tudi tehnične optimizacijske potenciale.Z gradbenimi ukrepi je treba zagotoviti,da ima stavba, ki jo je treba zgraditi, minimalnopotrebo po končni energiji. Le-to minimizirano potrebopo končni energiji je treba optimalno kriti spomočjo ustreznih tehničnih ukrepov.Zaradi upoštevanja EEWärmeG-ja in posebneganaloga države, kot vzora, se pričakuje, da senajmanj 15 % potrebe po energiji krije z uporaboregenerativnih energetskih virov. Pri ocenjevanjuimajo poleg stroškov velik pomen tudi ekološkaprimernost, splošni družbeni učinek, vidiki trgadela in tehnični vzgledi.Podlaga za energetsko ocenjevanje načrtov soizkazi preko izvedbene faze zgradbe (izkazi poEnEV-ju, energetska bilanca moči, dela, itd.) terv primeru alternativnih rešitev, obravnave gospodarnosti.Pri obravnavanju gospodarnosti je trebaprimerjati stroške anuitet.Pri odločitvah med načrtovanjem je treba poleggospodarnosti vključiti tudi zunanje učinke poRBBau-u. V primeru rešitev, ki trenutno še nisogospodarne, npr. v primeru uporabe posebnoinovativnih tehnik, je treba usklajevanje medBMVBS-jem oz. BMVg-jem, BMF-jem in nosilcempotreb.Odgovornosti:1. Odločitev, katere rešitve je treba preučiti s pomočjoalternativnih načrtov in katere izkaze jetreba predložiti.O: izvajalci gradnje, nosilec potreb, možnoenergetski pooblaščenec (energetski vidiki)2. Izdelava obravnave gospodarnosti za alternativnenačrte in predložitev izkazov.O: izvajalci gradnje možno skupaj z arhitekti ins strokovnimi načrtovalci3. Preverjanje izkazov in določanje zahtev za načrtovanje.O: izvajalci gradnje, nosilec potreb, možnoenergetski pooblaščenec (energetski vidiki)(gospodarne rešitve)O: BMVBS, najvišja instanca nosilca potreb(rešitve, ki še niso gospodarne)4. Določanje prednostnih rešitev za alternativnenačrte.O: izvajalci del, nosilec potreb (do ES-Bau-a),možno energetski pooblaščenec (energetskividiki), strokovna nadzorna služba oz. najvišjatehnična instanca4.1 Zahteve za energetskokakovost stavbePrimarni cilj je zgledna minimizacija skupne potrebepo energiji (predvsem potrebe po fosilnihnosilcih energije) za stavbo z arhitekturnimi, gradbenimi,tehničnimi in organizacijskimi ukrepi terupoštevanjem zahtev glede varovanja zdravja inugodja, kakor tudi načela gospodarnosti in varčnosti.Zdravje in ugodjeV nadaljevanju naštete zahteve so omejene naenergetsko relevantne vidike toplotnega ugodja,osvetlitve in prostorninskega toka zunanjega zraka.Nadaljnje kriterije, kot so onesnaženje notranjegazraka, zvočna zaščita itd., je treba določiti zdrugimi spiski zahtev.Toplotno ugodje• Zimska temperatura zraka v prostoru:Velja DIN EN 12831 (avgust 2003) – razred „B“.• Vlažnost zraka v prostoru:Velja DIN EN 13779 (september 2007).• Hitrost zraka:Velja DIN EN ISO 7730 (marec 2006) - kategorija„B“.Smernica za naročila Priloge javnih gradenj 83

PRILOGE• Poletna temperatura zraka v prostoru:Načeloma velja DIN EN 15251.(avgust 2007) – kategorija II. Določila v BM-VBS-jevi klimatski direktivi (december 2008)je treba upoštevati (glej tudi poglavje »Potrebapo hlajenju / poletna toplotna zaščita«).Prostorninski tok zunanjega zrakaV mehansko prezračevanih prostorih, v katerih sezadržujejo ljudje, so merodajne vrednosti iz DINEN 15251, kategorija II (avgust 2007). Postopkeiz tega standarda je treba uporabiti tudi pri projektiranjunaprav za prostore, ki nimajo jasnodefiniranega načina uporabe in v katerih se nezadržujejo ljudje. Če se prostorninski tok uporabljaza redčenje znanih emisij, je treba ugotovitiprostorninski tok zunanjega zraka po odločilnemonesnaženju in uporabi vseh možnosti za zmanjšanjetega onesnaženja.Vrednosti menjave z zunanjim zrakom iz DIN EN15251, kategorija II, oz. redčenja emisij so odločilnetudi, če se prostorninski tok zraka polegsvoje higienske zasnove zrak uporablja tudi zaodvajanje toplotnih bremen (glej tudi poglavje2). Za pisarniške in prostore za sestanke je trebaupoštevati tudi VDI 6022.Opomba: Pri načrtovanju prostorninskega tokazunanjega zraka, vezanem na površino, je trebaizhajati najmanj iz predpostavke, da zgradbanima večjih vsebnosti škodljivih snovi. Morebitnaodstopanja je treba uskladiti z gradbenim, uporabnikomin energetskim svetovalcem.Izkaz: K vrstam prostorov je treba predložiti pregledvrednosti menjave z zunanjim zrakom. Iztega morajo slediti navedbe, ki so pomembne zanačrtovanje (število oseb, neto osnovna površina,spec. projektna vrednost, spec. količine zraka,skupna količina zraka, itd.).Zahteve za stavboBistveni deleži poznejše letne potrebe po primarnienergiji zgradbe, predvsem po toploti, hladu/hlajenju,elektriki za mehansko prezračevanje in osvetlitev,se določijo z arhitekturno zasnovo. Zato imaarhitekt odločilno odgovornost tudi za energetskokakovost zgradbe. Ker gre pri načrtovanem gradbenemprojektu za gradnjo novogradnje, so postavljenenaslednje zahteve za zgradbe:• Izvesti je treba visok standard toplotne gradbenezaščite. Minimalna zahteva je uresničitevenergetske kakovosti posameznih gradbenihdelov, skladno z referenčno stavbo po EnEV2009. To praviloma ustreza izboljšanju zahtevza energetsko kakovost gradbenih elemetov,ki jih dovoljuje EnEV 2009, za 30 % (glej EnEV2009, priloga 2, tabela 2). Cilj je ostati pod zahtevanimivrednostmi iz EnEV-ja, ki pa jih je mogočeše vedno prikazovati kot gospodarne. Zahtevaoz. zastavljen cilj se nanašata na skupno količinoneprosojnih in prosojnih gradbenih delov zgradbe.To pomeni, da se lahko morebitno negospodarnodoseganje ciljev za nek gradbeni delkompenzira z energetsko izboljšavo nekegadrugega gradbenega dela.• Treba je razviti koncept stavbe, v okviru kateregase čim bolj uporabijo naravni viri, npr. zoptimizacijo okenskega prezračevanja in/aliuporabo dnevne svetlobe.• Treba je razviti koncept stavbe, ki, če je le mogoče,predvideva oblikovanje funkcionalnihpredelov, ki npr. omogočajo kratke prezračevalnepoti.Potreba po energijiSkupno potrebo po energiji (predvsem potrebopo fosilnih nosilcih energije) za stavbo je trebaminimizirati z arhitekturnimi, gradbenimi, tehničnimiin organizacijskimi prijemi ter upoštevanjemnačela gospodarnosti in varčnosti. Pri tem veljanačelo:„Ukrepi za zmanjševanje potrebe po energiji imajoprednost pred ukrepi za optimizacijo kritja potrebepo energiji.“Potreba po energiji za ogrevanjeZahteve: Za potrebo po energiji za ogrevanje nidoločen kakšen poseben cilj. Odločilno je upoštevanjezahtev za letno potrebo po primarni energijiter gradbenih zahtev (vrednosti U).84Smernica za naročila Priloge javnih gradenj

PRILOGEIzkazi: Predložitev grobega energetskega koncepta(U vrednosti gradbenih elementov in oskrba zenergijo) k dokumentaciji odločanja za gradnjo(ES-Bau); možno že izračunane potrebe po energijipo EnEV-ju.Predložitev izkaza po EnEV-ju (izračun potreb)vključno z U vrednostmi in površinami k dokumentacijio zasnovi stavbe (EW-Bau). Aktualiziranjeizkaza z napredovanjem načrtovanja.Predložitev izkaza o potrebi po energiji, skladnos poglavjem 5 v EnEV 2009, na podlagi izvedenestavbe in zaključkom izvedbe.Navodilo: Letno potrebo po toploti za ogrevanje jetreba navesti na podlagi predpisanega izračunaiz DIN V 18599.Potreba po energiji za zagotavljanje tople vodeZahtevano je preverjanje oskrbe z ogrevano vodotudi iz vidika varčnosti in gospodarnosti. Za pripravotople vode je treba izbrati energetsko najugodnejši sistem.Zahteve: Načeloma ni potrebno zagotavljanjetople vode v pisarnah in straniščnih predprostorih.Izjeme so možne le z izrecno zahtevonosilca potreb ter s soglasjem najvišje instancenosilca potreb in najvišje tehnične instance(BMVBS).Izkazi: K dokumentaciji o zasnovi stavbe (EW--Bau) je treba priložiti pregled bilance moči in delovanjaza potrebe po toploti za ogrevanje pitnevode po priključkih in z dodelitvijo h glavnim uporabnikom.Aktualiziranje izkaza z napredovanjemnačrtovanja.Potreba po električni energijiPoseben pomen ima varčna poraba električneenergije, saj obstaja visoka potreba po primarnienergiji in s proizvodnjo ter zagotavljanjem električneenergije povezane visoke emisije CO 2-ja. Pritem je treba posebno pozornost nameniti področjemosvetlitve, prezračevanja, ogrevanja, pripravipitne vode, hlajenja in delovnih sredstev. Če senačrtujejo dvigala in kuhinje/menze, je treba izvestiposebne raziskave za zmanjševanje potrebepo električni energiji.Pisarniška stavba- Glavna uporaba: samostojne in skupinske pisarne (maks. 6 del. mest)- »svetla« delovna mesta (tukaj: razmerje okna/talna površ. min. 30 %)- nizki delež ventilatorsko podprtega prezračevanja (tukaj: sejne sobe inWC-ji)- nizki delež hlajenja (tukaj: sejna soba in soba za server)- nizki delež IT velikih naprav (soba za server)- normalna oprema z napravami oziroma delovnimi stroji- čajna kuhinja- Glavna uporaba: samostojne in skupinske pisarne (maks. 6 del. mest)- »svetla« delovna mesta (tukaj: razmerje okna/talna površ. min. 30 %)- višji delež ventilatorsko podprtega prezračevanja (tukaj: sejne sobe, WC-ji,kuhinja, kantina)- nizki delež hlajenja (tukaj: sejna soba in soba za server)- srednji delež IT velikih naprav (soba za server)- višji nivo opreme oziroma opreme z delovnimi stroji- kuhinja / čajna kuhinja- Glavna uporaba: samostojne in skupinske pisarne (maks. 6 del. mest)- »svetla« delovna mesta (tukaj: razmerje okna/talna površ. min. 30 %)- višji delež ventilatorsko podprtega prezračevanja (tukaj: sejne sobe, WC-ji,kuhinja, kantina in pisarna)- višji delež hlajenja (tukaj: sejna soba, soba za server, pisarna)- visok delež IT velikih naprav (soba za server)- višji nivo opreme oziroma opreme z delovnimi stroji- kuhinja / čajna kuhinjaDelež glavneuporabeCiljna vrednost Mejna vrednostkWh(m 2 a) kWh(m 2 a)(NGF 1 ) (NGF 1 )ca. 33% 15 27,5ca. 50% 20 37,5ca. 33% 25 45ca. 50% 35 60ca. 33% 40 65ca. 50% 50 851za preračun v bruto (BGF) površino: NGF/BGF = 0,87Tabela 1: Primeri mejnih in ciljnih vrednosti za potrebo po električni energiji za državne gradnjeSmernica za naročila Priloge javnih gradenj 85

PRILOGEDelež potrebe po električni energiji, ki se gaupošteva v okviru bilanciranja skladno z Uredboo prihranku energije, je treba izkazati ločeno oddrugih deležev. To je zelo priporočljivo tudi za področjasredišč za elektronsko obdelavo podatkov,naprav s šibkim tokom (telefonske naprave, napraveza javljanje požarov, nadzor nad vstopomitd.), delovnih sredstev ter morebitnih kuhinj/menz in dvigal.Zahteve: Uresničitev zahtev iz poglavja 2 »Zahteveza tehnične koncepte«. Te zahteve sledijo priporočilomDruštva nemških inženirjev iz VDI 3807,del 4 (2008) in Švicarskega društva inženirjev inarhitektov iz SIA 380/4 (2006).Specifične mejne in ciljne vrednosti gradbenegaposega se lahko ugotovi na podlagi navedb izprilog 2-4 in dejanske uporabe. Pri tem je trebaravnati, kot je prikazano na primerih v prilogi 5. Zapolne obratovalne ure je treba uporabiti navedbeiz prilog 2-5, ki se ob uporabi določenih tehničnihkonceptov orientirajo po navedbah iz VDI 3807,del 4 (2008).Izkazi: Izkaz glede upoštevanja mejnih oz. ciljnihvrednosti za potrebo po električni energiji se izvedes pomočjo vrednosti nameščenih priključkovna m² neto osnovne površine (specifično zavsak gradbeni ukrep) in polnih obratovalnih ur,opirajoče se na navedbe iz VDI 3807, del 4 oz.Švicarskega društva inženirjev in arhitektov izSIA 380/4 (2006), v skladu s prilogami 2-5. Kotpredloga lahko služijo primeri izračunov iz priloge5. Prva predložitev izkaza se izvede najpozneje vEW-Bau-u. Nadaljnje vodenje dokumentacije z nadaljnjimnačrtovanjem.Za dimenzioniranje oskrbe z elektriko je trebauporabiti vrednosti nameščenih priključkov na m²neto osnovne površine, faktor sočasnosti ter polneobratovalne ure, ki so »specifične za gradbeniposeg«. Zadnji navedbi je treba določiti v dogovoruz nosilcem potreb. Kot predloga lahko služijopregledi moči in obratovanja iz prilog 6 do 9.Potreba po hlajenju / poletna toplotna zaščitaZa prostore za navadno uporabo naj načelomane bi bile predvidene stavbno-tehnične napraveza hlajenje. Za minimiziranje zunanjih obremenitevzaradi hlajenja je torej treba posebno pozornostposvetiti načrtovanju učinkovite poletnetoplotne zaščite. Poleg tega je treba notranjeobremenitve zaradi hlajenja minimizirati npr. spomočjo priporočil iz poglavja »Zahteve za tehničnekoncepte«. Stremeti je treba k preprostimrešitvam.Pri fasadah z več kot 30% deležem (prosojnega)stekla je praviloma neobhodno potrebnaučinkovita zunanja zaščita pred sončnim obsevanjem.To velja včasih tudi za površine, ki sousmerjene proti severu. Glede zahtev za letnopotrebo po hlajenju oz. poletno toplotno zaščitovelja upoštevati Direktivo o gradbenih in načrtovalnihdoločilih za gradbene ukrepe zveze zazagotavljanje toplotnega ugodja poleti Zveznegaministrstva za promet, gradbeništvo in razvojmest (BMVBS-jeva Direktiva o klimi) z dne 05.12. 2008.Nujnost hlajenja je treba izkazati. Pri alternativnihsistemih je treba izvesti izračun gospodarnosti.Predvsem nujnost hlajenja pisarn potrebuje izrecnozahtevo nosilca potreb ter odobritev s straninajvišje instance nosilca potreb in najvišje tehničneinstance (BMVBS). Treba jo je izkazati posebej.Izkaz je treba izvesti z izračunom gospodarnostivseh možnih gradbeno-strokovnih alternativ.Če se kljub upoštevanju priporočil za poletno toplotnozaščito ni mogoče izogniti mehanskemuhlajenju, potem je treba potrebo po moči/delovanjuutemeljiti z izračunom obremenitve za hlajenjev skladu z VDI 2078.Za zagotavljanje hlajenja je treba izbrati energetsko/ekonomskonajugodnejši sistem.Zahteve: Prednostni cilj je zagotavljanje zdravjain ugodja uporabnikov v navadnih pisarniškihprostorih brez uporabe mehanskega hlajenja.Določila iz BMVBS-jeve Direktive o klimi 2008 soobvezujoča.Navodilo: Osnovni pogoj za doseganje potrebnesončne zaščite je upoštevanje dopuščene značilnevrednosti sončnega prepuščanja po DIN 4108-2 št. 8.5. Upoštevanje te vrednosti pa ni zadostenizkaz izpolnjevanja določil iz BMVBS-jeve Direktiveo klimi 2008.86Smernica za naročila Priloge javnih gradenj

PRILOGEIzkazi: Izkaz upoštevanja poletnih zahtev pougodju je treba voditi po določilih BMVBS-jeve Direktiveo klimi 2008.Potrebo po moči za zagotavljanje hlajenja je trebautemeljiti s predložitvijo izračuna obremenitvezaradi hlajenja po VDI 2078, za prostore v stacionarnemstanju, ki jih je treba hladiti.Predložitev pregleda učinkovitosti in moči za »Hlajenje«v skladu s prilogo 3 k EW-Bau-u in nadaljnjevodenje dokumentacije z nadaljnjim načrtovanjem.Navodilo: Ob načrtovanju je priporočena uporabaDIN 4108-2, da se na preprost način razvije občutekza učinkovitost možnih ukrepov.Letna potreba po primarni energijiPodlaga za izračun merodajnih vrednosti za potrebopo energiji za nestanovanjske stavbe je DINV 18599.Ker javne stavbe služijo kot zgled za energetskovarčno gradnjo, se pri gradnji zgradb pričakuje,da so končne vrednosti bistveno pod zahtevanimivrednostmi iz Uredbe o prihranku energije 2009,ki se nanašajo na letne potrebe po primarni energiji.Zahteva: Nižje vrednosti od zahtev iz EnEV-ja2009 glede letne potrebe po primarni energiji zavsaj 20 % oz. 30 % (v primeru pridobivanja toploteiz kogeneracijskih naprav).Priporočilo: Nižje vrednosti od zahtev iz EnEV-ja2009 glede letne potrebe po primarni energiji za30 % oz. v primeru pridobivanja toplote iz kogeneracijskihnaprav za 40 %.Izkaz: v skladu z EnEV 2009Navodilo: Ker se EnEV 2009 in DIN V 18599 glederobnih pogojev za bilanciranje nekoliko razlikujeta,je na tem mestu treba izrecno poudariti, daso merodajna določila iz EnEV-ja 2009.Izračun potrebe po energijiZa določanje vrednosti potreb, ki se tičejo energije,je treba uporabiti računske postopke izDIN V 18599. Izračuni naj bodo pomožna sredstvaza pripravo zasnove in projektiranje (podlagaza primerjavo različic), utemeljijo naj nujnosttehničnih ukrepov ter omogočijo izkaz energetskekakovosti in določanje pričakovane letne potrebepo energiji.Izkazi: Izvedba izračunov vrednosti potrebe poenergiji za stavbo v skladu z DIN V 18599 (ob načrtovanju)po usklajevanju z naročnikom in možnoenergetskim svetovalcem.Navodilo: Da se ne bi ustvarjalo nepotrebnegadela, je treba tudi pri teh načrtovalnih izračunihuporabiti določila iz EnEV-ja glede načina in obsegaenergetskega bilanciranja stavbe (za utemeljitevglej zgoraj).4.2 Zahteve za tehnične koncepteRazviti je treba energetsko optimizirane tehničnekoncepte z upoštevanjem gospodarnosti in zagotavljanjemvarne oskrbe. Od začetka morata bitiupoštevana medsebojni vpliv oskrbovalno-tehničnihnaprav in možnost upravljanja s strani upravljalcain/ali uporabnika.Da bi se omejilo investicije, ki jih je treba nemudomaizvesti, je treba preveriti možnosti postopnihrešitev.Državne stavbe morajo biti naravnane k učinkovitemuupravljanju z energijo. Le-ta je sestavnidel vedno bolj prepletenega upravljanja objektov.Glede na varovanje virov in okolja ter gospodarnostupravljanja zgradb pripada po DIN 276 inDIN 18386 ključna vloga stavbni avtomatiki.Da bi se že v načrtovanju novogradnje ustvarilopogoje za poznejšo učinkovito upravljanje stavbeoz. optimizacijo obratovanja, je načeloma trebauporabiti en odprt sistem upravljanja zgradbe(GLT), vsaj en odprt avtomatizacijski sistem zaobratovalno-tehnične naprave npr. po BBR-jevemstandardu.Smernica za naročila Priloge javnih gradenj 87

PRILOGEZahteve:1. enotno označevanje podatkovnih točk – npr. zuporabo BBR-jevega splošnega sistema označevanja(AKS);2. enoten, odprt protokol za komunikacijo: ModbusTCP;3. ustvarjanje možnosti za daljinski dostop dovrednosti o obratovanju naprav v realnemčasu (glej priloga 1):a) lasten strežnik za nepremičnino, ki nudiSQL podatke alib) SPS z dostopom do interneta in integriranimspletnim strežnikom za vizualizacijoin s cikličnim shranjevanjem podatkov nastrežnik;4. zagotavljanje informacij o porabi energije zazunanje shranjevanje (glej priloga 1).Priporočilo: Ustvarjanje možnosti za daljinski dostopdo zgodovine vrednosti o obratovanju naprav(glej priloga 1)GLT prevzame naravnavanje in vodenje naprav zaogrevanje in prezračevanje, klimatskih naprav terza hlajenje prostorov. Inteligentne tehnike upravljanjain uravnavanja obsegajo preklapljanje, kije odvisno od časa in dogodka, ter optimizacijo zizračunanimi vrednostmi.Pri načrtovanju stavbno-tehnične opreme (grelnenaprave, naprave za prezračevanje in hlajenjeprostorov) je treba čim bolj upoštevati priporočiladelovne skupine Stroji in elektrotehnika državnihin komunalnih uprav za javne stavbe (AMEV). Tose tiče standarda opreme in energetsko relevantnihprojektnih parametrov. Koncepte, ki presegajote zahteve, je treba utemeljiti in oceniti njiihovogospodarnost.Zahteve za tehnične koncepteOgrevanjePodlaga za načrtovanje in obratovanje napravza ogrevanje so splošno priznana pravila grelnetehnike. Poleg tega je treba upoštevati EnEV-jevapravila, predvsem izvedbe za omejevanje izgub vstanju pripravljenosti, toplotno izolacijo, uporabotoplotnih črpalk in naprav za krmiljenje in uravnavanje.Grelne naprave je treba načrtovati glede na preprečevanjeenergetskih izgub in jih je treba prilagoditiprostorskim pogojem ter uporabnikovimželjam po ugodju. Prednost imajo nizkotemperaturnisistemi za ogrevanje.Z vidika dobrega izkoriščenja odpadne toplote, npr.iz proizvajanja elektrike oz. hlajenja, je treba s pomočjoustrezne zasnove naprav zagotoviti čim širšouporabnost nizkotemperaturne toplote.Omrežje za porazdelitev toplote je treba optimiziratiglede na strukturo, lego in toplotno zaščito.Doseglo naj bi se optimalno razporeditevogrevalnih zank, ki so nastavljive posamezno vodvisnosti od različnih zahtev. Izračunati je trebahidravlično uravnoteženje cevnega omrežja in gaizvesti ob začetku obratovanja naprave. Za zagotavljanjedelovanja in možnosti krmiljenja je trebatoplotno-tehnične sisteme, ki vsebujejo vodo, optimiziratitudi glede korozijske zaščite, nabiranjavodnega kamna in nastajanja plinov zaradi mikrobnihkontaminacij.Generatorje toplote in črpalke v napravah za gretjeje treba natančno dimenzionirati. Uporabljatije treba regulirane črpalke.Pri načrtovanju naprave za ogrevanje je trebaupoštevati tudi zahteve iz Zakona o obnovljivihvirih toplotne energije (EEWärmeG). Posebnezahteve za prekoračitev določil iz zakona nisopostavljene. Določila iz zakona so praviloma žebistveno prekoračena z zahtevami iz Smernicetrajnostna gradnja (glej točki »Zahteve za zgradbe«in »Obnovljive energije«).Osnova za načrtovanje na področju Zveznih oboroženihsil je vzorčni načrt za naprave za oskrbos toploto.Topla vodaNaprave za pripravo in zagotavljanje tople vode,če se jih ne da vnaprej preprečiti (npr. zagotavljanjetople vode v pisarnah), morajo biti varčne gledevodnih in energetskih virov in optimizirane vsmislu splošne gospodarne rešitve.88Smernica za naročila Priloge javnih gradenj

PRILOGEČe se jih ne da preprosto oceniti, je treba centraliziranein decentralizirane sisteme za pripravo toplevode preučiti glede na dotično nepremičnino.Pri tem je treba preučiti tudi pripravo tople vode spodporo sončne energije.Higienske določbe za pitno vodo kot živila je trebaupoštevati skladno z zahtevami DVGW-ja.Prezračevanje / Naprave za prezračevanje invzdrževanje kakovosti zraka v prostoruNačeloma ima prednost pred mehanskim prezračevanjemnaravno prezračevanje, če ni predpisovglede obvezne uporabe mehanskega prezračevanja(npr. v laboratorijih), ali če uporabamehanskega prezračevanja v kombinaciji z napravamiza rekuperacijo toplote vodi do zmanjšanepotrebe po energiji za ogrevanje/hlajenjein je bila istočasno izkazana gospodarnost takegaukrepa.V vsakem primeru mora biti omogočeno odpiranjeoken, če temu ne nasprotujejo varnostno-tehničniali drugi razlogi.Nujnost nameščanja delnih klimatskih in/aliklimatskih naprav je treba izkazati. Pri alternativnihsistemih je treba izvesti izračun gospodarnosti.Če je predvideno mehansko prezračevanje,je treba predvideti količino zraka po DIN EN15251, kategorija II (glej poglavje »Prostorninskitok zunanjega zraka«). Ni treba upoštevatidodatkov za kadilce. Prekoračitve grelne in hladilnemoči, ki se jo prenaša s tolikšno količinozraka, je treba dovajati prostoru s sistemi, kivsebujejo vodo.Načrtovanje učinkovite rekuperacije toplote (vrednostrekuperacije ≥ 74 %) pri napravah za dovajanjein odvajanje zraka; predvsem za večjesisteme naprav. Gospodarnost je treba izkazati.Ventilatorji naj imajo skupni izkoristek (ventilator,transmisija, motor, frekvenčni pretvornik) pribl.65 %.Specifična moč ventilatorjev (SFP) za prezračevalnenaprave, tudi za naprave z rekuperacijotoplote, naj ne presega kategorije SFP4 po EN13779:2007 (ustreza maks. 0,56 W/(m³/h)). Priporočenoje doseganje večje energetske kakovosti.Zahteva: specifična moč ventilatorja – SFP 4Cilj: specifična moč ventilatorja – SFP 3 ali boljeUpoštevanje priporočil AMEV-a „Napotki za načrtovanjein izvedbo naprav za tehniko kondicioniranjazraka v prostoru“ (internet: http://www.amev-online.de).Pri zmernih zunanjih temperaturah ter neuporabiprostorov je treba omogočiti obsežno zmanjšanjeali popoln izklop ventilatorskega prezračevanja.Vlaženje in razvlaževanje sta dovoljeni le z izrecno,na prostor nanašajočo se zahtevo nosilcapotreb ter s soglasjem najvišje instance nosilcapotreb in najvišje tehnične instance (BMVBS).Omrežje za porazdelitev zraka je treba optimiziratiglede na strukturo, lego in toplotno zaščito. Doseglonaj bi se optimalno razporeditev oskrbovalnihzank, ki so nastavljive posamezno v odvisnosti odrazličnih zahtev. Cilj je minimizacija izgub pritiskav kanalnem omrežju:Zahteva: maks. 1.500 Pa na kanalno omrežjePriporočilo: < 1.200 Pa na kanalno omrežjeIzračunati je treba uravnoteženje pritiska kanalnegaomrežja in ga izvesti ob začetku obratovanjanaprave.Ventilatorje v prezračevalnih napravah je trebanatančno dimenzionirati; obstajati mora možnostvsaj dvostopenjskega, če je le mogoče pa brezstopenjskeganastavljanja števila vrtljajev.HlajenjeVelja princip, da se čim bolj izogiba mehanskemuhlajenju. Na primer, pisarne je treba načrtovatitako, da praviloma ostanejo brez mehanskegahlajenja. Zunanje obremenitve zaradi hlajenja jetreba minimizirati s pomočjo gradbenih ukrepov,notranje obremenitve zaradi hlajenja pa z uporaboenergetsko učinkovitih naprav (glej točkoSmernica za naročila Priloge javnih gradenj 89

PRILOGE»Delovne naprave v pisarni«). Nujnost hlajenja jetreba izkazati. Pri alternativnih sistemih je trebaizvesti izračun gospodarnosti. Glede na možnostuporabe povratnega hlajenja s pomočjo hladilnikovzunanjega zraka (naprave za povratno hlajenje)je treba z ustreznim oblikovanjem napravpredvideti razširjeno uporabo visokotemperaturnegahlajenja.Hladilne naprave je treba načrtovati glede na preprečevanjenepotrebnih energetskih izgub in jihje treba prilagoditi prostorskim pogojem ter uporabnikovimželjam po ugodju.Kot pogonsko energijo za aktivno hlajenje naj seprednostno uporablja regenerativne energetskevire ali energetske vire odpadne toplote. Uporabifosilnih nosilcev energije naj se izogiba.Omrežje za porazdelitev hladnega zraka je trebaoptimizirati glede na strukturo, lego in toplotnozaščito. Doseglo naj bi se optimalno razporeditevhladilnih zank, ki so nastavljive posamezno vodvisnosti od različnih zahtev. Izračunati je trebahidravlično uravnoteženje cevnega omrežja in gaizvesti ob začetku obratovanja naprave. Za zagotavljanjedelovanja in možnosti krmiljenja je trebatoplotno-tehnične sisteme, ki vsebujejo vodo, optimiziratitudi glede korozijske zaščite, nabiranjavodnega kamna in nastajanja plinov zaradi mikrobnihkontaminacij.Hladilne generatorje in črpalke v napravah za hlajenjeje treba natančno dimenzionirati. Uporabinaj se večstopenjsko nastavljive hladilne napraveter regulirane črpalke.OsvetlitevNačeloma je treba stremeti k čim obširnejši in optimiziraniuporabi naravne osvetlitve. Pri globinahprostorov nad 5 m je treba vrsto svetilk, ki so blizuoken, izklapljati posebej. V primeru odločanja ouporabi naprav za usmerjanje svetlobe je trebaupoštevati poletni toplotni vnos, ki ga ustvarijote naprave; nikakor ne sme voditi do povečanjamehanskega hlajenja. Za električno osvetlitev najbo omogočeno krmiljenje v odvisnosti od dnevnesvetlobe (avtomatično) in naj ustreza najmodernejšim,energetsko varčnim tehnikam osvetljevanja(EU razred energijske učinkovitosti A, svetilnasredstva s svetlobnim izkoristkom > 75 lm/W).Praviloma je treba zato predvideti fluorescenčnesvetilke z elektronsko predstikalno napravo (EVG)ali druga, prav tako učinkovita, svetilna sredstva.Žarnice (tudi halogenske žarnice) imajo visokopotrebo po električni energiji in kratko življenjskodobo in so zato običajno neprimerne za funkcionalnoosvetlitev.Uporaba osvetlitve, ki je odvisna od prisotnosti,naj bo načeloma predvidena. Gospodarnost takegaukrepa je treba obrazložiti v ustrezni obravnavi.Na območjih, ki imajo dostop do dnevne svetlobe,je načeloma treba predvideti način osvetlitve, kije odvisen od dnevne svetlobe. Gospodarnost takegaukrepa je treba obrazložiti v ustrezni obravnavi.Pri tem je treba izhajati iz stališča, da se lahkos tem ukrepom porabo energije za osvetlitevpraviloma zmanjša za 30 %.Z upoštevanjem EN 12464-1 in faktorjev, ki sos tem pričakovani, je treba upoštevati naslednjeorientacijske vrednosti za potrebo po elektriki zaosvetlitev (glej tabelo 2). Referenčna površina jeosvetljena neto osnovna površina.Izkoristek dnevne svetlobe je treba podpirati s pomočjovisokih odsevnih vrednosti površin, ki obdajajoprostor (strop ≥ 0,7; stene ≥ 0,5; tla ≥ 0,2).Na delovni površini naj se doseže srednji količnikdnevne svetlobe v višini 0,9 %.Zagotoviti je treba majhne razlike v svetilnostiConaPisarne- Delovno področje (področje pomembno za vid)- Obrobno področjeSejne sobe, soba za razgovore, konferenčnadvorana- Področje brez funkcije branja- S funkcijo branjaKomunikacijske površine- Hodnik- StopniščeJakost osvetlitve v lx500300300500100150Čajna kuhinja 200Skladišče, tehnika, arhiv- S funkcijo branja- Brez funkcije branja200100WC in sanitarni prostori 200Za druge cone glej prilogo 2Tabela 2: Izbrane vrednosti vzdrževanja osvetljenosti v državnihstavbah po EN 12464-1 (2002).90Smernica za naročila Priloge javnih gradenj

PRILOGEmed območjem delovnega prostora (500 lx) inokolico (300 lx). Pri tem naj bo enakomernostosvetljenosti (g 1= E min/E) v območju potrebevida vsaj 0,7 in v območju okolice vsaj 0,5 (glejtabelo 2).Delovne napraveTabela 4 vsebuje ciljne vrednosti potrebe po električnistorilnosti za energetsko učinkovite delovnenaprave v pisarnah. Vrednosti izvirajo iz VDI3807, list 4: 2008 oz. iz SIA 380/4:2006.Cone P maksv W/m 2Samostojne in skupinskepisarne (maks. 6 delovnih mest)Sejne sobe, soba za razgovore,konferenčna dvoranaMejna vrednost Ciljna vrednost12 812 8Komunikacijske površine 4 2Čajna kuhinja 7 4Skladišče, tehnika, arhiv 7 2WC in sanitarni prostori 7 4Za druge cone glej prilogo 2Tabela 3: Ciljne in mejne vrednosti za specifično nameščenojakost osvetlitve v državnih stavbah po VDI 3807-4 (2008)Moč v WObratovalno stanjevklop pripravljenost izklopPC (monitor s katodno cevjo) 90 7 0PC (monitor s tekočimi kristali) 70 7 0Prenosnik 15 2 1Ink-jet tiskalnik 10 2 0Laserski tiskalnik 100 2 0Telefon 1 1 -Faks 10 2 -Fotokopirni stroj 100 20 0Skener 10 2 0Tabela 4: Ciljne vrednosti v W za specifično nameščeno močenergetsko učinkovitih delovnih naprav v pisarnah v državnihstavbah po VDI 3807-4 (2008) oz. SIA 380/4:2006ConeSpecifična poraba energije vkWh/(m 2 a)MejnavrednostCiljnavrednostDvigala 1,5 -Črpalke (ogrevanje) 2 1IT centrala- Stopnja opremljenosti »nizko« 1,5 -- Stopnja opremljenosti »srednje« 5 -- Stopnja opremljenosti »visoko« 20 -Kuhinja (priprava toplih jedi) 7 5Čajna kuhinja 0,3 0,2Šibkotočne naprave (TK, BMA, itd.) 2 -Različna tehnikaPoleg prej imenovanih električnih porabnikov jetreba na splošno paziti, da načrtovane napravemed obratovanjem načeloma učinkovito trošijoenergijo. Naslednja tabela vsebuje približne vrednosti,s katerimi se lahko oceni energetsko učinkovitostnačrtovane naprave.Izkazi:Izračun obremenitve zaradi ogrevanja po DIN EN12831Po potrebi izračuni/izkazi gospodarnostiIzračun obremenitve zaradi hlajenja (dinamičen)po VDI 2078Po potrebi dinamična toplotna simulacija stavbepo zahtevah BMVBS-jeve Direktive o klimi iz decembra2008Pregledi učinkovitosti in obratovanja (toplota, elektrika,hlajenje, itd.)Simulacija dnevne svetlobe za izkazovanje zahtevanihkoličnikov dnevne svetlobe na delovnipovršiniSimulacija osvetlitve za glavna območja uporabe(pisarne, hodniki, sejne sobe, itd.)Tabela 5: Ciljne in mejne vrednosti za specifično potrebo poenergiji različnih tehničnih naprav po VDI 3807-4 (2008) oz.SIA 380/4 (2006)Smernica za naročila Priloge javnih gradenj 91

PRILOGE4.3 Merilna tehnikaGlede na minimizacijo porabe energije med poznejšimobratovanjem je treba ustvariti meritveno-tehničnepogoje za zajemanje energetskoekonomskihznačilnih vrednosti (moči in količineenergije) ter tako poskrbeti za transparentnostporabe energije. Istočasno je treba omogočiti časovnoperiodične uporabne informacije.Navedbe iz načrta (načrtovane vrednosti) jetreba pozneje primerjati z vrednostmi porabemed fazo uporabe in obratovanjem (dejanskevrednosti), in sicer v smislu energetskega monitoringa.Razlike med načrtovanimi in dejanskimivrednostmi, ki se jih pri tem ugotovi, je treba naknadnopregledati, tako da se ustvari podlago zaodstranitev vzrokov.Ustvariti je treba tehnične pogoje za oceno doseženeenergetske učinkovitosti, ki je predvidenapo zaključku gradnje. To se tiče tako ocene porabeenergije kakor tudi možnih novih znanstvenih,inovativnih rešitev. Tehnični pogoji so poleg namestitvezahtevane merilne tehnike tudi strukturiranoarhiviranje vrednosti meritev v podatkovnebaze ter ustvarjanje tehničnih možnosti za vpogledv podatke.Zahteve:Izdelava koncepta meritev in vrednotenja; vsaj izpolnjevanjepriporočil AMEV EnMess 2001Priporočilo:Za ustvarjanje minimalnih pogojev glede analizerazlogov za večjo porabo se priporoča merilnatehnična oprema najmanj primarnih in sekundarnihrazdelilnih zank (primer: toplotni števci takoza toplotne generatorje (primarno), kakor tudi zaogrevalne zanke (sekundarno)).Navodilo:V prilogi 1 so že navedeni nekateri morebitni parametri,ki jih je treba zajeti.Izkaz:Predložitev koncepta meritev in vrednotenjavključno s seznamom podatkovnih točk in tehničnimkonceptom vpogleda v podatke/daljinskegaprenosa podatkov v okviru načrta zasnove zgradbe(EW-Bau).4.4 Vključitev neodvisnegaenergetskega pooblaščenca vnačrtovanje in izvedba gradnjePri gradbenih posegih, katerih zastavljeni energetskicilji prekoračujejo zahteve iz Smernicetrajnostna gradnja, mora izvajalec gradnje v načrtovanjein izvedbo gradnje vključiti neodvisnegaenergetskega pooblaščenca. V izbranih državnihgradbenih posegih to funkcijo prevzame na primerzvezni energetski pooblaščenec. Možno, daje treba za izpolnitev zahtev izbrati samostojnepodjetnike.Energetski pooblaščenec izdela spisek energetskihzahtev za specifični gradbeni poseg in morabiti preko aktivnega spremljanja načrtovalskegaprocesa (svetovanje pri načrtovanju, izdelava stališč,svetovanje investitorju) vključen v izpolnjevanjele-tega. Energetskega pooblaščenca je trebapovabiti k posvetom o načrtovanju in pogovoromz investitorjem, ki se tičejo energetskih tematik.Zahteve iz Smernice trajnostna gradnja gledeznačilnih energetskih vrednosti za oskrbovalnotehničnenaprave, ki jih je treba upoštevati, sonačeloma obvezne. Odstopajoč od tega se lahkoza načrtovanje upošteva specifična določila nosilcapotreb, četudi le-ta prekoračujejo zahteveiz Smernice trajnostna gradnja. Za ta določila jenujna izrecna zahteva nosilca potreb in soglasjenajvišje instance nosilca potreb ter najvišje tehničneinstance (BMVBS).Določila, ki prekoračujejo zahteve iz spiska energetskihzahtev, potrebujejo izrecno zahtevo s straninosilca potreb ter soglasje najvišje instance nosilcapotreb, ki mora ta določila tudi proračunskozastopati pred BMF-jem.Izkaze, ki so navedeni v spisku energetskih specifikacij,mora zagotoviti izvajalec gradnje, t.j. vodstvogradnje. Predložiti jih je treba energetskemupooblaščencu, da jih preveri.Dokumentacijo odločanja o gradnji (ES-Bau) in dokumentacijoo zasnovi za gradnjo (EW-Bau) je trebapredložiti energetskemu pooblaščencu, da do njijuzavzame strokovno-tehnično stališče, enako velja zavse energetsko relevantne specifikacije.92Smernica za naročila Priloge javnih gradenj

PRILOGEOdstopanja glede na EW-Bau, ki so energetskorelevantna, je treba uskladiti z energetskim pooblaščencem.Pri bistvenih odstopanjih oz. ko jetreba načrtovati dodatne stroške, je treba ravnativ skladu z RBBau-om, poglavje E. Najvišjatehnična instanca (BMVBS) obdrži soodločanje,da lahko zagotovi upoštevanje gornje stroškovnemeje.4.5 Zahteve za oskrbo z energijoZa oskrbovanje zgradbe ali nepremičnine s toploto,elektriko in hladom je treba razviti vzoren,ekološki koncept za oskrbo z energijo, z upoštevanjemnaslednjih vidikov:• minimizacija porabe primarne energije• razbremenitev okolja• uporaba regenerativnih energij• gospodarnost• varna oskrbaPri tem velja, da je treba upoštevati osnovne točkeza integriran energetski in klimatski program zveznevlade ter zahteve iz Zakona o obnovljivih virih toplotneenergije (EEWärmeG). To se nanaša predvsemna širjenje uporabe kogeneracijskih naprav, večanjedeleža obnovljivih energij tako na področjih elektrikekot tudi toplote, uporabo inteligentnih merilnihpostopkov za porabo elektrike in uvajanje modernihsistemov za upravljanje z energijo.Za odločitev glede optimalnega koncepta zaoskrbo z energijo je treba predložiti predvidenoporabo za toploto, elektriko in morebiten hlad,kakor tudi bilance o pričakovanih emisijah CO 2.V primerjave ekonomike obratovanja v oskrbnihrazličicah je treba vključiti zunanje stroške,npr. stroške za odpravljanje posledic emisij CO 2(70,- €/t).Naslednji načini oskrbovanja stavbe oz. nepremičninez energijo so v ospredju:• aktivna uporaba sončne energijeUporabo sončne energije za pridobivanje toploteali elektrike je treba preveriti z vidikagospodarnosti. V primerjavi uporabe toplote izkogeneracijskih naprav ali fotovoltaično uporabosončne energije ima prednost slednja.• uporaba zemeljske toploteVključevanje uporabe zemeljske toplote v tehničnikoncept je treba preveriti z vidika gospodarnosti.• hlajenje/prosto hlajenjeZa kritje potrebe po hladu je treba optimiziratimožnost uporabe prostega hlajenja. V tejtočki imajo sorpcijske naprave, zaradi večjegapovratnega hlajenja, prednost pred kompresijskiminapravami. Za najprimernejši konceptnaprav se je treba odločiti na podlagi primarno-energetskegaletnega bilanciranja celotnegapostopka hlajenja.• rekuperacija toplote/odpadna toplotaZelo pomembna vidika za zamnjševanje uporabefosilnih nosilcev energije sta tudi rekuperacijatoplote in uporaba odpadne toplote.• soproizvodnja toplote in električne energijePreveriti je treba uporabo naprav za soproizvodnjotoplote in električne energije v namenezmanjševanja uporabe primarne energije inemisij CO 2(glej tudi ugotovitve glede aktivneuporabe sončne energije).• regenerativne energijeV koncept oskrbe stavbe oz. nepremičnine zenergijo je treba vključiti tudi obsežno uporaboregenerativnih energij. Pričakuje se, da senajmanj 15 % potrebe po energiji krije z uporaboobnovljivih energetskih virov (podlaga jeprimarna energija).Regenerativni energetski viri za izračun deležaregenerativnega kritja so izmerljivi, samouporabljenidoprinosi:• solarnih sistemov (sončna toplota, fotovoltaika),• prostega hlajenja,• koriščenja zemeljske toplote/hladu,• drugih okoljskih energij (veter, biomasa, vodnamoč, itd.).Pri uporabi biomase za pridobivanje toplotein/ali elektrike (npr. soproizvodne naprave aliogrevalni kotli na pelete) je treba uporabiti proizvedenekoličine energije.Smernica za naročila Priloge javnih gradenj 93

PRILOGEProizvodnja energije iz obnovljivih virov energijemora načeloma potekati v odvisnosti od stavbeoz. nepremičnine. Odstopanja je treba utemeljitis pomočjo izračunov gospodarnosti, z njimi pa semorajo strinjati uporabnik, investitor, morebitnienergetski pooblaščenec ter BMVBS in BMF.Stopnjo regenerativnega kritja stavbe ali nepremičnineje treba ugotoviti na podlagi primarneenergije. Za določitev deleža primarne energijev uporabljenih regenerativnih energijah,v zgradbi ali na zemljišču, je treba uporabitifaktor primarne energije nosilca energije, kiga nadomeščajo (primer: elektriko iz fotovoltaičnihnaprav se množi z vrednostjo 2,6 (poEnEV 2009)). Količnik iz primarno-energetskoocenjene obnovljive energije in celotne potrebepo primarni energiji predstavlja stopnjo regenerativnegakritja.94Smernica za naročila Priloge javnih gradenj

PRILOGEPriloga 1 - Stavbna avtomatika /upravljanje z energijoSledeče informacije je načeloma treba pripravitiza vsako zgradbo posebej za zunanje shranjevanje:• letna poraba toplote za nepremičnino- skupno (zahteva)- posamezne ogrevalne zanke (priporočilo)• letna poraba električne energije za nepremičnino(skupno) (zahteva)• letna poraba vode za nepremičnino (skupno)(zahteva)• letni donos regenerativnih energij (zahteva)- fotovoltaika- skupno- samouporaba- sončna toplota- izmenjevalci zemeljske toplote- …• podatki o uporabljenih nosilcih energije in njihovihCO 2emisijskih faktorjih (zahteva)Sledeče informacije je treba predložiti za vsakostavbo na zemljišču posebej in dati na razpolagoza operativno upravljanje z energijo s pomočjostavbne avtomatike, pri čemer je treba načelomauporabljati merilne naprave za električno energijo,toploto in vodo:• Podatki v realnem času- poraba toplote• skupno (razdeliti na podatke iz vodnegaštevca (delo, moč, T_dotoka, T_povratnegatoka, količina vode, pretok) (zahteva)• posamezne ogrevalne zanke (priporočilo)- poraba električne energije• skupno (razdeliti na delo, moč, napetostin tok) (zahteva)• dodatna razdelitev (priporočilo)- poraba vode (skupno) (količina vode in pretok)(zahteva)- donos regenerativne energije (zahteva)• fotovoltaika• sončna toplota• izmenjevalci zemeljske toplote• …- temperatura• ogrevanje (temperatura dotoka in povratnegatoka)• proizvodnja toplote (zahteva)• ogrevalne zanke (priporočilo)• rekuperacija toplote (priporočilo)• prezračevanje (dovajanje in odvajanje zrakana RLT centralo) (priporočilo)- podatki o klimi (zahteva)• temperatura• rel. vlažnost• podatki o sevanju• …• Podatki o zgodovini (priporočilo)- enako kot pri podatkih v realnem časuSmernica za naročila Priloge javnih gradenj 95

PRILOGEPriloga 2 ‡ Potreba po električni energiji za osvetlitevUporabaJakost osvetlitve(vzdrževanavrednost) v lxInstalirana moč in pripadajoči polni obratovalni časi(za izkazovanje)Mejna vrednostCiljna vrednostW/m 2 NGFh/a W/m 2 NGFh/a1 Samostojna pisarna, eno do dve delovni mesti 500 12 1200 8 5502 Skupinska pisarna, tri do šest del. mest 500 12 1550 8 7503 Velikoprostorska pisarna, več kot sedem delovnih mest 500 11 2200 7 19504 Soba za razgovore, seje, seminarje 500 13 1600 8 5505 Učilnica (šole) 500 7 650 4 4006 Predevalnica, avditorij 500 12 1050 7 6507 Kantina 200 5 1050 3 6008 Restavracija 200 8 3350 6 25009 Kuhinja v nestanovanjskih stavbah 500 14 2850 8 235010 Kuhinja – priprava, skladišče 300 9 2400 5 125011 WC in sanitarni prostori v nestanovanjskih stavbah 200 7 1200 4 10012 Ostali prostori za zadrževanje 300 8 1550 5 55013 Stranske površine (brez prostorov za zadrževanje) 100 4 400 2 25014 Komunikacijske površine 100 4 1600 2 65014a Komunikacijske površine brez dnevne svetlobe 100 4 2550 2 225015 Skladišče, tehnika, arhiv 100 3 1850 2 20016 Skladišče, tehnika, arhiv z možnostjo branja 300 6 1850 3 20017 Prostor za server 500 15 2700 8 110018 Delavnica, montaža, dodelava 500 11 1600 6 160019 Sejem / kongres (splošna razsvetljava) 300 6 500 4 50020 Razstavni prostori, muzeji (zahteve za konzervatorstvo) 300 7 1350 6 75021 Knjižnica – čitalnica 500 10 2500 7 135022 Knjižnica – prosti dostop 200 6 2250 3 110023 Knjižnica – skladišče in depo 200 3 1750 2 35024 Športne dvorane 300 7 2600 4 105025 Parkirne hiše (pisarne in zasebna uporaba) 75 3 1500 1 20026 Garaže (pisarne in zasebna uporaba) 75 3 1900 1 25027a Parkirne hiše (javna uporaba) 75 4 3200 1 105028 Garaže (javna uporaba) 75 4 4050 1 1300Opozorila:1. Vrednosti v vrstici 3 “osvetljenost” (vzdrževalna vrednost) po EN 12464-1:2002 oz. DIN V 18599 –10:2007; vrednosti v vrsticah 4 do 7 po VDI 3807-4:2008 oz. SIA 380/4:2006.2. Robni pogoji za opremo/stopnjo tehnizacije.Specifična instaliranamočČas polnegaobratovanjaMejna vrednostOdsevne vrednosti v prostoru 0,7; 0,5; 0,2Svetilna sredstva s svetlobnim izkoristkom > 75 lm/WStopnja učinkovitosti osvetlitve 70 %Razmerje okenska površina proti površini tal 30 %Ročno oz. časovno krmiljenje območja z dnevno svetlobobrez javljalnika prisotnostiDruga območja z javljaniki prisotnostiCiljna vrednostOdsevne vrednosti v prostoru 0,8; 0,5; 0,3Svetilna sredstva s svetlobnim izkoristkom > 90 lm/WStopnja učinkovitosti osvetlitve 85 %Razmerje okenska površina proti površini tal 30 %Od dnevne svetlobe odvisno krmiljenjeObmočja z dnevno svetlobo z javljalnikom prisotnostiDruga območja z javljalniki prisotnosti96Smernica za naročila Priloge javnih gradenj

PRILOGEPriloga 3 − Potreba po električni energiji za prenos zrakaUporabaInstalirana moč in pripadajoči polni obratovalni časi(za izkazovanje)Mejna vrednostCiljna vrednostW/m 2 h/a W/m 2 h/a1 Samostojna pisarna 2,4 3250 1,4 32502 Skupinska pisarna, dva do šest del. mest 2,4 3250 1,4 23813 Velikoprostorska pisarna, več kot sedem delovnih mest 3,6 3250 2,1 23814 Soba za razgovore, seje, seminarje 9,1 3250 5,3 19475 Učilnica (šole) 6,1 1800 3,5 14536 Predevalnica, avditorij 18,2 1297 10,6 11567 Kantina 10,9 1412 6,4 12458 Restavracija 10,9 2788 6,4 18969 Kuhinja v nestanovanjskih stavbah 55,0 3662 32,0 366210 Kuhinja – priprava, skladišče 9,1 3326 5,3 332711 WC in sanitarni prostori v nestanovanjskih stavbah 3,8 3250 2,2 325012 Ostali prostori za zadrževanje 4,2 3250 2,5 194713 Stranske površine brez prostorov za zadrževanje 0,9 3250 0,5 325014 Komunikacijske površine 0,0 0 0,0 015 Skladišče 0,9 3250 0,5 325016 Prostor za server 0,8 3865 0,5 231417 Računalniški center 0,8 3865 0,5 231418 Delavnica 12,1 2750 7,1 275019 Sejem / kongres 4,2 1147 2.5 114720 Razstavni prostori, muzeji 1,2 6000 0,7 484221 Knjižnica – čitalnica 7,9 2188 2,8 228422 Knjižnica – prosti dostop 1,2 2188 0,7 228423 Knjižnica – skladišče in depo 1,8 4200 1,1 315824 Športne dvorane 1,8 5100 1,1 336325 Parkirne hiše za pisarne in zasebno uporabo 4,9 2132 2,8 162327 Parkirne hiše za javno uporabo 9,7 3145 5,7 2105Opozorila:1. Vrednosti v vrsticah 3 do 6 po VDI 3807-4:2008 oz. SIA 380/4:2006.2. Robni pogoji za opremo/stopnjo tehnizacije.Mejna vrednostCiljna vrednostSpecifična instalirana močHigijensko potrebna minimalna menjava zrakaHlajenje preko vodotočnega sistemaIzguba tlaka maks. 1.500 PaSkupni izkoristek 65 %SFP maks. 2.000 W/m 3 /s (SFP4)Higijensko potrebna minimalna menjavazrakaHlajenje preko vodotočnega sistemaIzguba tlaka maks. 1.200 PaSkupni izkoristek 65 %SFP maks. 1.250 W/m 3 /s (SFP4)Čas polnega obratovanja Krmiljenje 2-stopenjsko Krmiljenje brezstopenjskoSmernica za naročila Priloge javnih gradenj 97

PRILOGEPriloga 4 ‡ Potreba po električni energiji za hlajenjeUporabaInstalirana moč in pripadajoči polni obratovalni časi (za izkazovanje)Mejna vrednostCiljna vrednostW/m 2 h/a W/m 2 h/a1 Samostojna pisarna 10 522 10 2132 Skupinska pisarna (dva do šest del. mest) 11 542 10 2113 Velikoprostorska pisarna (več kot sedem delovnih mest) 14 690 14 2124 Soba za razgovore, seje, seminarje 21 351 21 1895 Učilnica (šole) 17 132 17 1146 Predevalnica, avditorij 46 121 45 1137 Kantina 26 126 26 1198 Restavracija 26 237 25 2359 Kuhinja v nestanovanjskih stavbah 130 258 129 26610 Kuhinja – priprava, skladišče 25 298 24 28511 WC in sanitarni prostori v nestanovanjskih stavbah 18 134 17 11612 Ostali prostori za zadrževanje 15 296 14 23613 Stranske površine brez prostorov za zadrževanje 5 265 5 19414 Komunikacijske površine 3 257 3 8415 Skladišče 5 236 5 16616 Prostor za server / računalniški center 41 6301 40 153217 Delavnica 30 169 30 15718 Sejem / kongres 14 131 14 10619 Razstavni prostori, muzeji 7 258 7 17520 Knjižnica – čitalnica 17 455 17 28421 Knjižnica – prosti dostop 7 462 6 33622 Knjižnica – skladišče in depo 7 214 6 16723 Športne dvorane 8 387 8 312Opozorila:1. Vrednosti v vrsticah 3 do 6 po VDI 3807-4:2008 oz. SIA 380/4:2006.2. Robni pogoji za opremo/stopnjo tehnizacije.Mejna vrednostCiljna vrednostSpecifična instalirana moč Delež okenskih površin 60 %Zunanja senčilaLetno delovno število ca. 4Temperatura hladne vode 14/18°CKrmiljenje večstopenjskoDelež okenskih površin 40 %Zunanja senčilaLetno delovno število ca. 4Temperatura hladne vode 14/18°CKrmiljenje večstopenjskoČas polnega obratovanja Brez prostega hlajenja S prostim hlajenjem98Smernica za naročila Priloge javnih gradenj

PRILOGEPriloga 5 - Primeri izračunov za ugotavljanje ciljnihin mejnih energetskih vrednostiTabela zaradi slabo vidnega besedila v originalu ni prevedena.Smernica za naročila Priloge javnih gradenj 99

PRILOGEPriloga 5 - Primeri izračunov za ugotavljanjeciljnih in mejnih energetskih vrednostiTabela zaradi slabo vidnega besedila v originalu ni prevedena.100Smernica za naročila Priloge javnih gradenj

PRILOGEPriloga 5 - Primeri izračunov za ugotavljanjeciljnih in mejnih energetskih vrednostiTabela zaradi slabo vidnega besedila v originalu ni prevedena.Smernica za naročila Priloge javnih gradenj 101

PRILOGEPriloga 5 - Primeri izračunov za ugotavljanjeciljnih in mejnih energetskih vrednostiTabela zaradi slabo vidnega besedila v originalu ni prevedena.102Smernica za naročila Priloge javnih gradenj

PRILOGEPriloga 5 - Primeri izračunov za ugotavljanjeciljnih in mejnih energetskih vrednostiTabela zaradi slabo vidnega besedila v originalu ni prevedena.Smernica za naročila Priloge javnih gradenj 103

PRILOGEPriloga 5 - Primeri izračunov za ugotavljanjeciljnih in mejnih energetskih vrednostiTabela zaradi slabo vidnega besedila v originalu ni prevedena.104Smernica za naročila Priloge javnih gradenj

PRILOGEPriloga 6 - Pregled električne energijeTabela zaradi slabo vidnega besedila v originalu ni prevedena.Smernica za naročila Priloge javnih gradenj 105

PRILOGEPriloga 7 - Pregled potrebne električne energijepo moči in delu za osvetlitevTabela zaradi slabo vidnega besedila v originalu ni prevedena.106Smernica za naročila Priloge javnih gradenj

PRILOGEPriloga 8 - Pregled potrebne električne energije pomoči in delu za prenos zrakaRLT - napravePotrebna električna energija za prenos zraka12345678Področje /ZonaLaboratorijWCRačunalniškicenterKonferenčnasobaNNNNNNNNVsota /SrednjavrednostŠt.osebŠt.napravePrezračevanapovršinaPrezračevanaprostorninaProstorninskitokAUdeležObratovalneureIzgubatlakaMočventilatorjevIzkoristekventilatorjevMoč motorjevIzkoristekmotorjevLetnaFaktor potrebnael.f v,lenergijam 2 m 3 P m 3 /h - h/a Pa kW % kW % - kWh/aOpombeMWh/aNGFa m 2 kWh/(m 2 *a) BGFaBRIa m 3 Wh/m 3a Odvod zrakaz Dovod zrakau Obtočni zrakf V.Lfaktor polne obremenitve, poda razmerje med urami polne obremenitve in obratovalnimi uramiSmernica za naročila Priloge javnih gradenj 107

PRILOGEPriloga 9 - Pregled potrebnega dela in moči za hlajenjeHladilne napraveObratovalni čas Potrebna letna energija za hlajenje12345678Področje /ZonaLaboratorijWCRačunalniškicenterKonferenčnasobaNNNNNNNNVsota /Srednjavrednostod doDninatedenŠt.napraveObratovalneureHlajenapovršinaHlajenaprostorninaObčutenahl.močLatentnahl.močMočhladilnikaura ura d/t h/a m 2 m 3 kW kW kW h*K/ah*g/(a*kg)Stopnjaur hlajenjaRazvlaževanjeObratovalneurehlajenjaFaktorfv,lUrepolneobr.Moč SIA MočVUAMočVmaxh/a - h/a MWh/a MWh/a MWh/aMWh/a 0,0NGFa kWh/(m 2 *a) BGFa kWh/(m2 *a) BGFaBRIa kWh/(m 2 *a) KBGFa kWh/(m2 *a)KBGFaa Odvod zrakaz Dovod zrakau Obtočni zrakf V.Lfaktor polne obremenitve, poda razmerje med urami polne obremenitve in obratovalnimi urami108Smernica za naročila Priloge javnih gradenj

PRILOGE5. Zdravje5.1 Kakovost notranjega zrakaPrahRazred sestavinOgljikov monoksidRadonFormaldehid (HCHO)Hlapljive organske spojineAlkaniAromatiAldehidi (HCHO), ketoniEsterAlkoholiTerpeniGlikoliKlorirani ogljikovodikiMehčalciBiocidiPoliciklični aromatičniogljikovodiki (PAK)IzvorObrus tal, delno izolacijskimateriali z mehčalci, obdelavagradbenih produktovPokvarjene oziroma slabo prezračevanenaprave za ogrevanjeZemljiščeProdukti iz lesa, laki na kislinskiosnoviProdukti z razredčili, kot so barvein laki, lepila za talne obloge,tekstilne talne oblogeŠe posebej tako imenovanebio-barveLesLužilaPVC talne obloge, PVC tapeteZaščita za les, konzervacijskosredstvoEstrih, lepila za talne obloge nakatranski osnoviTabela 4: Onesnaženost notranjega zraka in vzroki.Ocenjevanje organskih spojin se izvrši s pomočjovsote hlapljivih organskih spojin (TVOC). Tukaj jeIRK navedla različna območja koncentracije, ki sedelijo v 5 stopenj:1) TVOC < 0,3 mg/m³ => ciljna vrednost! higienskoneoporečno, če niso prekoračene orientacijskevrednosti posameznih snovi2) 0,3 mg/m³ < TVOC < 1 mg/m³ => higienskoše neoporečno, če niso prekoračene orientacijskevrednosti posameznih snovi; preveriti prezračevanje!3) 1 mg/m³ < TVOC < 3 mg/m³ => higiensko sumljivo,časovno omejeno velja za gornjo mejo vprostorih; pod normalnimi pogoji uporabe se vrednosti1 mg/m³ ne sme prekoračiti za dlje časa!4) 3 mg/m³ < TVOC < 10 mg/m³ => higienskozaskrbljujoče, uporaba prostorov ob močnem prezračevanjuomejena (maks. 1 mesec)5) 10 mg/m³ < TVOC < 25 mg/m³ => higienskonesprejemljivo, izogibanje uporabi prostorov(maks 1h/dan z veliko prezračevanja)! Pri vrednostih> 25 mg/m³ je treba opustiti uporabo prostorovOrientacijska vrednost II => pri prekoračitvi ogroženozdravje in potreba po takojšnjem ukrepanju!Orientacijska vrednost I => ciljna vrednost sanacije,dokler se ne doseže te vrednosti ni trebaračunati z ogrožanjem zdravjaVez (povezava)Orientacijska vrednost II(mg/m 3 )Orientacijska vrednost I(mg/m 3 )Leto določitveTuluol 3 0,3 1996Diklormetan 2 (24h) 0,2 1997Ogljikov monoksid 60 (0,5h) 6 (0,5h) 199715 (8h) 1,5 (8h)Pentaklorfenol 1 mg/m 3 0,1 mg/m 3 1997Ogljikov dioksid 0,35 (0,5h) - 19980,06 (1 teden)Stirol 0,3 0,03 1998Živo srebro (kot kovinska para) 0,35 mg/m 3 0,035 mg/m 3 1999Tri (2-kloretil) fosfat 0,05 0,005 2002Biciklični terpeni 2 0,2 2003Naftalin 0,02 0,002 2004Mešanice ogljikovodikov (C9 - C14) z zmanjšanovsebnostjo aromatov2 0,2 2005Tabela 5: Orientacijske vrednosti za koncentracijo določenih snovi v notranjem zraku (v oklepajih je, v kolikor je določeno, navedenočasovno obdobje sporočanja)Smernica za naročila Priloge javnih gradenj 109

PRILOGEZa poliklorirane bifenile (PCB) veljajo od leta 2007nove zahteve. Razlikuje se med 2 primeroma:1) Prisotnost fugirnih mas s PCB-ji• koncentracija skupno: PCB > 3 μg/m³ =>preveriti je treba ukrepe za zmanjšanje izpostavljanja• koncentracija skupno: PCB < 3 μg/m³ => preveritije treba prezračevanje in ga po potrebiizboljšati2) Vgradnja stropnih plošč, ki vsebujejo klofenA50 ali A60; vir PCB-jev = visokoklorirani klofeni• koncentracija skupno: PCB > 1 μg/m³ =>preveriti je treba ukrepe za zmanjšanje izpostavljanja• koncentracija skupno: PCB < 1 μg/m³ => preveritije treba prezračevanje in ga po potrebiizboljšati110Smernica za naročila Priloge javnih gradenj

PRILOGE6. Zahtevana dokumentacija BNBZahtevana dokumentacija za ocenjevalni sistemtrajnostne gradnje je natančno opisana v »Priročniku– Dokumentacija za ocenjevanje trajnostistavb«. Priročnik je v obliki osnutka na voljo naspletnem portalu trajnostna gradnja (www.nachhaltigesbauen.de/bewertungssystem-nachhaltiges-bauen-fuer-bundesgebaeude-bnb/Pruefhandbuch).Priročnik je podlaga za enotno dokumentacijo inni le pravilnik, temveč tudi navodilo za poenostavljenovodenje kompleksnega izkazovanja.Dokumentacija ocenjevanja trajnostnih kakovostipogojuje sistematično ravnanje pri zbiranjurezultatov in zahtevanih dokumentov. Za vodenjeizkazovanja so tako formalne in strukturne, kottudi vsebinske zahteve pogoj za preverljivo in primerljivooceno doseženih kakovostnih stopenj vposameznih kriterijih.Sistematično arhiviranje zahtevanih dokumentovne olajša le ocenjevanja, temveč istočasno medcelotnim postopkom načrtovanja služi kot delovnapodlaga in sredstvo za preverjanje izpolnjevanjanačrtovanih trajnostnih ciljev. Zato naj priročnikspremlja vsak gradbeni projekt s posebnimitrajnostnimi cilji od prvih pogovorov z investitorji.Priročnik je sestavljen, kot sledi:Pog. 1: Podlage, ki so potrebne za dokumentacijoKer so za ocenjevanje trajnosti zgradbe potrebniizkazi, ki jih je, če je le mogoče, treba izdelati žev zgodnji fazi načrtovanja in v vsaki fazi izvedbe,so v tem poglavju sprva navedeni vsi dokumenti,ki se jih potrebuje za dokumentacijo. Da bi se minimiziralotežavnost izkazovanja, je priporočeno,da se ustrezne izkaze zbere med načrtovanjem.Pog. 2: Priprava dokumentacijskih podlagNa tem mestu je razložena vsebinska pripravadokumentacije ocenjevanja. Sem spadajo splošnidokumenti, ki so potrebni za opis projekta, predstavitevrezultatov skupnih in posameznih ocen,vključno z zahtevanimi izkazi ter formalne in strukturnezahteve za sistem arhiviranja dokumentov.Pog. 3: Pomagala za izračun in vnosZa vodenje izkazovanja so priporočena pomagalaza izračun in vnos, ki služijo lažji uporabi ocenjevanja.Pog. 4: Dodatek – dokumentacijski vzorciDokumentacija ocenjevanja je sestavljena napodlagi obrazcev, ki jih je treba uporabiti. Le-ti sov obliki dokumentacijskih vzorcev v dodatku.Smernica za naročila Priloge javnih gradenj 111

PRILOGE7. Tabela za usklajevanje ciljevTabela za usklajevanje ciljevProjektSkupina št. Kriteriji Določitev cilja PristojnostikriterijevCiljna Potrebne storitve,Potrebni Rok Interno Zunanjavrednost /min. stopnjaizpolnjevanjaukrepi,metodedokumenti /dokazilaEkološka kakovost1.1.1 Potencial nastanka toplogrednihplinov (GWP)1.1.2 Potencial razgradnje ozonskeplasti (ODP)Vplivi na 1.1.3 Potencial nastanka ozona (POCP)globalnookolje1.1.4 Potencial zakisljevanja (AP)1.1.5 Potencial evtrofikacije (EP)1.1.6 Nevarnosti za lokalno okolje1.1.7 Trajnostno pridobivanje materialov/ les1.2.1 Neobnovljivi del potrebne primarneenergije (PE ne)Poraba virov1.2.2 Celotna potrebna primarna energijain obnovljivi del primarneenergije (PE e)1.2.3 Potrebna pitna voda in količinaodpadne vode1.2.4 Potrebna površinaEkonomska kakovostStroški vživljenjskemcikluRazvojvrednosti2.1.1 S stavbo povezani stroški vživljenjskem ciklu2.2.1 Uporabnost za tretji namenDružbeno-kulturološka in funkcionalna kakovost3.1.1 Termično ugodje pozimi3.1.2 Termično ugodje poleti3.1.3 Higiena notranjega prostoraZdravje,ugodje in 3.1.4 Akustično ugodjezadovoljstvo 3.1.5 Vizualno ugodjeuporabnikov3.1.6 Vplivanje uporabnika3.1.7 Značilnosti zunanjega prostora3.1.8 Varnost in nevarnost ob napakah3.2.1 Dostopnost za invalide3.2.2 Učinkovitost površinFukcionalnostZagotavljanjeoblikovalskekakovosti3.2.3 Možnost spremembe namembnosti3.2.4 Dostopnost3.2.5 Prijaznost za kolesarje3.3.1 Oblikovalska in urbanističnakakovost3.3.2 Umetnost v gradnjitabela se nadaljuje na naslednji straniTabela 6: Tabela za usklajevanje ciljev112Smernica za naročila Priloge javnih gradenj

PRILOGETehnična kakovost4.1.1 Zvočna zaščitaKvalitetaizvedbetehnike4.1.2 Toplota in zaščita pred nastankomkondenza4.1.3 Čiščenje in vzdrževanje4.1.4 Razgradnja, ločevanje in ponovnauporabaProcesna kakovost5.1.1 Priprava projekta5.1.2 Integralno načrtovanjeKakovostnačrtovanjaKakovostizvedbe5.1.3 Kompleksnost in optimizacijanačrtovanja5.1.4 Razpis in izbor izvajalca5.1.5 Pogoji za optimalno rabo inupravljanje5.2.1 Gradbišče / gradbeni procesi5.2.2 Zagotavljanje kakovostne izvedbe5.2.3 Sistematičen prehod v uporaboZnačilnosti lokacije6.1.1 Nevarnosti na mikrolokaciji6.1.2 Razmere na mikrolokaciji6.1.3 Značilnosti četrtiZnačilnostilokacije 6.1.4 Prometne navezave6.1.5 Bližina do, za uporabo, pomembnihustanov6.1.6 Razpoložljivi mediji / navezaveTabela 6: Tabela za usklajevanje ciljevSmernica za naročila Priloge javnih gradenj 113

PRILOGE8. Poročilo za ocenjevanjetrajnosti (vzorec)Za zgodnjo oceno uresničevanja posameznih trajnostnihvidikov v fazi načrtovanja in njihovih vplivovna skupno oceno stavbe po BNB-ju, je trebaizdelati obrazložitveno poročilo o trajnosti, ki služikot pomoč za odločanje najvišje tehnične instancena BMVBS-ju ali primerljive najvišje tehničneinstance dežel/občin, in sicer med potrditvijo dokumentacijeodločanja o gradnji (ali primerljivihdokumentacij).Izdelavo lahko prevzamejo pristojni projektni referatiali kvalificirana tretja telesa.Glede na razvrstitev stavbe kot standardni gradbeniposeg ali gradbeni poseg s posebnimizahtevami bodo ob potrditvi dosežene različnestopnje projektiranja, ki jih je treba ustrezno dokumentiratiin na podlagi katerih je treba izvestiocenjevanje trajnosti.Prvo oceno oz. izdelavo obrazložitvenega poročilase izvede najpozneje ob določitvi stroškov gradbenegaprojekta, glede na kompleksnost gradbenegaprojekta je treba izvesti ocenjevanja, ki natem temeljijo (npr. EW-Bau).Med izdelavo obrazložitvenega poročila je trebaizdelati kvalitativne in kvantitativne ocene BNBjevihkriterijev, ki se jih ustrezno oceni z rezultatiglede na načrtovano skupno kakovost zgradbe.Pri tem se lahko našteje nujne ukrepe, ki so zato potrebni.Na splošno je treba izvesti oceno posameznihkriterijev, skupin kriterijev ter skupno oceno z določitvijoskupne stopnje izpolnjevanja in le-to postavitina začetek poročila.Priloženi dokument služi kot orientacijska pomočza izdelavo obrazložitvenega poročila. Kar se tičeodstopanj, npr. v postavitvi, obsegu opisov, tehnikahizkazovanja itd., so le-ta dovoljena, če ni poenotenihvzorcev v RBBau-u ali dokumentacijskihzahtevah v BNB-ju.114Smernica za naročila Priloge javnih gradenj

PRILOGEVzorec Poročila za ocenjevanje trajnostni zaradi slabo vidnega besedila v originalu ni preveden.Smernica za naročila Priloge javnih gradenj 115

PRILOGEVzorec Poročila za ocenjevanje trajnostni zaradi slabo vidnega besedila v originalu ni preveden.116Smernica za naročila Priloge javnih gradenj

PRILOGEVzorec Poročila za ocenjevanje trajnostni zaradi slabo vidnega besedila v originalu ni preveden.Smernica za naročila Priloge javnih gradenj 117

PRILOGEVzorec Poročila za ocenjevanje trajnostni zaradi slabo vidnega besedila v originalu ni preveden.118Smernica za naročila Priloge javnih gradenj

PRILOGEVzorec Poročila za ocenjevanje trajnostni zaradi slabo vidnega besedila v originalu ni preveden.Smernica za naročila Priloge javnih gradenj 119

BELEŽKESmernica za naročila javnih gradenj 121

Inženirska zbornica Slovenije, Jarška cesta 10/b, 1000 Ljubljanatel.: 01 547 33 40, www.izs.si, e-pošta: izs@izs.si122Smernica za naročila javnih gradenj