Prostovoljno gasilstvo v Tacnu 1898-2008 - Www-csd.ijs.si

Jurij ŠilcGòri v Gôri goríProstovoljno gasilstvo v Tacnu 1898–2008PGD Tacen2008

Jurij ŠilcGòri v Gôri gorí : prostovoljno gasilstvo v Tacnu 1898–2008Izdalo in zalo`ilo: PGD Tacen, LjubljanaJezikovni pregled: Aleksandra Kmeti~Slikovno gradivo: Arhiv PGD TacenFotografija na naslovnici: Roman Šipi~, DeloOblikovanje in grafi~na priprava: Studio Design Demšar, Škofja LokaTisk: Tiskarna Artelj, LjubljanaNaklada: 1000 izvodovCIP - Katalo`ni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana614.842(497.4Tacen)”1998/2008”PROSTOVOLJNO gasilsko društvo Tacen (Ljubljana)Gòri v Gôri gorí : prostovoljno gasilstvo v Tacnu 1898-2008 / Jurij Šilc ; [slikovnogradivo arhiv PGD Tacen]. - Ljubljana : PGD Tacen, 2008ISBN 978-961-238-920-81. Šilc, Jurij239235072

PredgovorZ veseljem sem sprejel povabilo PGD Tacen, da ob 110-letnici društva pripravimkroniko. Najprej sem imeli v mislih kroniko zadnjih 10 let (1999–2008), a semse po razmisleku odlo~il nekoliko druga~e. Knjiga dr. Avguština Laha Tacenski gasilciin dvajseto stoletje, ki jo je društvo izdalo 1998 ob 100-letnici je namre~ pošla.V tem ~asu sem odkril tudi kakšno drobtinico iz zgodovine društva in zato semsklenil, da knjigi dodam v nekoliko krajši obliki še kroniko prvih sto let. Upam, dabo ta dobra dopolnitev knjigi Tacenski gasilci in dvajseto stoletje.Za~etki “prostovoljne po`arne brambe” v ob~ini Šmartno pod Šmarno goro segajov leto 1897, ko je bilo iz stra`no-gasilskega sklada izpla~anih 120 goldinarjevpodpore za ustanavljajo~e se društvo v ob~ini Šmartno pod Šmarno goro. Naslednjeleto, 17. aprila 1898, so `upan Janez Šušterši~, njegova svetovalca France Kova~in Ivan Malenšek, dalje Jakob ^i`man in Anton Tomši~, vsi iz Tacna, ter pirniškiu~itelj Evgen Müllner podpisali “Pravila prostovoljnega gasilnega društva v Tacnji”in jih naslednji dan vlo`ili pri de`elni vladi v Ljubljani; ta jih je 3. maja istega letatudi potrdila. Od takrat je minilo `e 110 let.^e so 40-, 50- ali morda 60-letni jubileji še prilo`nost, da slišimo pri~evanjakaterega od ustanoviteljev društva, tokrat ni tako. To je le pogled novodobnegakronista na spoštljivo obdobje 110. let.V moji gasilski zgodbi je mo~ zaslutiti tudi dve, po svojem koncu tako razli~niusodi. Prva, sre~na, je zgodba o Slovenstvu, zgodba o naših dolgoletnih sanjah,zgodba o slovenski dr`avi.Druga, manj sre~na, je zgodba o izginjanju moje rojstne vasi, ki se zliva z mestom,zgodba o tem, kako ni mogo~e zavrteti kolesa ~asa nazaj, in zgodba o tem,kako bi ga lahko vsaj upo~asnili. Letos mineva 725 let od najstarejše pisne omembeTacna. Dne 21. junija 1283 je dal freisinški škof na brodu pri Tacnu na Savi (andem urvar ze Tæzzen an der Sawe) spisati pismo s katerim je podaril tirolsko-goriškemugrofu grad in neko posest na Ju`nem Tirolskem. Po drugi strani pa letosmineva tudi 25 let, ko je Skupš~ina mesta Ljubljane na 11. seji zbora ob~in dne 7.aprila 1983 sprejela odlok o zdru`itvi naselja Tacen z naseljem Ljubljana. S tem jekraj Tacen prešel v zgodovino.@elim se zahvaliti vsem, ki so kakorkoli pripomogli k nastanku te knjige. Najprejseveda vodstvu društva, predsedniku Bogdanu Snoju in upravnemu odboru,za smelo zamisel, da se lotimo tako dokumentirane kronike društva. Vseh objavljenihfotografij, predvsem iz obdobja zadnjih 10 let, ne bi bilo brez “društvenih fo-

tografov” Gregorja in Marka Cedilnika ter Martina Artlja. Zahvala tajniku DarkuBurgarju za skrbno dokumentirane zapisnike sej in zborov, podpoveljniku AlešuCedilniku za strokovno pomo~ in kolegom iz društva: Primo`u Burgarju, Dušanu^esnju, Toma`u @ukovcu ter ostalim.Tacen, na sv. Florijana 2008avtor

Beseda predsednika^lan PGD Tacen sem od 1959. Leta 1966 semprevzel poveljniško mesto in ga uspešno opravljalvse do 1989, ko sem prevzel mesto predsednikadruštva, katerega vodim še danes.Takrat je bilo v društvu slabo finan~no stanjein za~eli smo aktivno zbirati denar. Zastavilismo si cilj, da dobimo nov vozni park, a toso bile takrat le sanje. Prirejali smo gasilske veselicein ob novem letu raznašali naše koledarje.Skrbno smo var~evali in 1997 je uspel nakup novegaterenskega vozila Land Rover Defender. Staro vozilo UAZ smo podarili PGDButajnova-Planina. Na pobudo in ob sofinanciranju g. Saše Slavca, smo 1999 kupilimanjše gasilno vozilo z vodo Mercedez-Benz Sprinter. Staro vozilo TAM smospet podarili, tokrat PGD Ponikve-Planota. [e naprej smo zbirali denar in 2005kupili gasilno vozilo s cisterno MAN. Dobro polovico je pla~ala Mestna ob~inaLjubljana, razliko, ki ni bila majhna, pa društvo. Vsa vozila nam je opremilo podjetjeGasilska vozila Pušnik d. o. o., kateremu gre iskrena zahvala.Poleg novih vozil pa nismo pozabili na ureditev gasilskega doma; uredili in nakanalizacijo smo priklju~ili sanitarije, uredili nov plinski priklju~ek, staro centralnope~ smo zamenjali z novo plinsko, zamenjali smo nekaj grelnih teles in vsostrešno kritino, obnovili tlak v dvorani, … Vse to pa smo pla~ali sami.Naše društvo redno sodeluje s ~etrtno skupnostjo, turisti~nim društvom, kulturnimdruštvom, društvom upokojencev, Policijsko akademijo v Tacnu in Osnovnošolo Šmartno pod Šmarno goro.Prav tako sodelujemo z vsemi gasilci sektorja Vi`marje, PGD Sp. Pirni~e-Vikr-~e-Zavrh, PGD Zg. Pirni~e in našimi prijateljskimi društvi PGD Butajnova-Planina,PGD Ponikve-Planota ter PGD Primo`, kakor tudi z društvi v gasilski zveziLjubljana, katere ~lan smo tudi mi.Naša nadaljnja vizija je usposabljanje ~lanov, ~lanic, mladine in veteranov zaboljše in hitrejše akcije, saj lahko le tako prepre~ujemo ve~jo škodo in rešujemo`ivljenja naših krajanov in drugih, ki jim je pomo~ potrebna.Na koncu naj povem, da smo 18. aprila praznovali 110. obletnico s sve~anoakademijo. Nadalje bomo imeli 16. avgusta 2008 sve~ano parado skozi Tacen inveliko vrtno veselico na igriš~ih Policijske akademije na Rocnu.

Vsem ~lanom, ~lanicam, mladini in veteranom se prav lepo zahvaljujem za uspešnopomo~ in podporo z `eljo, da bi še v naprej delali tako aktivno kot do sedaj.Na pomo~!Bogdan Snoj st., gasilski ~astnik II. stopnjepredsednik PGD TacenBeseda poveljnikaPoveljnik PGD Tacen sem postal 29. januarja2000 po 22-letnem aktivnem delu v društvu.Kot mentor sem si ves ~as prizadeval za vzgojoin izobra`evanje mladine in kadrovsko krepitevdruštva. S prevzemom poveljniške funkcijeso prišli novi izzivi in tudi ve~ja odgovornost.Najprej sem okrepil poveljniški kader, saj semupravnemu odboru takoj po izvolitvi predlagalnaj imenuje dva podpoveljnika, Aleša Cedilnikain Dušana ^esnja.V vseh naslednjih letih smo se redno usposabljali,pridobivali nova znanja, sodelovali na društvenih, meddruštvenih in sektorskihvajah, tekmovanjih in avtorelijih GZ Ljubljana; in kar je najpomembneje,uspešno smo posredovali pri številnih intervencijah, predvsem po`arih in poplavah.Pomembna pridobitev društva v mojem mandatu je vsekakor gasilno vozilos cisterno GVC 24/50, ki smo ga kupili leta 2005 in v naslednjih letih dodobraopremili. Nazadnje še s kompletom dvi`nih blazin in hidravli~nim orodjem zareševanje.Dobro se zavedamo odgovornosti in zahtevnosti gasilskega dela, zato se še kakotrudimo, da bi bili dobro usposobljeni za reševanja `ivljenj in imetja naših krajanov.Toma` @ukovec, višji gasilski ~astnikpoveljnik PGD Tacen

Prvih stoKratka kronika PGD Tacen 1898–1998“Ob~ni zbor, ki je bil pravilno naznanjen slavnemu cesarsko-kraljevemuokrajnemu glavarstvu v Ljubljani in `upanstvu v Šmartnu pod Šmarnogoro, je bil prav dobro obiskan. Le udje iz Pirni~ se ga vsled slabega vremenaniso mogli udele`iti.”Fran Lavti`ar, na~elnikŠmartno pod Šmarno goro, 26. prosinca 1902

Čas Avstro-Ogrske monarhijeOkrog leta 1870 zasledimo po de`elah Avstro-Ogrske monarhije, zlasti v mestih,resnejše poskuse, da bi se ustanovila “prostovoljna po`arna bramba” (nem. den freiwilligenFeuerwehren), ki bi bila strokovno usposobljena za gašenje po`arov. V naslednjihletih pa se je ta dejavnost razširila tudi na pode`elske ob~ine. Na Kranjskemje bil ustanovljen poseben sklad imenovan “stra`no-gasilni zaklad” (nem. dem Feuerwehrfonde),v katerega so vpla~evale zlasti zavarovalnice in iz katerega so se pro-10Kot je 10. marca 1898 priob~il “Gasilec”, je šla podpora iz “de`elno-stra`nega gasilnegazaklada” za leto 1897 tudi v ob~ino Šmartno pod Šmarno goro s pogojem,da se tam ustanovi društvo.

stovoljnim gasilskim društvom izpla~evala dolo~ena podporna denarna sredstva.Za leto 1897 je bila 17. januarja 1898 iz tega sklada odobrena podpora devetinšestdesetimobstoje~im in nekaterim nastajajo~im društvom; 120 goldinarjev jebilo odobrenih tudi ob~ini Šmartno pod Šmarno goro, s tem pogojem, da se tudruštvo ustanovi. To da slutiti, da so v ob~ini potekale priprave za ustanovitevprostovoljnega gasilskega društva `e pred letom 1897.Ob~ina Šmartno pod Šmarno goro, ki je nastala sredi 19. stoletja in je obstajalado konca druge svetovne vojne, je obsegala vasi Spodnje Gameljne, Srednje Gameljne,Zgornje Gameljne, Šmartno pod Šmarno goro, Tacen, Vikr~e, Zavrh podŠmarno goro, Spodnje Pirni~e, Zgornje Pirni~e in Verje. Na belo nedeljo, 17. aprila 1898, so se – najbr` v gostilni pri Guzju – v Tacnuzbrali `upan Janez Šušterši~ p. d. Jankuzov iz Tacna 46, nekdanji `upan FranceKova~ p. d. Guzjev iz Tacna 16, Ivan Malenšek p. d. Koširjev iz Tacna 11, Jakob^i`man p. d. Šimnov~ev iz Tacna 22, Anton Tomši~ p. d. Boštarjev iz Tacna 21in Evgen Müllner stanujo~ v Zgornjih Pirni~ah 105, ki je bil takrat u~itelj v tamkajšnjiljudski šoli. Podpisali so pravila Prostovoljnega gasilskega društva v Tacnuin jih naslednji dan vlo`ili pri de`elni vladi v Ljubljani. Predsedstvo je z odlokomštev. 1889/Pr z dne 3. maja 1898 pravila društva tudi potrdilo. Prvi predsednik(takrat še imenovan na~elnik) PGD Tacen je bil posestnik Ivan Malenšek, ki je bilpobudnik za ustanovitev društva in je tudi spisal pravila. O tem je poro~al tudi~asopis Gasilec: “V Šmartnem pod Šmarno goro se bode po prizadevanju `upana g.M. Malenška osnovalo gasilno društvo.” Vir: Unterstützungen aus dem Feuerwehrfonde, Laibacher Zeitung, let. 117, štev. 19, 25.januar 1898, str. 151. — Podpore iz de`elno-stra`nega gasilnega zaklada, Gasilec, let. 2,štev. 1, 10. marec 1898, str. 7. Leta 1817 so bile ustanovljene glavne ob~ine s pripadajo~imi podob~inami, ki so bile vveljavi do 1848. Po uvedbi novih ob~in na Kranjskem 1849/50 je nastala ob~ina Šmartnopod Šmarno goro z zdru`itvijo podob~in Zg. Pirni~e, Sp. Pirni~e, Tacen in Šmartno iz glavneob~ine Smlednik in podob~ine Gameljne iz glavne ob~ine ^rnu~e. — Prim. Pisma donaših ljudí po Kranjskem o novih srenjskih zadevah, Novice, let. 24, štev. 17, 25. april1866, str. 134–135. Ob~ini so bile v letu 1936 priklju~ene še Rašica (iz ob~ine Trzin, srez Kamnik) ter Skaru~na,Vojsko in Povodje (iz ob~ine Vodice, srez Kamnik). — Vir: Krajevni leksikon Dravske banovine,Zveza za tujski promet za Slovenijo : Ljubljana 1935, str. 613. Arhiv Republike Slovenije (odslej ARS), AS 68 Kraljevska banska uprava Dravske banovine,Upravni oddelek, 19. stol.–1941, Register društev štev. 1424, Pravila prostovoljnegagasilnega društva v Tacnji. Razne vesti in zapisi, Gasilec, let. 2, štev. 2, 22. maj 1898, str. 15. Opomba: Pri imenu infunkciji pobudnika gre za o~itno napako, mišljen je `upanov svetovalec Ivan Malenšek.11

Ivan Malenšek se je rodil 9. julija 1859 pri Koširju v Tacnu veleposestniku ingostilni~arju Jo`efu in Rozaliji roj. Hacin. Bil je brat narodnozavedne prosvetnedelavke Franje Malenšek (1852–1927). Poro~en je bil s Fran~iško Starman s Svetja.Malenšek je bil zelo naklonjen izobra`evanju mladine; kot predsednik Krajevnegašolskega sveta je 1886 sodeloval pri otvoritvi nove šole v Pirni~ah, `e 1891se je skupaj z u~iteljem Francem ^rnagojem zavzemal za razširitev enorazredneljudske šole v Šmartnu v dvorazrednico. Meseca aprila 1898 je ponovno postalpredsednik Krajevnega šolskega sveta. Umrl je brez potomcev 30. oktobra 1919.Uradni `ig ob~ine Šmartno pod Šmarno goro (Vradni pe~at `upanije Šmartne) na nekemdokumentu z dne 9. novembra 1898, na katerem so podpisani `upan Janez Šušterši~in svetovalca Ivan Malenšek in France Kova~, vsi ustanovni ~lani PGD Tacen.12Iz njenega mladostnega `ivljenja velja omeniti 28. junij 1868, ko se je kot 16-letno dekleob pozdravu Ju`nega Sokola v Tacnu prvi~ sre~ala s pesnikom in pisateljem Franom Levstikom,borcem za Zedinjeno Slovenijo. Pomembno je bilo tudi njeno sodelovanje na vi`marskemtaboru, 17. maja 1869, kjer je pozdravila udele`ence s slavnostnim govorom, kiji ga je sestavil Fran Levstik. Tabor ju je še bolj zbli`al in Levstik se je ob številnih obiskihpri Koširju vse bolj ~ustveno navezoval na mlado in lepo Franjo. Njuno znanstvo je trajalovse do februarja 1872 in pesnik ji je posvetil tudi svoje najlepše ljubezenske pesmi. — JurijŠilc, Zgodovina `upnije Šmartno pod Šmarno goro, Ljubljana : @upnijski urad Šmartnopod Šmarno goro, 2001, str. 218.Zgodovinski arhiv Ljubljana (odslej ZAL), Enota za obljubljansko obmo~je, LJU-415 Osnovnašola heroja Tineta Ro`anca Pirni~e, a. e. 1, Šolska kronika 1886-1931.ZAL, Enota za obljubljansko obmo~je, LJU-409 Osnovna šola Staneta Kosca Šmartno podŠmarno goro, a. e. 1, Šolska kronika 1865–1912.

Pomudimo se še pri ostalih ustanovnih ~lanih društva. Janez Šušterši~ se je rodil18. maja 1842 pri Jankuzu v Tacnu posestniku Jo`efu in Mariji roj. Tome iz GolegaBrda. Poro~en je bil z Marijo roj. Košenina iz Spodnje Senice. V ~asu, ko se jeustanavljalo PGD Tacen je bil `upan ob~ine Šmartno pod Šmarno goro. Umrl je2. septembra 1933. Na tem mestu velja omeniti, da je Jankuzova doma~ija edinav Tacnu, iz katere prehaja gasilstvo iz roda v rod `e peto generacijo. Kot ustanoviteljje za~el Janez Šušterši~, sledil mu je sin Franc, njemu kar trije njegovi sinoviJanez, Peter in Leon; nato Leonov sin Pavel in zdaj `e njegova sinova Primo` inTine. Naslednji ustanovni ~lan France Kova~ je bil rojen 24. novembra 1839 priGuzju v Tacnu na vasi; bil je sin posestnika Jo`efa in Marije roj. Grošelj iz Doba.Poro~en je bil z Ivanko roj. Jeraj iz Smlednika, v starosti je ovdovel in se drugi~poro~il z Marijo roj. Ov~ak iz Šmartna pod Šmarno goro. Bil je tudi gostilni~arin dolgoletni `upan ob~ine Šmartno pod Šmarno goro. Umrl je 3. januarja 1910.Jakob ^i`man je bil rojen 27. aprila 1841 pri Šimnovcu v Tacnu; bil je sin kaj`arjaJo`efa in Ne`e roj. Snoj iz Je`e pri ^rnu~ah. Poro~en je bil z Marjano roj. Šušterši~iz Tacna. Umrl je 24. maja 1898, le nekaj tednov po ustanovitvi društva, v Koširjevikaj`i v Tacnu 34. Anton Tomši~ se je rodil 28. junija 1860 v Tacnu pri Boštarjuposestniku Matiji in Mariji roj. Jerala, Pravharjevi iz Tacna. Poro~en je bil z MarijoJe`ek iz Srednjih Gameljn. Umrl je 18. februarja 1905. Evgen Müllner se je rodil22. oktobra 1857 v Radovljici na hišni številki 1 doktorju medicine in okro`nemuzdravniku Fortunatu ter Klotildi roj. Graf. Kot u~itelj je za~el 1882 v Polju priLjubljani. Na enorazredno ljudsko šolo v Zgornjih Pirni~ah je prišel 15. avgusta1890 in je tam pou~eval 13 let, vse do 2. novembra 1903, ko je bil odpoklican stega delovnega mesta. O delovanju društva v letih od ustanovitve 1898 do sredine 1901 je ohranjenihle malo podatkov. Vendar je društvo v tem ~asu uspešno delovalo, saj so dobiliRazlog odpoklica u~itelja Müllnerja nam razkrije šolska kronika: “Meseca listopada se jebila pri~ela v tukajšnjem šol. okolišu `alostna dogodba. U~itelja Evgna Müllnerja sta dne2./11, 1903 prijela dva oro`nika vpri~o ob~inskega odbornika Ivana Narobe-ta ter ga napovelje de`elnega sodiš~a peljala v zapor. To se je zato zgodilo ker je prijeti po~enjal s šolskimideklicami zlo~inske skrumbe. Zavrelo je po vsem šol. okolišu zarad tega dogodka.Mnogo okoli~anov, ki so pošiljali svoje otroke v tukajšnjo šolo, se je hudovalo nad tem zlo­~instvom, mnogo se jih pa tudi ni ter so se jezili nad de`elnim sodiš~em, ~eš, da je u~iteljpo nedol`nem zaprt. Šestnajst (16) u~enk in nekaj drugih odraslih je bilo poklicanih zapri~o. De`elno sodiš~e ga je potem 7./12, 1903 na 7 mesecev te`ke je~e obsodilo.” — Vir:ZAL, Enota za obljubljansko obmo~je, LJU-415 Osnovna šola heroja Tineta Ro`anca Pirni-~e, a. e. 1, Šolska kronika 1886–1931.13

de`elno podporo tako za leto 1898 v znesku 80 goldinarjev, 10 kakor tudi za leto1900, ko so iz stra`no-gasilskega sklada dobili 200 kron. 11 V letu 1899 društvoza pomo~ ni (pravo~asno) zaprosilo. Škoda, saj je bila odobrena prav vsem prosilcem.12 Nadalje lahko sklepamo, da je društvo v tem obdobju kupilo tudi brizgalno.Najkasneje v za~etku leta 1901 je društvo pristopilo tudi k De`elni zvezigasilskih društev na Kranjskem. 13Konec leta 1899, 27. novembra, je nastopil nadu~iteljsko slu`bo na dvorazredniljudski šoli v Šmartnu pod Šmarno goro 25-letni Franc Lavti`ar, dotedanji u~iteljv Kamni gorici. 14 Po njegovem prizadevanju je v soboto, 1. junija 1901, `upanAlojzij Tršan v imenu `upanstva sklical v stari šoli v Šmartnu ustanovni ob~nizbor Prostovoljnega gasilskega društva ob~ine Šmartno pod Šmarno goro. 15 Po uradnihpodatkih 16 je bilo na dan 31. decembra 1900 v ob~ini, ki je obsegala 2200 haskupaj 1939 prebivalcev, in sicer: 815 na pirniškem,544 na gameljskem in 579 na šmarsko-tacenskemobmo~ju.@ig “Prostovoljnegagasilskega društva (ob~ine)Šmartno pod Šmarno goro”iz leta 1901.Izvoljen je bil odbor; na~elnik je postal u~iteljFranc Lavti`ar, tajnik `upan Alojzij Tršan p. d. Ma~koviz Tacna 44, blagajnik Gregor Jeras p. d. Šrajeviz Spodnjih Gameljn 23. Izvoljeni so bili trije podna-~elniki in sicer Janez Jerala p. d. Pravharjev iz Tacna17 za oddelek Šmartno-Tacen, Fran~išek Virk p. d.Majerjev iz Srednjih Gameljn 40, ki je kmalu za tem,marca 1903, odšel v ZDA, za oddelek Gameljne inJanez Hujan p. d. Mihov~ev iz Zgornjih Pirni~ 6310 Podpore iz de`elno-stra`nega gasilnega zaklada, Gasilec, let. 3, štev. 2, 5. julij 1899, str.12.11 Podpore gasilnim društvom, Novice, let. 59, štev. 41, 11. oktober 1901, str. 407. — Podporegasilnim društvo, Gasilec, let. 5, štev. 3, 11. november 1901, str. 14.12 Podpore gasilnim društvom, Gasilec, let. 4, štev. 2, 5. julij 1900, str. 9.13 Gasilec, let. 5, št. 1, 29. marec 1901, str. 6.14 U~itelj Lavti`ar je ob svojem prihodu v šolsko kroniko zapisal: “Tukajšna šola bila je priprihodu podpisanega bodisi glede na pouk ali na zunanje v strašnem neredu. U~il ni bilopri šoli ni~, knji`nice ne šolarske, ne u~iteljske. Drugih nerednosti in pomanjkljivosti vsepolno. Pa~ pa je bil šolski vrt vzorno urejen in oskrbovan.” — Vir: ZAL, Enota za obljubljanskoobmo~je, LJU-409 Osnovna šola Staneta Kosca Šmartno pod Šmarno goro, a. e. 1,Šolska kronika 1865–1912.15 Arhiv PGD Tacen, Zapisniki 1901–1912 (1938, 1948, 1950–51).16 Gemeindelexikon von Krain (Bearbeitet auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom31. Dezember 1900), K. K. Hof- und Staatsdruckerei : Wien, 1905, str. 78.14

Del zapisnika ustanovnega ob~nega zbora PGD ob~ine Šmartno pod Šmarno goro,ki je bil 1. junija 1901 v stari šoli (današnji pošti) v Šmartnu.15

za oddelek Pirni~e. Odborniki so bili: Alojzij Tomši~ p. d. Kaj`en iz Tacna 18,Franc Kosma~ p. d. Klin~ev iz Zgornjih Gameljn 12, Franc Rozman p. d. Bengar izZgornjih Pirni~ 45 in njihova namestnika Janez Ov~ak p. d. Klin~ev iz Šmartna 15in Fran~išek Kosma~ p. d. Mati~ek iz Srednjih Gameljn 14; slednji je `e v prvemletu izstopil iz društva in ga je na tej funkciji zamenjal Anton Ro`i~ p. d. Totejeviz Šmartna 20. V odboru pa ni bilo nikogar od ustanovnih ~lanov iz leta 1898.Med novimi ~lani, ki so se društvu pridru`ili nekaj dni pozneje, 9. junija, je bil odustanoviteljev le Ivan Malenšek, ki je bil izbran za vodjo ~ete varuhov. Malenšekje pozneje do 1907 v društvu še opravljal razne funkcije, 24. aprila 1911 pa je izdruštva izstopil.Konec novembra 1901 je na~elnik Lavti`ar vlo`il na de`elno vlado pravila prostovoljnihgasilskih društev Gameljne in Pirni~e. 17 To je storil zato, da bi lahko tisamostojni društvi dobili podporo iz stra`no-gasilskega sklada. Vlada je z odlokomaštev. 5080/Pr in 5081/Pr z dne 5. decembra 1901 obe društvi tudi potrdila. 18Na~elnik Lavti`ar je imel glede podpore prav; ~e je ob~insko društvo Šmartno podŠmarno goro v letu 1900 prejelo 200 kron de`elne podpore, je bilo te za leto 1902kar 525 kron, po 175 kron za vsako društvo. 1917 ARS, AS 68 Kraljevska banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek, 19. stol.–1941, Register društev štev. 843, Pravila prostovoljnega gasilnega društva v Gameljnah;Register društev štev. 1147, Pravila prostovoljnega gasilnega društva v Pirni~ah.18 Arhiv PGD Tacen, Zapisniki 1901–1912 (1938, 1948, 1950–51).19 Podpore iz stra`no-gasilnega zaklada, Gasilec, let. 7, štev. 4, 17. december 1903, str. 26.16

Pravila PGD Gameljne in PGD Pirni~e so bila vlo`ena 29. novembrain potrjena 5. decembra 1901.Tako so bila tedaj v ob~ini tri samostojna društva: Prostovoljno gasilsko društvoŠmartno-Tacen, PGD Gameljne in PGD Pirni~e s skupnim na~elnikom FrancemLavti`arjem. Društva so si medsebojno razdelila dolg in do za~etka leta 1903 šedelovala skupaj. Po tem pa je vsako društvo izvolilo svoj odbor in imelo lo~eneob~ne zbore. Na ob~nem zboru 11. januarja 1903 v Tacnu je PGD Šmartno-Tacenizvolilo za na~elnika Franca Lavti`arja, za podna~elnika Janeza Jerala, za odbornikepa Ivana Malenška, ki je bil tudi tajnik, Alojzija Tršana, ki je bil blagajnik, AlojzijaTomši~a in Franca Šušterši~a p. d. Jankuza iz Tacna 46 ter Franca Konjarja izŠmartna 26 za namestnika.Še v istem letu so za~eli z gradnjo gasilskega doma. Za postavitev gasilskegadoma so bile v igri tri lokacije: prva v Jurjevi dolini ob Savi, kjer je bilo poznejezgrajeno poslopje sodarske zadruge (danes je tu stanovanjsko naselje), druga priBo`onu ob kapelici sv. Jurija in tretja na Pravharjevem travniku ob cesti. Slednjalokacija je bila izbrana na izrednem ob~nem zboru, dne 13. decembra 1903, intravnik v izmeri 16 arov je lastnik, podna~elnik Janez Jerala prodal društvu za 320kron. @e naslednje leto je bil dom zgrajen in 28. avgusta 1904 ga je doma~i `upnikJakob Strupi slovesno blagoslovil; krasilo ga je geslo “Bogu v ~ast, bli`njemuv pomo~!”. Otvoritve so se udele`ila številna gasilska društva: Gameljne, Pirni~e,Vi`marje (dru{tvo ustanovljeno prav tistega leta), Šentvid nad Ljubljano, Vodice,17

Je`ica in Kamnik, skupaj ve~ kot sto gasilcev. Vrednost nove stavbe je bila ve~ kot2000 kron, za dodatnih 800 kron pa je bilo stavbnega lesa, ki so ga prispevali doma~ini.Tragi~en po`ar je povzro~ila strela, ki je med hudo nevihto 24. julija 1904 udarilav Petelinovo kaj`o v skrajnem ju`nem koncu Šmartna. V po`aru so izgubile `ivljenje50-letna Marija Lampi~ roj. Ravnikar in njeni h~eri, 22-letna Barbara in 29-letna Marijana por. Cjuha, mati dveh otrok, ki je bila nose~a. Prvi na~elnik PGDTacen Ivan Malenšek, ki je bil takrat ~etovodja varuhov, je o tem po`aru obširnopisal v Gasilcu: “V nedeljo ob 3. uri 5 minut popoldne zapazili so dva uda našegadruštva in nekateri vaš~ani iz Tacna, da v sosednji vasi v Šmartnem gori. Hipoma seje zbralo 20 mo` našega gasilnega društva s podna~elnikom pri novi gasilarni, katerasicer še ni popolnoma dodelana, a v kateri se je vendar naša brizgalna `e ~rez 14 dninahajala, ter jadrno odšlo na pogoriš~e. Koj pri odhodu zapazili so gasilci raz brizgalneše dva druga ognja, in sicer enega pri Posavju, drugega proti vzhodu v daljavi, tako,da nam kraj pogoriš~a še danes ni znan. Ob ovinku pod ›puš~avo‹ na okrajni cesti protiŠmartnem zapazilo je gasilno društvo, da gori takoimenovana ›Petelinova ko~a‹ naju`nem delu vasi. Ker je pa med okrajno cesto in zgoraj imenovano ko~o širok in glo­18Ljudska šola v Šmartnu pod Šmarno goro v ~asu, ko je tu slu`boval Franc Lavti`ar(za~etek 20. stol.). Na razglednici je v ~eš~ini pripisano ”Na zdar!“ (slov. Na zdravje)in podpisi prvega na~elnika PGD Tacen Ivana Malenška ter in`. Boleslava Bloudkain njegove `ene Eliške, ^ehov, ki sta stanovala pri Malenšku v Tacnu 11.Razglednice je zalo`il Franc Lavti`ar, takrat na~elnik PGD Šmartno-Tacen.

Pogled s Šmarne gore na stari gasilski dom (pred 1920).bok jarek in ker ni nobenega pravega pota do nje, sneli so gasilci svojo snemalko z vozater jo po jako ozki in strmi poti do jarka nesli, kar doka`e, da so snemalke koristne inrabljive tudi na de`eli, a to naj bode povedano onim, ki so trdili in še trdijo, da je modelsnemalk le priporo~ljiv za mesta in trge, medtem ko ~etverokolesne brizgalne le nade`eli ustrezajo svoji nalogi. Naša brizgalna je bila takoj, ko je dospela na lice mesta,v akciji in pri~ela gasiti še gore~e dele imenovane ko~e. Istotako je prihitelo na pomo~naše bratsko društvo iz Gamelj takoj za nami in pokazalo, da je jako dobro izve`bano.Skupno in energi~no delujo~e sta društvi kmalu pogasili še gore~e dele ko~e, ki je stalana robu je`e in bila iz lesenih plohov sestavljena s slabim strešnim stolom in s slamokrita. Posebno se je odlikoval ognjegasec trobenta~ Janez Sever iz Šmartna. Ta je bilna licu mesta, predno sta društvi prispeli. Vzlic plamenu je pogumno vdrl v izbo teriz nje prinesel mater in h~er, toda `alibog `e obe mrtvi. Tramovje je pokalo a ljudje sokri~ali: ‘rešite še otroka, rešite nedol`no dete!’ Janez Sever je zopet sko~il v gore~o izboin iskal otroka, našel ga pod posteljo ter popolnoma nezavestnega ven nesel na prosto.Tu so ga prevzeli gospodi~na Ana Wester, tukajšnja u~iteljica, soproga g. nadu~iteljain na~elnika tukajšnjega gasilnega društva Franja Lavti`ar in posestnik in gostilni~arJosip Rotar ter s tem, da so ga mo~ili in drgnili z vodo in jesihom, zopet obudili k zavesti.Tik gore~e ko~e le`ale so mrtve na osmojeni posteljni opravi Marija Lampi~, mati,njeni h~eri Barbara, 22 letno dekle, in Marija omo`ena Civha iz Gor. Gameljnov št.32. ^udno pa je, da je v isti sobi, kjer so te osebe našle smrt, ~evljar Fran Civha, mo`od strele ubite Marije Civha, ki je bila v blagoslovljenem stanu, nepoškodovan ostal.Prizor na pogoriš~u je bil naravnost pretresljiv. Okrog mrtvecev zbrano je bilo polno19

ob~instva. Gospod `upnik Jakob Strupi prihitel je, da bi ponesre~ene djal v poslednjeolje, misle~, da je v njih še `ivljenje, toda vsi poskusi, jih v `ivljenje obuditi, so bilibrezuspešni. Nad nami blisk in tresk in huda ploha, pokanje tramov praskanje vode,katero je metala izborna brizgalna društva Tacen-Šmartno s tako silo, da je lomila gore~edele strehe in jih metala dale~ naokrog, tam vzdihi, jok in stok. A vse to prevpilo jepoveljevanje podna~elnika gasilcev, ki so neumorno delovali, dokler ni izginila zadnjaiskra ognja. Plakali so otroci in `ene, da celo mo`je so pretakali solze. Ljudje so še vednodrvili na mesto po`ara, dokler niso gasilci pripeljali krstev, ter trupla mrtvecev vanjpolo`ili in jih odnesli v Šmartno in jednega v Gor. Gameljne. Pogasivši ogenj skušaloje na~elništvo dognati dohod strele, a ni moglo priti do kon~nega zaklju~ka. Sled strelekonstatiral se je nad na ju`ni strani ko~e se nahajajo~o pe~jo. Pod isto sledjo nekolikopošev poznata se na leseni a ometani steni dve praski. Sled strele pozna se tudi v ve`ipred ognjiš~em v kotu in na steni in vse to na ju`ni steni ko~e. A zunaj kaka dva metraod ko~e rasto~a jagnjeda ka`eta dve okrog 40 cm široki rani. Temu nasproti pa trdijoprvi prišleci na pogoriš~e, da je ogenj izbruhnil nad na severni strani ko~e se nahajajo~imidurmi. Jernej Šuštar iz Šmartna, lastnik te ko~e, bil je zavarovan pri dunajskizavarovalnici samo v znesku 300 K. Zavarovalnino je redno pla~eval. Da ni bil takohud naliv, bi gasilci veliko ve~ posla imeli, kajti iskre so padale na s slamo kriti hlev inskedenj posestnika Jerneja Šuštarja, a k sre~i niso imele vsled naliva u~inka. Gašenjese je vršilo v najlepšem redu. ^e se odšteje, da je po~ila pri metalni strani ena cev, stašli gasilni društvi s popolnoma nepoškodovanim orodjem od pogoriš~a, v svesti si, dasta vestno izvršili svojo nalogo in vse potrebno in mogo~e ukrenili, kolikor je bilo vnjih mo~i, z malimi sredstvi, katera so jima bila na razpolago. Ljudstvo ob~udovalo jeizborno izve`banost obeh društev, ter se osvedo~ilo, kako potrebna in koristna je institucijagasilnih društev.” 20Na ob~nem zboru, ki se je potekal v nedeljo, 24.februarja 1907, v restavraciji Košir, se je na predlog~lana Jo`eta Nahtigala (Slavca) društvo preimenovalov Prostovoljno gasilno društvo Tacen.@ig “Prostovoljnega gasilnegadruštva Tacen” iz 1907.Oktobra leta 1907 sta kraj prizadeli dve naravninesre~i – po`ar na Vasi in neurje, ki je zrušilo delMarijinega mostu preko Save. ^asopis Slovenec je otem poro~al v soboto, 12. oktobra: “Iz Šmartna podŠmarno goro se nam piše: Danes zutraj krog 5. ure jeloje goreti v Tacnu pri Bitencu. Br` se je vnelo pri sosedu20 Dopisi, Gasilec, let. 8, štev. 3, 1. september 1904, str. 18.20

Tacen – zrušen Marijin most (zgrajen 1844, zrušen 1907) in novi “cesarjev” most(zgrajen 1910, odstranjen 1978).Z dograditvijo doma se je pove~alo tudi število ~lanov in leta 1910 `e doseglo29 mo`. Kljub prostovoljnim prispevkom krajanov so, zaradi kroni~nega pomanjkanjadenarja, ~lani za~eli vsako leto prirejati gasilske prireditve, s katerimi sobogatili društveno blagajno. ^lani so se udele`evali tudi vseh ostalih prireditevna obmo~ju delovanja PGD Tacen in tako leta 1910 prisostvovali tudi otvoritvimostu ~ez reko Savo v Tacnu. Most je bil predan svojemu namenu 18. avgusta,ob cesarjevi 80-letnici. V Slovencu je bilo v sobota, 20. avgusta, objavljeno tudinaslednje vabilo: “V proslavitev otvoritve se bode našlo jutri 21. t. m. obilo zabavepri veselici vi`marskega gasilnega društva tik mostu na Brodu, za kar se delajo `e vsestranskepriprave, kar bode posebno ugodno popoldne vra~ajo~im se šmarnogorskimizletnikom. Spored veselici je slede~i: Veselica se vrši v gostilniških prostorih g. Jos.Bitenca na Brodu. Za~etek ob 3. uri popoldne. Petje. Šaljiva pošta. Sre~olov. Godba.Koriandoli. Razni šaljivi prizori. V mraku razsvetljava z umetalnim ognjem. Obugodnem vremenu spusti se v zrak velik zrakoplov. Veselica se vrši ob vsakem vremenu.Vstop prost. ^isti dobi~ek namenjen je za popla~ilo in nabavo društvenega orodja,radi tega se prostovoljni doneski radovoljno sprejemajo. K obilni udele`bi uljudnovabi – odbor.” 24 Otvoritvene slovesnosti so bile torej v nedeljo, 21. avgusta, ob treh24 Most na Brodu ~ez Savo, Slovenec, let. 38, štev. 188, 20. avgust 1910, str. 3.22

popoldne. Poleg gasilskih društev iz Tacna, Gameljn, Vi`marij, Vodic in Pirni~ jebila pri otvoritvi navzo~a velika mno`ica okoli~anov.Nekaj besed namenimo velikemu prijatelju gasilstva in na~elniku PGD Tacen vprvem desetletju prejšnjega stoletja. Franc Lavti`ar se je rodil 30. januarja 1874 vMojstrani 18 kaj`arju Antonu in Mariji roj. Rabi~. Kot mlad u~itelj je svojo prvoslu`bo za~el 1893 v Kropi, kjer je bil kratek ~as nadomestni u~itelj. @e 7. marca1894 je nasledil pokojnega u~itelja Andreja Jekovca v Kamni Gorici; najprej kotnadomestni u~itelj, kasneje pa kot za~asni in od 16. avgusta 1896 kot stalni u~iteljna tamkajšnji enorazrednici. Na ljudski šoli v Kamni Gorici je skrbno urejal in širilšolsko knji`nico, leta 1898 pa je ustanovil tudi PGD Kamna Gorica. Istega leta,24. novembra, se je poro~il s Franjo roj. Pesjak iz Kamne Gorice. Leto za tem, 17.novembra 1899, je bil imenovan za nadu~itelja na dvorazredni ljudski šoli v Šmartnupod Šmarno goro. 25 Tu je uspešno slu`boval ve~ kot deset let. 26 V tem ~asu jeo`ivil gasilsko dejavnost v ob~ini, ustanovil kmetijski podru`nici v Gameljnah inTacnu ter pou~eval posvetno in cerkveno petje. Kot aktiven v gasilstvu je bil naob~nem zboru De`elne zveze gasilskih društev na Kranjskem, ki je potekal 15.avgusta 1908 na Vrhniki, izvoljen za njenega odbornika. 27 Dne 16. januarja 1911je bil imenovan za nadu~itelja šestrazredne ljudske šole v Spodnji Šiški. Z njegovimprizadevanjem je bila šestrazrednica razširjena v dve osemrazrednici, deškoin dekliško. Lavti`ar je tu vodil tudi otroški vrtec društva “Otroški prijatelj”. 28 Koje 1913 šentviški `upan Anton Belec ustanovil Kranjsko de`elno gasilsko zvezo, jepostal Lavti`ar njen tajnik. 29 V Spodnji Šiški je bil Lavti`ar do 1914, ko je postalnamestnik okrajnega šolskega nadzornika v Novem mestu. Naslednje leto je bilodlikovan z naslovom ravnatelja in najprej imenovan za namestnika, od jeseni1916 pa za nadzornika slovenskih ljudskih šol v Ljubljani. Novembra 1919 je bilrazrešen nadzorniške slu`be in imenovan za tajnika v pokrajinskem odboru za zaš-25 ZAL, Enota za Gorenjsko Kranj, RAD-75 Osnovna šola Kamna Gorica, a. e. 3, Šolska kronika1868-1909.26 ZAL, Enota za obljubljansko obmo~je, LJU-409 Osnovna šola Staneta Kosca Šmartno podŠmarno goro, a. e. 1, Šolska kronika 1865-1912.27 Branko Bo`i~, Po poti 130-letnega razvoja gasilstva na Slovenskem (1869–1999), Ljubljana: Gasilska zveza Slovenije, 1999, str. 23.28 Branko Šuštar, Spodnja Šiška – pušeljc Ljubljane, Ljubljana : Zgodovinski arhiv, 1996, str.218, 245.29 Branko Bo`i~, Po poti 130-letnega razvoja gasilstva na Slovenskem (1869–1999), Ljubljana: Gasilska zveza Slovenije, 1999, str. 26.23

~ito otrok. 30 Dne 20. avgusta 1918 je, kot prvi laik na tem mestu, postal predsednikDru`be sv. Vincencija Pavelskega za prostovoljno oskrbovanje siromakov in zavarstvo mladine v Ljubljani. 31 Pomembno je njegovo karitativno delo; ustanovilin vodil je karitativno pisarno in osnoval zvezo, ki je za~ela delovati šele po njegovismrti. Kot priznanje za svoje karitativno delo je 1923 prejel odlikovanje “Pro ecclesiaet pontifice”. 32 Lavti`ar je bil 30. aprila 1924 premeš~en v Beograd za sekretarjana ministrstvu za socialno politiko, v za~etku naslednjega leta pa je bil upokojen.Na veliko soboto, 19. aprila 1930, je bil na klinikiv Gradcu operiran, a je 25. aprila umrl v Ljubljani;pokopan je bil 27. aprila na ljubljanskih @alah. 33Franc Lavti`ar(*1874 v Mojstrani, †1930 vLjubljani) je bil na~elnik PGDTacen med leti 1901 in 1911.Po odhodu Lavti`arja je postal na~elnik društvaFranc Medved p. d. Francetov iz Tacna 29. Francje bil sodarski mojster in ustanovni ~lan Sodarskezadruge. 34 Dne 21. maja 1911 je bila ustanovljenaPodšmarnogorska okrajna gasilska zveza v Šentvidu,v katero so se vklju~ila društva, ki so se odcepilaod Slovenske de`elne gasilske zveze. Med njimi jebilo tudi PGD Tacen, ki sta ga pri tej okrajni zvezizastopala na~elnik Franc Medved in podna~elnikFranc Cedilnik p. d. Bo`onov. Na~elnik te zveze jepostal Anton Belec, `upan in kleparski mojster izŠentvida nad Ljubljano. Zveza je 4. maja 1913 organiziralana Šmarni gori Florijanovo mašo in gasilskitabor, ki je bil napoved ustanovitve nove Kranjskegasilske de`elne zveze, kar se zgodilo 13. julija iste-30 ZAL, Enota za obljubljansko obmo~je, LJU-401 Osnovna šola Zvonka Runka, Ljubljana,a. e. 3, Kronika VI. Deške osnovne šole v Ljubljani 1917–1929.31 Dvainštirideseto letno poro~ilo Centralnega sveta in konferenc za leto 1926, Ljubljana :Vincencijeva dru`ba, 1927, str. 26.32 Slovenski biografski leksikon, Ljubljana : Zadru`na gospodarska banka, 1925, str. 625–626.33 Ivan Štrukelj, † Franc Lavti`ar, Slovenski u~itelj, let. 31, štev. 5-6, 20. maj 1930, str.66–68.34 Sodarsko zadrugo Tacen je 14. marca 1909 ustanovilo vseh šest sodarskih mojstrov iz Tacna,in sicer: Valentin Medved - Vrbanov, Franc Medved - Francetov, Martin Medved - Pintarjev,Janez Medved - Sodarjev, Franc ^i`man - Francen in Jo`e ^i`man - Jo`kov. Konecprejšnjega stoletja je zadruga (oziroma podjetje, ki je nastalo iz nje) propadla, s tem pa je`al v Tacnu povsem zamrla ta tradicionalna doma~a obrt. — Jurij Šilc in Milan Medved,Tacenski sodarji, Ljubljana : Turisti~no društvo Šmarna gora Tacen, 2001, str. 12–17.24

ga leta. 35 K novi zvezi je pristopilo tudi PGD Tacen. V tem letu je Franca Medvedanasledil novi na~elnik, in sicer dotedanji tajnik društva Martin Medved p. d. Pintarjeviz Tacna 12, ki je bil prav tako sodarski mojster.Leto 1914 je zaznamoval dogodek, ki se je zgodil na Vidov dan, 28. junija v Sarajevu,ko je Gavrilo Princip, ~lan organizacije “Mlada Bosna” izvedel atentat naavstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. O tem pišeta tudi šolskikroniki obeh ljudskih šol v ob~ini. V pirniški beremo: “Dne 28. 6. 1914 se je izvršilgrozen zlo~in – atentat na prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda innjegovo soprogo Zofijo. Ta dogodek je bil neposredni vzrok pri~etku strašne svetovnevojne, ki se je pri~ela dne 28. 7. 1914.” 36 V šmarski pa: “28. junija sta bila v Sarajevuumorjena avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand in njegovaplemenita gospa. Lepe upe smo stavili na nju, zato je bila `alost velika vseh zvestihdr`avljanov. Skazalo se je, da je bila Srbija soudele`ena pri zlo~inskem umoru prestolonaslednikanadvojvode Franca Ferdinanda in njegove soproge vojvodinje Zofije,zato je zahtevala Avstrija, da se srbski morilci kaznujejo, ker Srbija tega ni storila, jije Avstrija napovedala vojno. Dne 27. 7. je bila splošna mobilizacija za vse ~rnovojnike(nem. Landsturmmänner) do 42. leta. Kmalu za tem je pa izbruhnila vojna medNem~ijo – avstrijsko zaveznico in Rusijo. V par tednih je bilo pa zapletenih v vojno 8dr`av. Avstrija in Nem~ija skupaj, sovra`nice pa so bile: Srbija, ^rnagora, Rusija, Belgija,Francoska in Anglija. Malo pozneje se je vzdignila še Japonska proti Nem~iji.” 37Med 1. svetovno vojno društvo ni bilo ukinjeno, ni pa moglo tako uspešnodelovati, ker je bil velik del ~lanstva vpoklican v vojsko, predvsem k 17. pešpolku“Kranjskih Janezov”. Evropa je postala obse`no bojiš~e, razdeljeno na ve~ front,med njimi soško, ki je potekala po slovenskem narodnostnem ozemlju. Vojnavihra je zadala društvu in njegovemu razvoju mo~an udarec. Razred~ilo se je ~lanstvo,saj so v vojni padli naslednji ~lani PGD Tacen: Jernej Cedilnik (1882–1916),pletar iz Tacna 21, brizgalec in odbornik, ~lan od 1904; Franc Kozelj (1876–1916),pe~ar iz Tacna 54, plezalec, ~lan od 1912; Valentin Medved (1876–1917), sodar iz35 Janez Škrbinc, Gasilci v `upniji Šentvid, v: Stane Granda (ur.). @upnija Šentvid nad Ljubljanoskozi ~as in prostor, Ljubljana : @upnija Šentvid, 2007, str. 372–373.36 ZAL, Enota za obljubljansko obmo~je, LJU-415 Osnovna šola heroja Tineta Ro`anca Pirni~e,a. e. 1, Šolska kronika 1886–1931.37 ZAL, Enota za obljubljansko obmo~je, LJU-409 Osnovna šola Staneta Kosca Šmartno podŠmarno goro, a. e. 2, Šolska kronika 1912-1939.25

Tacna 56, brizgalec in odbornik, ~lan od 1901; 38 Franc Studen (1894–1917), delaveciz Tacna 23, podporni ~lan od 1913.Čas kraljevine Jugoslavije“Proti koncu oktobra so za~eli po širnem svetu pokati okovi, od stare bolne Avstrijese je osvobodila mlada Jugoslavija. Slovenci smo ~ez no~ za~eli dihati zlato svobodo,o kateri smo sanjali stoletja. Vojaštvo je prepustilo bojne postojanke, odlo`ilo oro`jein odšlo domov. Osvobojeni Slovenci smo se zdru`ili z zmagovitimi brati Srbi v enodr`avo – Jugoslavijo. Osnovala se je centralna narodna vlada v Belgradu. V Zagrebupa je za~elo poslovati Narodno ve~e, za Slovenijo in Hrvaško. Zdru`eni Srbi, Slovenciin Hrvati so 1. decembra pripoznali kraljevi~a Aleksandra, sina srbskega kralja PetraI za svojega regenta. Dan 1. december se je dolo~il kot narodni praznik v dr`avi zdru`enihSrbov Hrvatov in Slovencev. Zaradi prometnih te`av pa je dr`ava praznik slavila15. decembra 1918. Tukajšna šolska mladina se je tudi udele`ila šolske slavnosti. Pokon~ani slavni slu`bi bo`ji se je mladini pojasnil velik pomen Srbov Hrvatov in Slovencev.U~enci so zapeli Hej Slovani in Lepo našo domovino.” 39Po koncu vojne in razpadu Avstro-Ogrske monarhije se je tudi gasilstvo nanovo organiziralo in se za~elo povezovati v novo nastali dr`avi Jugoslaviji. V Ljubljanije tako prišlo 1. julija 1919 do dogovora za ustanovitev Jugoslovanske gasilskezveze Ljubljana in društva so se zdru`evala v `upe. PGD Tacen, ki je po koncuvojne dobilo nov zagon, je bilo v letih 1919–23 v Gasilski `upi Ljubljanski, v letih1923–33 pa v Gasilski `upi Savski, katere ustanovni ob~ni zbor je bil v Tacnu 1.julija 1923.Tega dne je društvo praznovalo 25-letnico obstoja in ob tem priredilo tudi odmevnogasilsko vajo, najprej pri studencu ob cerkvi sv. Jurija, nato pa so “zagore-38 Valentin Medved in njegov sin Janko sta 7. maja 1912 v Šmartnu pri Je`arju do`ivela medhudim neurjem udar strele, ki je bil za sina usoden: “7. 5. se je popoludne ob ¾ 2. uronebo poobla~ilo in je pri~elo de`evati – kar nenadoma pa udari strela poleg šole v ›Je`arjevo‹gospodarsko poslopje, kjer povzro~i po`ar, ki je uni~il v dveh urah vse, kljub temu, daso bile vse sosednje po`arne brambe v ~etrt ure na mestu. Strela je ubila tudi šestletnegade~ka, ki je z o~etom vedril pod streho. Pouk se je seveda takoj prekinil ter se je spustilootroke takoj domov, ker so bili vsi preplašeni.” — Vir: ZAL, Enota za obljubljansko obmo~je,LJU-409 Osnovna šola Staneta Kosca Šmartno pod Šmarno goro, a. e. 1, Šolskakronika 1865–1912.39 ZAL, Enota za obljubljansko obmo~je, LJU-409 Osnovna šola Staneta Kosca Šmartno podŠmarno goro, a. e. 2, Šolska kronika 1912–1939.26

“Gasilec” je 15. oktobra 1923 obširno poro~al o slavnostnem praznovanju25-letnice PGD Tacen.27

le” še delavnice tacenskih sodarjev in tovarna “Kebrina”. 40 ^lanek o slovesnostiob praznovanju 25-letnice je 15. oktobra istega leta objavil tudi ~asopis Gasilec. 41Na pro~elje gasilskega doma so obesili tablo z napisom: “Ustanovni ~lan / IvanMalenšek / Odbor / Fr. Sirnik, na~elnik / Fr. Novak, podna~. / Lud. Zajc, tajnik / Iv.Pangerc, blagajnik / Spomin 25. letnice.”Ob ~etrtstoletnem jubileju društva sta prejela ~astni diplomi za njuno “25. letnodobo društvenega delovanja” 42 ~astna ~lana Franc Šušterši~ p. d. Jankuzov (1870–1955) in Jo`e Slavec 43 p. d. Boštetov (1874–1929).^lanstvo z na~elnikom Francem Sirnikom ob 25-letnici PGD Tacen 1. julija 1923.Leta 1924 so nameravali pove~ati Gasilski dom z dozidavo dvorane, ki bi bilanamenjena kulturni dejavnosti. Ker takrat v Tacnu ni bilo primernih prostorov40 Na mestu pod internatom v Tacnu je bila kmalu po prvi svetovni vojni postavljena delavnicaKeber, kjer je lastnik Ivan Keber izdeloval pasto za ~evlje. Delavnica je konec dvajsetihlet prejšnjega stoletja v resnici pogorela. V za~etku maja leta 1930 je nad po`gano Kebrovodelavnico nastala nova tovarna za izdelovanje ~ipk, ki je bila v lasti nemško-slovenske delniškedru`be, ki se je imenovala ^IT (^ipkarska industrija Tacen).41 Proslava 25-letnice prostovoljnega gasilnega društva v Tacnu pod Šmarno goro, Gasilec,let. 27, štev. 3-4, 15. oktober 1923, str. 10–11.42 Arhiv PGD Tacen, Blagajniška knjiga 1901–1951.43 Gre za Jo`eta Nahtigala, ki je 1922 spremenil priimek v Slavec.28

za kulturne prireditve – najbli`ja je bila dvorana Krš~ansko prosvetnega društva vstari šoli v Šmartnu –, so to idejo vaš~ani z veseljem pozdravili. @al takrat v ob~iniza kaj takega ni bilo posluha, tako da je namera gasilcev zamrla.Društvu je v ~asu po prvi svetovni vojni (do leta 1927) na~eloval Franc Sirnik.Sirnik se je rodil 1886 pri Klemenu v Tacnu 40. Po poklicu je bil zidar in `e predprvo svetovno vojno je zgradil novo hišo (Tacen 75, pozneje imenovano pri Vajdi~u44 ). Tu sta imela z `eno Špelo do druge svetovne vojne manjšo trgovino. Meddrugo vojno je imel Sirnik v najemu tudi del trgovine Friderika @ivali~a, kjer si jeuredil manjšo gostilno oz. vinoto~. 45 Sirnik se je 1953 z dru`ino preselil v Stane`i-~e, kjer je 1960 tudi umrl.Po Sirniku, ki je imel ob koncu mandata kar nekaj te`av z nezaupljivim ~lanstvom,je društvu v letih med 1927 in 1933 na~eloval Franc Cedilnik, tesar iz Tacna76. Franc se je rodil 1878 pri Bo`onu v Tacnu. Ob izteku njegovega mandata se jedruštvo dopolnilo v opremi in leta 1933 zamenjalo ro~no brizgalno, ki je mimogredepovedano zaposlovala osem mo`, ki so vzdr`ali pri delu le 20 do 30 minut,z motorno. Zanjo je 95 posameznikov ve~inoma iz Tacna in Šmartna, pa tudi izZg. Gameljn, Broda, Vi`marij, Je`ice in celo Ljubljaneprispevalo 2765 dinarjev prostovoljnih prispevkov.46@ig “Prostovoljne gasilske ~eteTacen” iz leta 1933.Kralj Aleksander I. je 15. junija 1933 podpisalZakon o organizaciji gasilstva, ki je ukinil gasilskadruštva in namesto njih dovoljeval le gasilske ~ete.Ustanovljena je bila tudi Gasilska zveza kraljevineJugoslavije (srb. Vatrogasni savez kraljevine Jugoslavije),dotedanja Jugoslovanska gasilska zveza Ljubljanapa se je konec leta preimenovala v Gasilskozajednico Dravske banovine Ljubljana.V skladu z novo zakonodajo je bila 12. novembra1933 v ob~inski pisarni (pri Vrbanu) izrednaskupš~ina Prostovoljne gasilske ~ete Tacen, kakor se je takrat preimenovalo dotedanjePGD Tacen. Z naslednjo prisego: “Jaz N. N., kot ~lan prostovoljne gasilske44 Imenovano po Ludviku Vajdi~u (1900–1957), ki je imel tu v prvih letih po drugi svetovnivojni gostilno.45 Po vojni je bila zgradba nacionalizirana in v medvojnem Sirnikovem vinoto~u so bili vletih 1947–51 prostori Krajevnega ljudskega odbora, pozneje pa zbiralnica mleka.46 Arhiv PGD Tacen, Zapisnik prostovoljnih prispevkov za nabavo nove motorne brizgalnev Tacnu, 1932.29

~ete Tacen prisegam pred edinim Bogom, da ho~em vladajo~emu Kralju in domovinizvest biti, varovati narodno in dr`avno edinost, svojo dol`nost po ustavi, dr`avnih zakonihin gasilskih predpisih vestno vršiti, zapovedi svojih predpostavljenih slušati ter~ast in ugled gasilstva po vsem š~ititi in v vsem delovanju kot gasilec se brigati izklju~noza ob~e dobro, tako mi Bog pomagaj.” je priseglo 32 ~lanov gasilske ~ete. Izvoljenoje bilo tudi novo vodstvo, ki mu je predsedoval Valentin Cedilnik, sin dotedanjegana~elnika Franca Cedilnika. Valentin, ki je bil tako kot o~e tesar, se je rodil 1908 vTacnu 28, kjer je takrat `ivela njegova dru`ina. Na tej izredni skupš~ini je bila “odposlanaudanostna brzojavka Njegovemu Veli~anstvu Kralju in pozdravna brzojavkag. ministru za telesno vzgojo naroda [dr. Lavoslavu Han`ku]”. 47V za~etku oktobra 1934 so se tacenski gasilci na pobudo “Prosvetnega društvaMedno-Tacen” 48 udele`ili slavnostne blagoslovitve in otvoritve vise~e pokritebrvi, ki je povezala Tacen in Medno. S tem je takrat `elezniška postaja Medno postalapomembno izhodiš~e za izletnike na Šmarno goro.“Medvedova gasa” (današnja Plo~anska ulica) leta 1933,v ozadju stari gasilski dom iz leta 1904.47 Arhiv PGD Tacen, Zapisniki sej in zborovanj 1925–1940.48 O delovanju prosvetnega društva ni veliko podatkov, le v zapisniku gasilskega društvaMedno je v letu 1935 omenjen govor Josipa Westra, predsednika prosvetnega društva Medno- Tacen. Prim. Janez Kopa~, Medno in medanci skozi ~as, Medno : samozalo`ba, 2003,str. 24.30

Nekaj dni pozneje se je zgodil atentat na jugoslovanskega kralja. Šolska kronikapiše o tem dogodku naslednje: “9. 10. je Njegovo Veli~anstvo kralj Aleksander I. postalv Marseillu `rtev podlega atentata. S svojo mu~eniško smrtjo je zape~atil delo zamir, radi katerega se je napotil v Francijo. Zadnje sporo~ilo svojemu trdo preizkušenemunarodu je bila oporoka: ›^uvajte mi Jugoslavijo!‹ Na prestol kraljevine Jugoslavijeje po ~lenu 36. ustave stopil njegov prvorojeni sin Njegovo Veli~anstvo kralj PeterII.” 49 Tacenski gasilci so se udele`ili tudi komemoracij na dan kraljevega pogreba.“18. 10. na dan pogreba blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja jebila ob 8 h `alna slu`ba bo`ja, nato pa pred šolo javna komemoracija, katere se je udele`ilonad 1000 ljudi – med temi gasilske ~ete iz Gamelj, Tacna, Spodnjih in ZgornjihPirni~. Komemorativni govor je govoril šolski upravitelj [Josip Macarol, op. p.], kateregaje ob~instvo jokajo~e in ihte~e poslušalo.” 50 Dopoldan je bila v gasilskem domuv Tacnu `alna seja gasilske ~ete: “Tovariš predsednik [Valentin Cedilnik, op. p.] ob9 30 otvori sejo ter v lepem govoru oriše `ivljenje in delovanje Velikega vladarja, ki ga jedoletela tako tragi~na smrt. ^lanstvo mu je iskazalo ~ast s trikratnim slava.” 51Od 13. do 15. avgusta 1939 je potekal v Ljubljani 2. jugoslovanski gasilski kongres,ki ga je organizirala Gasilska zajednica Dravske banovine. Kongresa so sev velikem številu udele`ili tudi ~lani gasilske ~ete Tacen, ki so se na dogodek pripravljalivse od marca tistega leta in s tem po besedah predsednika pokazali “zavednostin disciplino”.Kmalu po kongresu so dobile vse gasilske ~ete okro`nico Gasilske zajedniceDravske banovine, da se morajo udele`evati priprav na obrambo pred morebitnimiletalskimi napadi in njihovimi posledicami. V nedeljo, 25. februarja 1940, jebilo v Šentvidu predavanje o zra~nih napadih, ki so se ga udele`ili tudi tacenski gasilci.Istega leta so ustanovili tudi vojnogasilsko ~eto, ki je tudi za~ela z vajami.Na seji upravnega odbora dne 4. maja1940 je predsednik Cedilnik prebral izGasilca odstavek o samaritanskem oz.@ig “Po`arne stra`e Tacen Prostovoljnegagasilskega društva ob~ine Šmartno” iz 1943.reševalnem oddelku, obrazlo`il njegovpomen in pozval ~lane, “da vsak `e vsvoji dru`ini ter po svoji mo~i pripomore49 ZAL, Enota za obljubljansko obmo~je, LJU-409 Osnovna šola Staneta Kosca Šmartno podŠmarno goro, a. e. 2, Šolska kronika 1912-1939.50 ZAL, Enota za obljubljansko obmo~je, LJU-409 Osnovna šola Staneta Kosca Šmartno podŠmarno goro, a. e. 2, Šolska kronika 1912-1939.51 Arhiv PGD Tacen, Zapisniki sej in zborovanj 1925-1940.31

32Edini ohranjeni dokument iz ~asa nemške okupacije je okro`nica z dne 1. aprila 1943,`igom “Po`arne stra`e Tacen Prostovoljnega gasilskega društva ob~ine Šmartno”in podpisom Franca Slavca.

k ~im ve~ji in hitrejši ustanovitvi te akcije, kar je `e neobhodno potrebno in skrajni~as, da se to tudi izvede.” 52 Ta oddelek se je 28. februarja 1941 tudi ustanovil insledilo je ve~ predavanj tajnika gasilske `upe Dolni~arja in dr. Mateja Justina izŠentvida.Okupacija de`ele je za nekaj let prekri`ala na~rte društva. Del ~lanstva se je tudimed vojno oklepal društva in se s tem rešil sodelovanja v drugih nemških vojaškihorganizacijah. Tako so bili npr. ~lani gasilskih ~et, predvsem starejši, oproš~eni vojaškihvaj v Wehrmannschaftu (bojnem moštvu). Tudi po 6. aprilu 1941 je v društvudelovalo slovensko vodstvo, ki je skrbelo za redno izvajanje obveznih vaj.Iz okro`nice z dne 1. aprila 1943, ki naznanja, da bo v nedeljo, 4. aprila obveznavaja, je vidno, da je bilo sredi vojne v društvu 24 aktivnih ~lanov. Torej so ~lani ves~as okupacije opravljali svojo slu`bo, da bi s tem pomagali vaš~anom in ohraniligasilstvo. Drugi so odšli v borbo in pet ~lanov gasilske ~ete je izgubilo `ivljenja:Jo`e Jenko (1910–1944), delavec iz Zapog 27 (stanoval Tacen 102), brizgalec, ~lanod 1937, Martin Medved (1925–1944), sodar iz Tacna 12, ~lan podmladka, 53 MihaNovak (1899–1941), tesar iz Tacna 4, brizgalec in ~lan upravnega odbora, ~lan od1916, Simon Pe~ovnik (1902–1944), ~evljar iz Vranskega 22 (stanoval Šmartno28), trobenta~, ~lan od 1935 in Karol Trnovec (1910–1945), ~evljar iz Podutika 14(stanoval Tacen 105), brizgalec, ~lan od 1938.Čas socialistične JugoslavijePo koncu druge svetovne vojne je vodstvo društva prevzel sodar Franc Novak.Franc se je rodil 1896 pri Jo`u v Tacnu 4 in je bil brat revolucionarjev Mihe inIvana Novaka. V gasilskem društvu je imel `e od 1923 funkciji podna~elnika inpoveljnika.Junija 1945 so bile prostovoljne gasilske ~ete z okro`nico obveš~ene, da se odtlejorganizirajo kot prostovoljna gasilska milica, ki je podrejena Ministrstvu za notranjezadeve. @e maja 1948 pa je ljudska skupš~ina Ljudske Republike Slovenijesprejela zakon o prostovoljnih gasilskih društvih.52 Arhiv PGD Tacen, Zapisniki sej in zborovanj 1925-1940.53 Martin, ki je bil sin nekdanjega predsednika društva Martina Medveda (1881–1965), nivpisan med redne ~lane za leto 1941 tako kot njegov o~e, saj je bil takrat star 16 let in jebil verjetno le ~lan podmladka.33

@ig “Prostovoljnega gasilnegadruštva Tacen” iz leta 1948.Leta 1947 je zamisel o ve~jem gasilskem domuzopet prevzela ~lane, ki so nameravali s podporolokalne skupnosti zgraditi tudi zadru`ni dom. Zza~etkom gradnje pa se je zaradi pomanjkanja denarjazavla~evalo, zato so se 1948 ~lani samostojnoodlo~ili za zidavo. Zastavili so `e temelje, a soz delom prekinili. Prišla je 50-letnica društva in znjo povezana proslava, ki jo je predvojni predsednikValentin Cedilnik takole opisal:“Kakor je pol stoletja pomemben dogodek v `ivljenjuposameznika, tako se tudi praznovanje tega pomembnegadogodka v društvih izvrši obi~ajno z ve~jo slovesnostjo. Tudi naše društvose je tega dneva hotelo v polni meri zavedati in spominjati ter je istega praznovalo resslavnostno, zato naj mu bo tudi v tej knjigi posve~eno par vrstic.Društvo je na svojem ob~nem zboru dne 18. I. 1948 sklenilo, da proslavi kot najstarejšedruštvo v okolišu petdesetletnico svojega obstoja in sicer na dan 6. VI. 1948,zvezano z razvitjem prapora in odlikovanjem (podelitvijo diplom) zaslu`nim starim~lanom.Naj takoj v za~etku omenim tudi nastanek prapora, ki je edini v bli`nji okolici.Pobudo zanj je dal blagajnik ~ete tov. Brank Peter, ki je tudi obljubil, da bo praporizvršila njegova `ena Ton~ka. Bilo pa je to še pred l. 1941, tako da je bil prapor `egotov; seveda pa smo morali vsled okupacije z razvitjem po~akati gotovo dobo. Po l.1945 je bilo treba napraviti gotove spremembe na slikah istega, tako da je bil gotov `epred l. 1948, a se je z razvitjem po~akalo, da se zdru`i to s proslavo petdesetletnice. 54Ker je bila to za go. Brank Ton~ko velika `rtev, zakaj res mojstrsko izdelani prapor jezahteval veliko potrpe`ljivosti in pa znanja, s tem v zvezi pa tudi gmotnih `rtev, naj jibo na tem mestu izre~ena najprisr~nejša zahvala in priznanje.Dan proslave se je pri~akal z velikimi pripravami, pri katerih so sodelovali skorajvsi ~lani. Bil je krasen junijski dan, zato je bilo razpolo`enje res slavnostno.54 Prapor tacenskih gasilcev krasi tudi sv. Florijan, ki je bil tudi v Sloveniji sprejet kot zaš~itnikgasilcev `e od ustanavljanja prvih prostovoljnih gasilskih društev. V ~asu KraljevineJugoslavije je Gasilske zajednica Dravske banovine gasilce v gasilskih ~etah imenovala“vitezi sv. Florijana”. Od med 1945 in 1990 je bilo razvitje prapora s podobo sv. Florijanaglede na politi~no ureditev bolj redko. Kljub temu pa je bilo vsako leto le nekaj razvitij,tako da je v vsem obdobju zabele`enih nekaj deset takih praporov, med njimi tudi tacenski.Veliko praporov s podobo sv. Florijana pa dobimo v obdobju od leta 1995 do leta 2000,ko imamo na leto tudi po 30 in ve~ razvitij.34

To~no ob napovedani uri se je zbralo doma~e ~lanstvo v paradnih in delovnih oblekahs predsednikom tov. Novak Francem na ~elu ter veliko število doma~ih prijateljevgasilstva v narodnih nošah s kumico prapora go. Ton~ko Brankovo na ~elu, da pri~akajopovabljene bratske ~ete, katere se je povabilo na proslavo.Sodelovale so slede~e ~ete: Dravlje, Št. Vid, Vi`marje, Gunclje, Stane`i~e, Medno,Preska Medvode, Zg. Pirni~e, Sp. Pirni~e, Gameljne in Bukovica. Ko so bile zbranevse ~ete je cela povorka s predsednikom ~ete tov. Novak Francem in rajonskim poveljnikomtov. Šušterši~ Petrom na ~elu z godbo odkorakala pred gasilni dom, kjer se jevršil slavnostni del proslave. Tukaj sem v imenu ~ete pozdravil vse sodelujo~e ter šeposebej rajonskega poveljnika tov. Šušterši~ Petra, predsednika ~ete tov. Novak Franca,ki vodi ~eto po potih uspehov in ki je najve~ pripomogel do tako lepe proslave,kumico prapora, ki je s svojo osebno pridnostjo in po`rtvovalnostjo prispevala k odkritju,kakor tudi vse prijatelje v narodnih nošah z organizatorjem tov. Je`ek Francem,a najbolj odlikovance, ki so v celem razdobju pomagali mi voditi ~eto. Opisal sem nakratko nastanek ~ete in njeno delo do tega jubileja ter nato podal besedo rajonskemupoveljniku tov. Šušterši~ Petru, kateri je po pozdravu razvil prapor in ga predal vvarstvo zastavonoši tov. Brank Petru. Nadalje je podelil po seznamu odlikovancev,katerega je pre~ital tov. tajnik Novak Anton, diplome zaslu`nim starim ~lanom insicer: Šušterši~ Francu, Cedilnik Francu, Smole Ivanu, Medved Martinu, Brauhar Jo­`etu in Medved Ivanu. Kot priznanje za svoje delo pa je prejela diplomo tudi kumicaprapora ga. Brank Ton~ka.Po kon~ani slovesnosti je zaigrala godba dr`avno himno, nato pa se je razvil sprevodpo vasi z mimohodom. Bilo je res lepo pogledati dolgo povorko narodnih noš, gasilcevv paradnih oblekah ter vozil z gasilci v delovnih oblekah, kateri so se pomikali vpo~asnem koraku do vasi, nato nazaj po glavni cesti do prostora z defilejem, nakar seje vsa ta slavnostna dru`ba zbirala na veseli~nem prostoru na vrtu Kovi~ Toneta, kjerje v prijetnem pomenku o teko~em delu in gasilstvu hitro potekel ~as. Razšli pa smo sez novimi gledanji in zagonom pri delu v procvit gasilstva.Na koncu naj bo izre~ena posebna zahvala še ostalim ~lanom, ki so vodili in se`rtvovali pri pripravah za proslavo, poleg `e omenjenega predsednika še tajniku tov.Novak Antonu in blagajniku Brank Petru.Naj slu`ijo te vrstice spominu va`nih dni v `ivljenju naše ~ete in spodbuda poznejšim~lanom ~ete, skrbeti procvitu in pripravljenosti, hiteti vedno in povsod bli`njemuv pomo~.” 5555 Arhiv PGD Tacen, Zapisniki 1901–1912 (1938, 1948, 1950–51).35

Pove~anje gasilskega doma pa ~lanstvu ni dalo miru, zato je bil na ob~nem zboru1950 sprejet dokon~ni predlog o dograditvi gasilskega doma. Za vsa upravnadela so zadol`ili predsednika Franca Novaka, Valentin Cedilnik pa je bil zadol`enza tehni~na dela (t. i. “pooblaš~enec za gradnjo”). Zidava je bila kon~ana še istegaleta in 28. januarja 1951 je v novem domu `e potekal redni ob~ni zbor PGD Tacen.Na njem je spregovoril tudi pooblaš~enec za gradnjo gasilskega doma ValentinCedilnik, ki je uvodoma dejal: “Pred 9. meseci smo zasadili krampe in lopate podta prostor, v katerem se sedaj nahajamo, kjer so preje rasle koprive stoji danes domgasilcev, kateri je ponos vasi Tacen in Ljubljanski okolici. Nisem si mislil, da bomo vtako kratkem ~asu izvršili zadane si naloge. Skoraj vsak dan je pozival gasilski rog v popoldanskihurah ~lane in vaš~ane na prostovoljno delo k gasilskem domu, kateremuso se odzvali vsi po`rtvovalni in zavedni ~lani ter vaš~ani. Posebne zasluge pa ima našneutrudljivi predsednik [Franc, op. p.] Novak in se ~udim njegovi tolikšni po`rtvovalnostiin vztrajnosti, on je bil duša vsega dela. Sodarska zadruga nam je isto šla v vsehozirih na roko. Zahvalim se tov. Slavec Jo`etu za njegovo intenzivno delo. Zahvalitipa se moram tudi našemu tajniku [Antonu, op. p.] Novaku, ki nam je izposloval36Prapor tacenskih gasilcev, ki je bil izdelan 1941 in razvit ob 50-letnici društva 1948,krasi zavetnik gasilcev sv. Florijan. Zanj so `e leta 1940 zbrali 1051 dinarjevprostovoljnih prispevkov in je delo Ton~ke Brank roj. Kovi~ (1911–1978).

podporo iz fonda preventivnih mer za gradnjo gasilskega doma.” 56 V nadaljevanju jeomenil še, da si številni posamezniki zaslu`ijo pohvale za dosedanje delo in po`rtvovalnostin še pristavil, da si on “v kateri drugi vasi ne bi upal izvesti tega dela.”Gasilski dom se je zasnoval tako, da je omogo~al tudi gledališko dejavnost, kidrugje v kraju ni imela primernega prostora in “ni minilo še 8 mesecev od pri~etka[gradnje], `e so se naši pridni igralci predstavili s prvo igro”. 57 Ljubiteljska gledališkadejavnost se je v Tacnu za~ela takoj po drugi svetovni vojni, ko je bila pod okriljemt. i. Ljudskega izobra`evalnega sveta 17. februarja 1946 v gostilni Vajdi~ odigranaveseloigra Cveta Golarja Dve nevesti. 58 Leta 1948 so ga igralci vklju~ili v PGDTacen in ustanovili Kulturni in prosvetni odsek, ki so ga vodili: Rado Cedilnik(1948–51), Alfonz Šilc (1952–58), Franc Je`ek (1959) in Slavko Smole (1960–61).V letih med 1948 in 1950 so igrali v prostorih tovarne SETA (Seunig Tacen), od1951 pa v dvorani obnovljenega gasilskega doma v Tacnu, kjer so bile `e prvoleto kar tri premiere: 4. februarja Teta na konju, 1. aprila Fin`garjeva Naša kri inKulturni in prosvetni odsek PGD Tacen je 1. aprila 1951, v prvi sezoniv novem gasilskem domu, uprizoril Fin`garjevo ljudsko igro Naša kri.56 Arhiv PGD Tacen, Zapisnik sej in sestankov 1940–1961.57 Arhiv PGD Tacen, Zapisniki 1901–1912 (1938, 1948, 1950–51).58 Andreja Artelj, Nada Golub, Ljubo Golub, Toni Kocjan, 35 let kulturne dejavnosti v Tacnu,Kulturno umetniško društvo “Ivan Novak – O~ka” : Tacen, 1982, str. 13.37

2. decembra Bu~arjeve ljudska igra z godbo in petjem Na Trški gori. 59 Leta 1961je prišlo do oddvojitve kulturno-prosvetnega odseka in ustanovitve Prosvetnegadruštva Tacen katerega prvi predsednik je postal Jure Novak. Da odhod “prosvetarjev”ni bil povsem enostaven in brez zamere, da slutiti tudi mnenje upravnegaodbora GD Tacen z dne 3. decembra 1982, ko so ob izidu zbornika ob 35-letniciKUD Tacen zapisali: “Enostransko je prikazano delo gasilcev, ni prikazano tako, kotje bilo.” 60 Resnici na ljubo, gasilsko društvo je v vsem zborniku omenjeno le enkrat.Gledališ~niki so v tem ~asu uprizorili ve~ kot 45 komedij in dram.Leta 1953 je bil ob pomo~i velikega števila prostovoljnih ur dokon~no preurejentudi prvi gasilski avtomobil. S tem je bila uresni~ena dolgoletna `elja tacenskihgasilcev po lastnem gasilskem avtomobilu, ki je svoje poslanstvo opravljal naslednjih15 let.@ig “Prostovoljnega gasilskegadruštva” iz 1959.Po smrti predsednika Franca Novaka je prišelnajprej za tri leta na ~elo društva dolgoletni tajnikAnton Novak p. d. Me`anov, ki mu je v obdobjumed 1958 in 1962 sledil Valentin Burgar,potem naslednji dve leti ponovno Anton Novakin med 1964 in 1971 drugi~ Valentin Burgar. Vtistem ~asu, leta 1968 ob 70-letnici društva, je bilstari gasilski avtomobil zamenjan s popolnoma novimorodnim avtomobilom IMV kombi super B.Na proslavi, ki je potekala 14. julija, je predsednikBurgar dejal: “Danes pa, ko proslavljamo to lepo obletnico,bo dan v uporabo nov gasilski avtomobil, skaterim bo upajmo, ker je nov in napravljen res sodobno, društvo mnogo bolj udarnoin nudilo pomo~ hitro, s ~imer bo upravi~ilo pomo~, katero je prejelo za njega od dobrihob~anov, sklada, gospodarskih in dru`benih organizacij in pa Skupš~ine ob~ineLjubljana Šiška.” 61Leta 1971 je postal predsednik `e tretji~ Anton Novak. Velik problem, s katerimse je društvo v sedemdesetih letih soo~alo, je bilo pomanjkanje novih, mladihmo~i. Predsednik Novak je o tem poro~al na ob~nem zboru 13. decembra 1975 inmed drugim dejal: “Menim, da bi bilo tudi potrebno, da politi~ne organizacije naše­59 Arhiv PGD Tacen, Zapisnik sej in sestankov 1940–1961.60 Arhiv PGD Tacen, Zapisniki 1982–1987.61 Arhiv PGD Tacen, Proslava 70 letnice 14. 7. 1968 (Vlo`eno v Zapisnike sej 1962–1977).38

O po`aru pri Koširju v Tacnu na veliki petek, 20. aprila 1973,je poro~al tudi ~asopis Dnevnik.ga terena in mi sami nave`emo boljšo povezavo s šolami, da bi tudi one `e v šolskihklopeh propagirale vklju~itev mladine v to humano organizacijo.” 62@ig “Gasilskega društva Tacen”iz leta 1975.V letu 1977 se je spremenil na~in financiranjaprostovoljnega gasilstva, ustanovljena je bila samoupravnainteresna skupnost (t. i. SIS) za varstvopred po`arom s prispevno stopnjo 0,3 % brutodru`benega proizvoda. Takšen na~in financiranjaje bil v veljavi do 1988, ko so bili SIS-i ukinjeni.Ob izteku Novakovega tretjega predsedovanjaje bila dana pobuda o novi dograditvi doma, s~imer bi do svojih prostorov prišle tudi druge organizacijena obmo~ju Krajevne skupnosti Šmart-62 Arhiv PGD Tacen, Zapisnik 78. rednega letnega ob~nega zbora GD Tacen, 1975.39

no-Tacen. Pri tem so naleteli tudi na naslednjo zanimivost: “Ker se lastnina gasilskihdruštev v Sloveniji smatra še kot privatna lastnina, v ostalih republikah je `edru`bena, ne more krajevna skupnost finansirati privatne lastnine.” 63 Po mnogihdogovarjanjih je prišlo do sklenitve sporazuma med krajevno skupnostjo in gasilcio na~inu prenove doma, ki je v maju 1978 tudi stekla in se kon~ala s slovesnootvoritvijo in parado 9. junija 1979.Gasilski dom leta 1976.Takrat je za~el svoje desetletno predsedovanje predzadnji predsednik Jernej Cedilnik.Delovanje društva v tem obdobju najlepše opisuje njegovo poro~ilo na ob~nemzboru, 28. januarja 1989, v katerem je strnil rezultate dela preteklih 10 let.“Nobeno gasilsko društvo ne more delovati brez dobro izurjenih ~lanov. Tega smose v našem odboru v preteklosti dobro zavedali, zato smo veliko truda in volje vlo`iliv pridobivanje mladega naraš~aja od osnovnošolcev naprej. Naši mentorji so v preteklostiz veliko zagnanostjo vzgajali in pripravljali mladino za tekmovanja. Vsakoleto smo se udele`ili vseh pionirskih, mladinskih in ~lanskih tekmovanj. Iz vseh teh63 Arhiv PGD Tacen, Zapisnik izredne seje Upravnega in Nadzornega odbora GD Tacen, 8.februar 1978.40

prizadevanj se je razvila mo~na ekipa ~lanov, ki je sposobna posredovati v po`arih alinesre~ah v vsakem ~asu.” 64Potem je še poudaril, da so v njegovem mandatu v celoti obnovil vozni park:leta 1979 z gasilsko avtocisterno FAP, 1983 s terenskim vozilom UAZ 4693 in 1986z novim manjšim gasilnim vozilom TAM 80 T5.Gasilci pri delu v Šmartnu leta 1980.Predsednik Jernej Cedilnik je v desetletnem poro~ilu izpostavil še naslednje: “Sevedak naši dejavnosti spada tudi skrb za vodne vire, na katere pa tudi nismo pozabili.Poleg ~iš~enja bazenov v Šmartnem in v Tacnu, smo se lotili tudi novogradenj. S pomo~joOb~inske gasilske zveze smo zgradili dostop do Save – ~rpalni plato, predvsemza slu~aj po`ara v lesnem obratu Slovina [Sodarski zadrugi, op. p.], ravno tako smozgradili `e ~ez 40 let na~rtovan bazen pri studencu s financiranjem Ob~inske gasilskezveze.” 65 Za studencem ob cerkvi sv. Jurija so `e leta 1912 zgradili vodohram. Ob64 Arhiv PGD Tacen, Zapisnik 91. rednega letnega ob~nega zbora GD Tacen, 1989.65 Arhiv PGD Tacen, Zapisnik 91. rednega letnega ob~nega zbora GD Tacen, 1989.41

njem so jeseni 1987 zgradili nov, 70 m 3 velik bazen za po`arno vodo. Gradnja jebila zelo zahtevna, saj se je zaradi bli`ine za~ela posedati bli`nja Ropetova doma-~ija. Vsi ~lani društva so stopili skupaj in na gradbiš~u teden dni de`urali no~ indan. Leta 1993 so na pobudo in s financiranjem takratnega sveta krajevne skupnostibli`nji vodnjak v celoti obnovili. Podoben bazen so nameravali zgraditi tudisredi Šmartna vendar med doma~ini kljub zagotovljenim denarnim sredstvom nibilo prave volje za njegovo izgradnjo.^lani Gasilskega društva Tacen ob 85-letnici društva 8. oktobra 1983;med njimi je tudi Janja Domitrovi~, predsednica krajevne konference SZDL Edvard Kardelj.V ~asu Cedilnikovega predsedovanja je društvo slovesno praznovalo tako 85-letnico(8. oktobra 1983), kakor tudi 90-letnico delovanja (20. avgusta 1988). Letoza tem je prevzel vodenje društva sedanji predsednik Bogdan Snoj st. V njegovemmandatu, pa tudi `e prej, je operativno vodstvo ves ~as skrbelo za posodabljanjetehni~nih sredstev za gašenje in reševanje, zaš~itnih sredstev za gasilce ter so~asnoizobra`evanje in usposabljanje z novo pridobljeno opremo. Tako je lahko mnogokratpomagalo sovaš~anom ob kakršnikoli elementarni nesre~i ali po`aru.42

Čas Republike SlovenijeDecembra 1990 se je na referendumu velika ve~ina prebivalcev Slovenije odlo-~ila za samostojno in neodvisno dr`avo. Slovenska skupš~ina je ustavni zakon osamostojnosti sprejela 25. junija 1991, na mejnih prehodih so bile jugoslovansketable in zastave zamenjane s slovenskimi in postavljeni mejni prehodi proti Hrvaški.Isti ve~er se je v Beogradu sestal Zvezni izvršni svet. Sprejel je odlok o zavarovanjudr`avnih meja v Sloveniji, s ~imer sta imeli JLA in zvezna policija odprto potza oboro`en nastop proti Sloveniji. To no~ je bila Slovenija v vojni. Med slovenskoosamosvojitveno vojno 66 so gasilci de`urali no~ in dan. Poveljnik PGD Tacen Dušan^esenj je takrat zapisal: “Ob agresiji JA [Jugoslovanske armade, op. p.] na našomlado dr`avo, smo bili vklju~eni tudi mi. Na poziv poveljnika OGZ Ljubljana-ŠiškaRoš Petra smo 27. 6. `e ob 8:30 pri~eli s 24 urnim de`urstvom v prostorih gasilskegadoma. De`urstvo je trajalo do 5. 7. 1991. De`urali smo v dveh izmenah po 8 do 10~lanov. Opravljeno je bilo 1386 ur.” 67Omeniti velja, da so na ob~nem zboru, 25. januarja 1992, z 48-timi glasovi zain enim vzdr`anim glasom sprejeli pobudo, da se KS Edvard Kardelj preimenujenazaj v KS Tacen-Šmartno. 68Z nastankom Mestne ob~ine Ljubljana se je reorganiziralo tudi gasilstvo, 19.maja 1995 je bila ustanovljena Gasilske zveze Ljubljana. PGD Tacen je bilo uvrš~enov Sektor IV (Šiška I oz. od 1998 Vi`marje), prvipoveljnik sektorja je postal poveljnik PGD TacenDušan ^esenj, ki je funkcijo opravljal do 1998. Vtem sektorju so poleg Tacna še naslednja društva:Vi`marje-Brod, Šentvid, Gunclje-Male Vi`marje,Stane`i~e-Dvor, Medno, Gameljne in Rašica.@ig “Prostovoljnega gasilskegadruštva Tacen” iz 1997.Hitro se je bli`alo leto 1998 in stoletnica društva.Slovesnosti ob stoletnici so se pravzaprav za-~ele `e v letu 1997. Društvo je namre~ 11. oktobra1997 organiziralo odmevno vajo imenovano “100curkov za 100 let”, kjer je so~asno izvedlo izliv66 Slovenska osamosvojitvena vojna, znana tudi kot “desetdnevna vojna”, je vojna, s kateroje Republika Slovenija med 27. junijem in 7. julijem 1991 izvojevala svojo neodvisnost odSFRJ.67 Arhiv PGD Tacen, Poveljniško poro~ilo za leto 1991.68 Arhiv PGD Tacen, Zapisnik 94. rednega ob~nega zbora GD Tacen, 1992.43

vode iz stotih cevi. 69 Ideja o izvedbi vaje se je porodila med pogovori o spremljajo~ihprireditvah stoletnice PGD Tacen. Za izvedbo vaje je bil izbran travnik AlfonzaŠilca v Produ, ki je omogo~al primerno dostopnost in ima ustrezno lego zafotografiranje. 70 Na vaji je sodelovalo skupaj 142 ~lanov (23 iz PGD Tacen). Polegdoma~ega se je vaje udele`ilo še 16 PGD (^rnu~e, Dravlje, Je`ica, Kozarje, Medno,Mengeš, Podutik-Glince, Preska-Medvode, Smlednik, Sp. Pirni~e-Vikr~e-Zavrh,Sora, Šinkov Turn, Vi`marje-Brod, Vodice, Zg. Pirni~e, Zg. Šiška) iz štirih ob~in(Ljubljane, Medvod, Mengša in Vodic) in PIGD Donit. Vozila so za~ela prihajatina prizoriš~e popoldan ob pol treh in razporejanje vseh 18 gasilskih vozil je bilokon~ano prej kot v pol ure. Po razporeditvi vseh enot so se strojniki s poveljujo-~im Dušanom ^esnjem, poveljnikom PGD Tacen, dogovorili za potek izvedbe, kije bil naslednji: najprej minuta brizganja za uskladitev vseh parametrov in morebitnoodkrivanje napak na cevovodih, prekinitev brizganja in odpravljanje morebitnihnapak ter kon~no enominutno brizganje za slikanje. Za 100 curkov z medsebojnimrazmikom 1,5 metra je bil potreben krog s premerom okoli 50 metrov.Na razdalji 15 metrov od osnovnega kroga so na vsakih 6 curkovnih mest postaviligasilno vozilo. Za pribli`no 2 minutno brizganja pri tlaku 6 barov in premeru ro~nika12 mm je bilo na curek potrebnih 470 litrov vode, tako da je vsako sodelujo~edruštvo prispevalo šest curkov in avtocisterno ali gasilno vozilo s cisterno z minimalno3000 litri vode. Pri tem je bilo poskrbljeno tudi za mo`nost takojšnjegaodhoda s prizoriš~a vaje zaradi morebitne intervencije.V decembru 1997 so v društvu prevzeli novo poveljniško vozilo Land Rover Defender,za katerega je GZ Ljubljana prispevala pribli`no 40 % osnovne cene.Z letom 1998 je za~ela veljati nova uredba Vlade RS o organizaciji in delovanjusistema opazovanja, obveš~anja in alarmiranja, ki je dolo~ala tudi prijavo na centerza obveš~anje ( 112).Stoti ob~ni zbor PGD Tacen je potekal v soboto, 31. januarja v gasilskem domuv Tacnu. 71 Prisotnih je bilo 45 ~lanov in 16 mladincev in pionirjev. Ob~nemuzboru je predsedoval Jernej Cedilnik, v delovnem predsedstvu sta bila še PavleŠušterši~ in Matja` Groznik. Zapisnikar je bil Primo` Burgar, overovatelja Janez69 Ker je bila ta atraktivna vaja v knjigi Tacenski gasilci in dvajseto stoletje le be`no omenjena(Prim. Avguštin Lah, Tacenski gasilci in dvajseto stoletje, Ljubljana, 1998, str. 98–99),na tem mestu podajamo njen nekoliko širši opis. Za ve~ o vaji glej Aleš Cedilnik, Poro~iloz vaje “100 curkov”, spletni naslov www.pgd-tacen.si/zg_100curkov.html.70 Fotografija z vaje “100 curkov” krasi tudi naslovnico knjige Tacenski gasilci in dvajsetostoletje.71 Arhiv PGD Tacen, Zapisnik 100. rednega letnega ob~nega zbora PGD Tacen, 1998.44

Ob stoletnici so izdali razglednico s fotografijo vaje “100 curkov za 100 let”,pri pošti 61112 Šmartno pa je bil 1. avgusta 1998 v uporabi prilo`nostni poštni `ig.^arman in Toma` @ukovec, v verifikacijski komisiji sta bila Branko Artelj in ŠtefanMedved. Poro~ila so pripravili predsednik Bogdan Snoj st., poveljnik Dušan^esenj, tajnik Primo` Burgar in blagajnik Janez ^arman; blagajniško poro~ilo jezaradi bolezni blagajnika prebral tajnik društva. Na 100. ob~nem zboru je bil prvi~javno predstavljen nov grb tacenskih gasilcev, katerega pomen je razlo`il MartinArtelj. Jubilejnega ob~nega zbora so se udele`ili tudi številni gostje, ki so zbor tudipozdravili. GZ Ljubljana sta zastopala Peter Bernik in Jo`e Vidmar, prisotni so bilitudi ~lani PGD Rašica, Gameljne, Sp. Pirni~e-Vikr~e-Zavrh, Zg. Pirni~e in Vi`mar-45

je-Brod. Prisotna je bila tudi predstavnica TD Šmarna gora - Tacen in predsednikKS Šmartno-Tacen Jo`e Kepic.To leto so gasili le travniški po`ar, ki je nastal 15. februarja v Zgornjih Gameljnah.Druga~e pa je bilo s povodnjimi ob neurjih. @e 25. februarja so ~rpali vodopri Marjanu Tomši~u v Tacnu (Ul. Bratov Novak 19) in nato v novembru kar trikrat:~etrtega pri Vidrihu v Tacnu (Tacenska cesta 150), naslednji dan v Trnovemin sedmega še v `elezarni Štore. 72Skozi vse leto so potekale vaje. Na sektorski vaji 25. julija v novem naselju Prelogev Šmartnu so sodelovala vsa društva sektorja Vi`marje in PGD Sp. Pirni~e-Vikr~e-Zavrh.Zanimiva veri`na vaja od Sela pri Vodicah do stolpa na vrhu Rašiceje potekala 17. oktobra; 30. oktobra pa je bila meddruštvena vaja na kmetiji AlfonzaŠilca pri Potokarju v Tacnu, poleg doma~ega društva sta sodelovali še PGDVi`marje-Brod in Sp. Pirni~e-Vikr~e-Zavrh.V maju so se udele`ili mladinskega in pionirskega tekmovanja GZ Ljubljana vŠentjakobu pri tovarni Belinka, kje so dosegli pionirji prvo mesto, 20. septembraso z dvema desetinama sodelovali na ~lanskem tekmovanju GZ Ljubljana na Vi~uin dosegli 7. in 8. mesto. Udele`ili so se tudi avtorelija gasilskih terenskih vozil“Preska 98” v Medvodah.Jubilejna priznanja so v letu 1998 prejeli: za 60 let delovanja v društvu Leon Šušterši~,za 30 let Rudolf Cedilnik in Marko Dolinar ter za 10 let Toma` Šilc.Dobršen del leta je zaznamovalo proslavljanje stoletnice društva. Naslednji dogodek,ki je sodil v sklop praznovanja stoletnice je bil 17. aprila 1998, ko je bil vTacnu tretji ob~ni zbor GZ Ljubljana. 73 V okvir praznovanje je sodila `e omenjenasektorska vaja 25. julija in razstava o zgodovini društva, ki je bila odprta v nedeljo,26. julija, in je potekala v okviru “Gasilskega tedna v Tacnu”. Razstavo so pripraviliMartin Artelj, Špela Ledinek in Jurij Šilc ob pomo~i Karla Frama iz Medvod.Ob tej prilo`nosti je bila tudi predstavitev knjige Tacenski gasilci in dvajseto stoletjeizpod peresa dr. Avguština Laha. Razmišljanja o knjigi je predstavil dr. Jurij Šilc,ki je med drugim dejal: “Pred nami je enkraten dokument o vztrajnosti, pogumu, nepopustljivostiin solidarnosti – knjiga o tacenskih gasilcih. Društvu, ki je hvala bogu,pustilo pe~at kraju in ki je, kot se je izkazalo, pre`ivelo štiri oziroma, ~e smo natan~ni,celo pet dr`avnih oblik in še nekaj ve~ politi~nih re`imov. To knjigo smo si zaslu`ili.Vsi, ne le gasilci.”72 Arhiv PGD Tacen, Poveljniško poro~ilo za leto 1998 in Operativna knjiga PGD Tacen1996–2008.73 Franc Sever et. al, Ljubljanski gasilci skozi ~as, Ljubljana, 2004, str. 94–95.46

Sve~ana akademija ob stoletnici društva je bila 30. julija in so se je udele`ili tudivisoki gostje, predsednik Republike Milan Ku~an, ki je bil slavnostni govornik,predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eöry in predsednik GZ Ljubljana FranciPance. Minister za obrambo Alojz Krape` je v pozdravnem govoru med drugimdejal, da ima gasilstvo na Slovenskem dolgo tradicijo in nadaljeval: “Je globokovsajeno v zavest naših ljudi, postalo je del narodove kulture. Sodelovanje v gasilski organizacijitemelji na najvišjih eti~nih na~elih, je ~astno, bogati `ivljenje posameznikain prispeva k kakovosti skupnega `ivljenja.” Ob koncu je spomnil na velik prispevekgasilcev v vojni za Slovenijo: “Slovenski gasilci so v tistih dneh skupaj s Teritorialnoobrambo, policijo in Civilno zaš~ito ob enotni podporo vseh prebivalcev gasili in pogasilivojni po`ar, ki je zajel Slovenijo.”Vrhunec proslavljanja 100-letnice je bil 1. avgusta, ko je bila v organizaciji in izvedbiGZ Ljubljana v Tacnu velika parada. Sestavljali so jo: zastavonoša, narodnenoše, godba na pihala, prapori in ešalon PGD Tacen, ešalon praporov vseh ostalihPGD, sledili so ešaloni mladine, gasilk, veteranov, zdru`eni ešalon sektorjev GZLjubljana in gostov ter operativni ešalon GZ Ljubljana. Parado je sklenil motorizirandel z okrog 20 vozili. Na tribuni za slavnostne goste, na parkirnem prostorupred gostilno Košir, so bili med drugimi tudi obrambni minister Alojz Krape`,Parada ob 100-letnici PGD Tacen, 1. avgust 1998.47

predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eöry, direktor Uprave Republike Slovenijeza zaš~ito in reševanje Bojan Ušeni~nik, predsednik GZ Ljubljana FranciPance, `upanja mestne ob~ine Ljubljana Viktorija Poto~nik in ljubljanski pomo`niškof Alojz Uran.48V ~asopisu Dnevnik je bil objavljen sestavek o praznovanju 100-letnice PGD Tacen.

Prvih deset v drugem stoletjuKronika PGD Tacen 1999–2008“Naj se zahvalim vsem pionirjem, mladincem, ~lanicam, ~lanom in veteranomza delo in uspehe. Posebna zahvala pa še ~lanom in ~lanici, kiso sodelovali pri ~iš~enju in odpravljanju posledic po poplavi v @eleznikih.@elim, da bi delo preko celega leta potekalo še tako naprej.”Bogdan Snoj st., predsednikTacen, 9. februar 200849

1999 – 101. leto delovanjaV soboto, 30. januarja, je bil v gasilskem domu v Tacnu 101. ob~ni zbor PGDTacen. Udele`ba je bila podobna kot leto prej, prisotnih je bilo 42 ~lanov in 14mladincev in pionirjev. Predsednik delovnega predsedstva je bil Pavle Šušterši~,~lana Aleš Cedilnik in Bogdan Snoj ml. Potek ob~nega zbora je vestno zapisovalPrimo` Burgar, overovatelja zapisnika sta bila Mihael Malovrh in Jernej Cedilnik.V verifikacijsko komisijo sta bila izvoljena Branko Artelj in Toma` @ukovec. Poro~ilao delu v preteklem, jubilejnem letu so podali predsednik Bogdan Snoj st.,poveljnik Dušan ^esenj, tajnik Primo` Burgar in blagajnik Janez ^arman. V imenunadzornega odbora je poro~al Valentin Burgar. Ob~nega zbora so se udele`ilitudi predstavnik GZ Ljubljana Franci Pance ter ~lani PGD Rašica, Gameljne, Sp.Pirni~e-Vikr~e-Zavrh, Zg. Pirni~e, Vi`marje-Brod in Butajnova-Planina. Prisotniso bili tudi predstavnik DU Šmartno-Tacen in gostje Sašo Slavec, dr. Avguštin Lahin Jo`e Sitar.Pionirska desetina PGD Tacen je osvojila 1. mesto na tekmovanju GZ Ljubljanav Štepanjskem naselju, 15. maj 1999. Zadaj z leve: Toma` @ukovec (mentor), Rok Cedilnik,Nejc Kenda, Matic Korošec, Klemen Korošec in Jure ^esenj; spredaj z leve: Simon @ukovec,Niko Snoj, Simon Artelj in Bla` Zver.51

Prva intervencija v tem letu je bila 28. februarja, ko je zagorelo v kleti pri Korošcuna Plo~anski ulici v Tacnu. 18. marca so sodelovali pri rušenju objektov Sodarskezadruge v Tacnu. V maju, 14. in 15., so po neurjih ~rpali vodo v Šmartnu naulici @eljka Tonija in v Tacnu na Kajakaški v podjetju Studio P. Še hujše je biloob julijskih nalivih; 15. so ~rpali na cesti Cirila Kosma~a v Tacnu, 22. pa v ulici@eljka Tonija v Šmartnu, ponovno na cesti Cirila Kosma~a in v ulici Janeza Ro`i~av Tacnu. Na pomo~ so prišla še PGD Sp. Pirni~e-Vikr~e-Zavrh, Zg. Pirni~e, Stane`i~e-Dvorin ^rnu~e. Dan pozneje so za posledicami neurja ~istili odto~ne kanalev ulici bratov Novak v Bregu. Vmes je bil 21. julija še po`ar v Spodnji Senici.Sektorska vaja je potekala 1. julija v Guncljah, ~lani PGD Tacen so se je udele`iliz vsemi tremi vozili. Društvo se je 16. oktobra udele`ilo prvega avtorelija GZ Ljubljana,katerega cilj je bil pri OŠ Šmartno pod Šmarno goro. V istem mesecu je bilatudi meddruštvena vaja v Zg. Pirni~ah na `agi Tomši~.KUD Tacen je v dneh med 18. in 27. junijem v Kudrovcu šestkrat uprizorilo naprostem igro Prisega o polno~i. Gasilsko društvo je ves ~as sodelovalo pri redarstvuin no~nih de`urstvih.V tem letu se je društvo ob pomo~i donatorja Saše Slavca opremilo z manjšimgasilnim vozilom z vodo Mercedez Benz - Sprinter. Ob koncu leta so staro vozilo52Gasilski del ekipe pri Prisegi o polno~i, 18. junij 1999 (foto: Bogdan Francelj)

TAM 80 T5 podarili PGD Ponikve-Planota. Predaje vozila, ki je bila 18. decembra,so se udele`ili tudi predstavniki GZ Ljubljana.Na majskem tekmovanju mladine GZ Ljubljana je pionirska desetina PGD Tacenpod mentorstvom Toma`a @ukovca osvojila 1. mesto.Za leto 1999 so bila podeljena naslednja jubilejna priznanja: za 70 let delovanjav društvu Alojzu Medvedu, za 50 let Albinu Tomši~u, za 40 let Valentinu Burgarju,Bogdanu Snoju st., Janez Snoju in Ludviku Snoju, za 20 let Toma`u @ukovcuter za 10 let Gregorju Jurkovi~u in Mihi Snoju. Priznanje za uspešno opravljente~aj za poveljnika sta prejela Dušan ^esenj in Marjan Drešar, priznanje GZ LjubljanaIII. stopnje pa Urban Kova~i~ in Primo` Šušterši~. Za ~astne ~lane društva sobili proglašeni dr. Avguštin Lah, Jo`e Sitar in Sašo Slavec.Društvo se je v letu 1999 udele`ilo naslednjih slovesnosti: 8. maja Florijanovemaše v Šmartnu pod Šmarno goro, 19. junija 90-letnice PGD Podutik-Glince, 27.junija 130-letnice PGD Metlika oz. organiziranega gasilstva na Slovenskem in 4.decembra 95-letnice PGD Vi`marje-Brod.Ob pregledu društva, 11. november 1999Viri: Arhiv PGD Tacen, Zapisnik 101. rednega letnega ob~nega zbora PGD Tacen, 1999;— Operativna knjiga PGD Tacen 1996–2008.53

2000 – 102. leto delovanjaStodrugi ob~ni zbor je bil v soboto, 29. januarja v gasilskem domu v Tacnu.Prisotnih je bilo 47 ~lanov ter osem mladincev in pionirjev. V delovne organezbora so bili izvoljeni Pavle Šušterši~ za predsednika, Urban Kova~i~ in LudvikSnoj st. pa za ~lana delovnega predsedstva, Primo` Burgar za zapisnikarja, Toma`@ukovec in Marjan Drešar za overovatelja zapisnika ter Branko Artelj in MarkoBitenc v verifikacijsko komisijo. Delovna poro~ila so pripravili predsednik, poveljnik,tajnik in blagajnik. Poro~ilo nadzornega odbora je podal Valentin Burgar. Kotgostje so bili na ob~nem zboru: predstavnik GZ Ljubljana Janez Frelih, ~lani PGDRašica, Zg. Pirni~e, Vi`marje-Brod, Gunclje-Male Vi`marje, Stane`i~e-Dvor, Butajnova-Planinain Ponikve-Planota ter predsedniki TD Šmarna gora - Tacen, DUŠmartno-Tacen in KUD Tacen.Na tokratnem volilnem zboru je bilo izvoljeno novo vodstvo PGD Tacen. Zapredsednika je bil ponovno izvoljen Bogdan Snoj st., poveljnik je postal Toma`@ukovec; izvolili so tudi nov upravni in nadzorni odbor ter ~astno razsodiš~e. Ssklepom prve seje novega upravnega odbora, z dne 3. februarja, sta Dušan ^esenjin Aleš Cedilnik postala podpoveljnika, Matja` Groznik blagajnik in Darko Bur-Usposabljanje za delo z vitlom, 7. april 200055

gar tajnik društva. Nadzorni odbor je za svojega predsednika izbral Mihaela Malovrha.Na sve~nico, 2. februarja, je izbruhnil po`ar v nekdanji Iskrini tovarni na Pr-`anu, 23. marca je bil travniški po`ar v vojašnici na Rojah, 2. aprila prav takotravniški po`ar ob Savi na Rojah in 7. julija gozdni po`ar ob ribniku v Povodju.28. novembra je zagorel dimnik na stanovanjski hiši Jo`efe @ukovec v Tacnu, 29.decembra pa je nastal velik po`ar na gospodarskem poslopju v ulici bratov Komelv Šentvidu, kjer je gasilo 11 ~lanov z dvema voziloma. V tem letu so opravili tudive~ prevozov vode na Šmarno goro in k planinskemu domu na Rašici.Vsakoletna sektorska vaja je bila 12. junija v Mednem; 7. oktobra zve~er je bilanenapovedana meddruštvena vaja na objektu Studio P v Tacnu, podobna vaja jebila tudi 28. oktobra na Verju. Med letom so imeli tudi usposabljanje za uporaboizolirnega dihalnega aparata (od 28. do 30. marca) in za delo z vitlom (7. aprila).Društvo se je iz lastnih sredstev opremilo z delovno obleko, tremi zaš~itnimidelovnimi oblekami, vle~nimi vrvmi za vitel in avtomobilsko prikolico. Od GZLjubljana so prejeli dva triopan trikotnika in zaš~itno ograjo.V maju so se udele`ili avtorelija terenskih vozil v Preski in s pionirsko in mladinskoekipo sodelovali na tekmovanju mladine GZ Ljubljana, ki je potekalo na56Tekmovanju mladine GZ Ljubljana na Rocnu, 20. maj 2000

Rocnu. V septembru so z dvema ekipama tekmovali na ~lanskem tekmovanju GZLjubljana, 21. oktobra pa so se udele`ili drugega avtorelija GZ Ljubljana.Jubilejna priznanja so v letu 2000 prejeli: za 50 let delovanja v društvu Jo`eTomši~, za 30 let Janez ^arman, Peter Je`ek, Štefan Medved, Pavel Šušterši~ inAlojz Tomši~ ter za 20 let Edvard Blatnik, Darko Burgar in Primo` Burgar. FranceTomši~ je skupaj s Karlom Trnovcem prejel tudi plaketo veterana. Priznanje GZLjubljana III. stopnje sta dobila Marko Cedilnik in Toma` Šilc; društvena priznanjaza pionirje pa mentorja Alojz Tomši~ in Toma` @ukovec ter osem pionirjev.GZ Ljubljana je društvu podelila diplomo za vzorno delo na preventivno-operativnempodro~ju in sistemu usposabljanja.Leta 2000 je društvo sodelovalo na naslednjih slovesnostih: 6. in 7. maja naFlorijanovih mašah v Ljubljani in na Butajnovi, 10. junija na 130-letnici GD Ljubljana-mesto,17. junija na 80-letnici PGD Medno in 8. avgusta na proslavi ob prevzemunovega vozila v PGD Preska-Medvode.Gašenje gozdnega po`ara ob ribniku v Povodju, 7. julij 2000Viri:Arhiv PGD Tacen, Zapisnik 102. ob~nega zbora PGD Tacen, 2000; — Poveljniškoporo~ilo za leto 2000; — Operativna knjiga PGD Tacen 1996–2008.57

2001 – 103. leto delovanjaV soboto, 27. januarja je v gasilskem domu v Tacnu potekal 103. ob~ni zbor društva,ki se ga je udele`ilo 41 ~lanov in štiri ~lanice. Delovno predsedstvo so sestavljaliPrimo` Burgar (predsednik), Gregor Cedilnik (~lan) in Pavel Šušterši~ (~lan).Zapisnikar je bil tajnik Darko Burgar, overovatelja Janez ^arman in Aleš Cedilnik,v verifikacijsko komisijo sta bila izvoljena Branko Artelj in Marko Bitenc. O deluv letu 2000 so poro~ali Bogdan Snoj st. (predsednik društva), Toma` @ukovec (poveljnikdruštva), Darko Burgar (tajnik) in Matja` Groznik (blagajnik). Poro~ilonadzornega odbora je podal Mihael Malovrh. GZ Ljubljana je na ob~nem zboruzastopal Anton Podobnik. Od povabljenih so se zbora udele`ili predstavniki PGDRašica, Gameljne, Sp. Pirni~e-Vikr~e-Zavrh, Zg. Pirni~e, Vi`marje-Brod, Gunclje-Male Vi`marje, Stane`i~e-Dvor, Butajnova-Planina in Ponikve-Planota ter predstavnikiTD Šmarna gora - Tacen, DU Šmartno-Tacen in KUD Tacen.Spomladi, 24. marca, je nastal travniški po`ar ob avtocesti, 31. maja je zagorelosebni avtomobil v gara`i na Kajakaški cesti v Tacnu, ki so ga doma~ini do prihodagasilcev `e pogasili, 19. decembra pa je zagorelo pri Španu v Šmartnu, kjer sogasilci s hitrim posredovanjem prepre~ili širjenje po`ara. V tem letu so dvakrat poPriprave na vajo “10 curkov” ob 10. obletnici samostojnosti Republike Slovenije,25. junij 200159

neurjih tudi iz~rpavali vodo iz kleti, 30. maja v naselju Preloge v Šmartnu in 12. julijav Tacnu na Poti sodarjev 16. V ~asu med 14. in 16. junijem je bilo ob sre~anjuBush-Putin uvedeno de`urstvo, tako da je bilo v stalni pripravljenosti pet ~lanovdruštva.Od 17. do 19. maja se je v Izobra`evalnem centru za zaš~ito in reševanje RS naIgu pet ~lanov udele`ilo te~aja za tehni~nega reševalca. V juniju sta bili dve vaji:21. sektorska na objektih tovarne Rašica v Gameljnah in 27. medob~inska v Zg.Pirni~ah ob njihovi 100-letnici. 21. septembra je potekalo društveno usposabljanjez lestvijo in za uporabo dihalnih aparatov. Veliko aktivnosti je bilo v oktobru:13. so se udele`ili medob~inske vaje v Zavrhu, od 15. do 17. so za u~ence ni`jihrazredov OŠ Šmartno pripravili prikaz gasilske opreme in njihovo uporabo, obkoncu meseca pa so v PGD Tacen pripravili meddruštveno vajo, “po`ar” na kme~kemposlopju pri Španu v Šmartnu, na kateri so sodelovala še društva Gameljne,Sp. Pirni~e-Vikr~e-Zavrh in Zg. Pirni~e.Društvo se je opremilo z dodatno zaš~itno opremo: ~eladami, hla~ami in jaknamiza de`, usnjenimi rokavicami in zaš~itno obleko. Dokupilo je nekaj tla~nih ceviin ob pomo~i GZ Ljubljana pridobilo radijski postaji in izolacijski dihalni aparat.Pionirska in mladinska desetina je nastopila 19. maja na tekmovanju mladineGZ Ljubljana na Rudniku, tri ~lanice so se 30. maja udele`ile kviza gasilk v Podgo-60Medob~inska vaja v Zg. Pirni~ah ob njihovi 100-letnici, 27. junij 2001

ici, 16. septembra pa sta se dve desetini udele`ili ~lanskega tekmovanja v Vev~ah.V oktobru so mladinci na orientacijskem pohodu v Stane`i~ah dosegli 3. mesto,medtem ko so se ~lani udele`ili tretjega avtorelija GZ Ljubljana.Jubilejna priznanja v letu 2001 sta prejela veteran Karel Trnovec za 50-letnodelo v PGD Tacen in Marko Bitenc za 10-letno delo v društvu.Društvo se je 22. junija poslovilo od rednega ~lana Valentina Burgarja.Ob 10. obletnici samostojnosti Republike Slovenije so ~lani PGD Tacen pripravili25. junija vajo imenovano “10 curkov”. Z obarvano vodo in so~asnim izlivomiz 10 curkov so uprizorili slovensko zastavo. Društvo je vsem svojim ~lanom, kiso sodelovali v desetdnevni vojni, podelilo priznanja. Poleg tega so se ~lani PGDTacen v letu 2001 udele`ili tudi proslav ob 100-letnici PGD Gameljne (7. junija)in Zg. Pirni~e (30. junija) ter 30-letnice PGD Butajnova-Planina. V spomin na`rtve “11. septembra” so se 21. septembra udele`ili `alne slovesnosti v cerkvi sv.Florijana v Ljubljani.Prikaz gasilske opreme in njihove uporabe za u~ence ni`jih razredov OŠ Šmartno,15. oktober 2001Viri:Arhiv PGD Tacen, Zapisnik 103. ob~nega zbora PGD Tacen, 2001; — Poveljniškoporo~ilo za leto 2001; — Operativna knjiga PGD Tacen 1996–2008.61

2002 – 104. leto delovanjaSto~etrtega ob~nega zbora PGD Tacen se je udele`ilo 36 rednih ~lanov, trijerezervni ~lani, trije pripravniki, štirje veterani, ~astni ~lan, pet ~lanic in 11 mladincevin pionirjev. Zbor je potekal v soboto, 26. januarja v gasilskem domu v Tacnu.Delovni predsednik zbora je bil Gregor Cedilnik, Luka Snoj st. in Dejan Cedilnikpa sta bila ~lana. Za zapisnik so poskrbeli tajnik Darko Burgar in overovatelja Janez^arman in Marko Dolinar; v verifikacijski komisija sta bila Marko Bitenc inUrban Kova~i~. Delovna poro~ila so tako kot leto pred tem pripravili predsednikBogdan Snoj st., poveljnik Toma` @ukovec, tajnik Darko Burgar, blagajnik Matja`Groznik in Mihael Malovrh, kot predsednik nadzornega odbora. Med gostiso bili predstavnik GZ Ljubljana Tone Kolenc, predstavniki PGD Gameljne, Sp.Pirni~e-Vikr~e-Zavrh, Zg. Pirni~e, Vi`marje-Brod, Butajnova-Planina in Ponikve-Planota;doma~i kraj pa so zastopali predstavniki TD Šmarna gora - Tacen, DUŠmartno-Tacen, KUD Tacen in ^D Tacen.Ljubljanska `upanja Viktorija Poto~nik je 14. marca podpisala sklep o razvrstitvigasilskih enot javne gasilske slu`be MOL, s katerim je bilo PGD Tacen uvrš~enomed gasilske enote III. kategorije, ki imajo ve~ kot 32 operativnih gasilcev.Prakti~ne vaje v Izobra`evalnem centru za zaš~ito in reševanje Republike Slovenije na Igu,19. junij 200263

Tudi v tem letu je bilo potrebnih nekaj posredovanj. V Smledniku je 16. marcaizbruhnil gozdni po`ar, ki ga je gasilo tudi 12 ~lanov PGD Tacen s tremi vozili;naslednji dan je bil potreben prevoz vode na to pogoriš~e. Naslednji gozdni po`ar,ki so ga gasili, je bil 6. aprila nad ribogojnico v Stra`i. Poletna neurja z nalivi sobotrovala, da so ~lani PGD Tacen 24., 25. in 28. junija ter 18. in 24. julija ~rpalivodo iz kleti v naselju Preloge v Šmartnu ter odstranjevali podrto drevje. Tretjeganovembra je na Brodu gorela lesena vrtna lopa, 14. decembra pa so sanirali dimniškipo`ar v gostiš~u Ledinek na Šmarni gori.Sredi junija se je 14 ~lanov udele`ilo prakti~ne vaje v Izobra`evalnem centruna Igu. V oktobru se je pet ~lanov udele`ilo tridnevnega te~aja za ravnanje obnesre~ah z nevarno snovjo, šest ~lanov pa je opravilo te~aj za vo`njo s terenskimvozilom, ki so ga vodili policijski inštruktorji. 21. junija so sodelovali na meddruštvenivaji v Vikr~ah, 10. oktobra pa na sektorski vaji pri Zavodu sv. Stanislava vŠentvidu. Na tej vaji se je izkazalo, da so bili le ~lani PGD Tacen oble~eni enotnopo predpisih, kar potrjuje, da so bila dobro vlo`ena sredstva v opremo. Naslednjameddruštvena vaja je bila 14. novembra na objektih podjetja Unihem v Tacnu.Seveda se je tudi v tem letu nabavilo nekaj zaš~itne in tehni~ne opreme: štirjekombinezoni, šest ~elad, devet parov škornjev, pet delovnih gasilskih oblek, osem64^rpanje vode iz zalitih kleti v naselju Preloge v Šmartnu, 18. julij 2002

podkap, deset pasov, štiri visokotla~ne cevi, osem tla~nih cevi, dve potopni ~rpalkiin dve baterijski svetilki.Tekmovanja GZ Ljubljana so potekala v septembru v Štepanjskem naselju in vVev~ah, udele`ili so se jih z mladinsko in dvema ~lanskima desetinama. Sodelovaliso tudi na oktobrskem avtoreliju GZ Ljubljana s startom na Rocnu in ciljem v Kozarjah.Jubilejna priznanja so to leto dobili: za 50 let delovanja v društvu Jernej Cedilnik,za 30 let Mihael Malovrh in za 20 let Aleš Cedilnik. Mladinci so prejeli pokalza tretje mesto v orientacijskem tekmovanju v Stane`i~ah, Primo` Burgar in Matja`Groznik pa sta napredovala v ~in gasilski ~astnik.Tudi v letu 2002 so se udele`ili Florijanove maše, ki je bila 4. maja v Sr. Gameljnah,in 29. junija še proslave ob 80-letnici PGD Sp. Pirni~e-Vikr~e-Zavrh.Meddruštvena vaja na objektih podjetja Unihem v Tacnu, 14. november 2002Viri:Arhiv PGD Tacen, Zapisnik 104. ob~nega zbora PGD Tacen, 2002; — Poveljniškoporo~ilo za leto 2002; — Operativna knjiga PGD Tacen 1996–2008.65

2003 – 105. leto delovanjaV soboto, 1. februarja, je potekal 105. ob~ni zbor PGD Tacen, tako kot vsakoleto, v prostorih gasilskega doma v Tacnu. Tokrat morda z za spoznanje manjšoudele`bo; prisotnih je bilo 28 rednih ~lanov, šest rezervnih ~lanov, en pripravnik,štirje veterani ter devet mladincev in pionirjev. Delo zbora je potekalo podpredsedstvom Gregorja Cedilnika (predsednik), Dušana ^esnja in Branka Artlja.Zapisnikar je bil Darko Burgar, overovatelja Nataša Jakli~ in Aleš Cedilnik, verifikacijskakomisija pa je bila v sestavi Marko Bitenc in Silvo Tomši~. Letna poro~ilaso pripravili vsi organi društva: predsednik (Bogdan Snoj st.), poveljnik (Toma`@ukovec), tajnik (Darko Burgar), blagajnik (Matja` Groznik) in predsednik nadzornegaodbora (Mihael Malovrh). Gostje zbora so bili: Peter Bernik (predstavnikGZ Ljubljana), predstavniki PGD Zg. Pirni~e, Vi`marje-Brod, Butajnova-Planina,Ponikve-Planota, TD Šmarna gora - Tacen, DU Šmartno-Tacen in KUD Tacen.Društvo je imelo opravka z ve~ po`ari: 21. februarja so gasili stanovanjsko hišov Vi`marjih, 30. aprila kme~ko poslopje v Vikr~ah, 6. maja po`ar na deponiji odpadkovv tovarni Litostroj, 28. julija gozdni po`ar v Grmadi in 7. decembra gore~eopuš~eno vozilo v Produ ob Savi.Pogreb staroste tacenskih gasilcev Alojza Medveda (*20. 6. 1909, †13. 4. 2003),16. april 200367

Skozi vse leto so vozili vodo na Šmarno goro (20 prevozov), na Sedlo (9 prevozov)in na planinsko ko~o na Rašici (7 prevozov).V tem letu so veliko ~asa namenili usposabljanju. @e konec marca je v Izobra-`evalnem centru na Igu potekalo usposabljanje nosilcev izoliranih dihalnih aparatov,v aprilu so se udele`ili meddruštvene vaje v Zg. Pirni~ah in 29. maja je imelaoperativna desetina prakti~ne vaje na Igu. V Stane`i~ah je bila 15. oktobra organiziranasektorska vaja na kateri je sodelovalo 70 gasilcev iz vseh osmih društev, 24.oktobra pa je PGD Tacen pripravilo meddruštveno vajo na kmetiji Ma~ek s sodelovanjemdruštev Zg. Pirni~e, Sp. Pirni~e-Vikr~e-Zavrh, Vi`marje-Brod in Šentvid.V novembru je bilo še društveno usposabljanje za delo z izoliranim dihalnim aparatomin za vstop v zadimljen prostor. Aleš Cedilnik, Urban Kova~i, Jaka Šilc inToma` @ukovec so septembra opravili te~aj za reševalce iz vode.Društvo se je v letu 2003 opremilo z dvema radijskima postajama, tremi zaš~itnimioblekami, ~elado in parom škornjev.Na Rocnu sta bili v tem letu kar dve mladinski tekmovanji; 17. maja je bilo vorganizaciji sektorja Vi`marje na športnih igriš~ih Policijske akademije v Tacnutekmovanje gasilske mladine GZ Ljubljana, 4. oktobra pa še regijsko tekmovanje68Gašenje opuš~enega avtomobila ob Savi, 7. december 2003

v gasilskih disciplinah. Poleg tega so se ~lani z dvema ekipama udele`ili septembrskegatekmovanja GZ Ljubljana na stadionu Ilirije v Zg. Šiški in oktobrskegaavtorelija GZ Ljubljana.To leto so bila jubilantom podeljena naslednja priznanja: za 30 let delovanja vdruštvu Mihaelu Ledineku, za 20 let Dejanu Cedilniku in Sašu Zakrajšku ter za 10let Marku Grozniku, Bla`u Je`ku, Jaki Šilcu, Tinetu Šušterši~u in Toma`u Tomši-~u. Na 8. ob~nem zboru GZ Ljubljana je bil ~lan PGD Tacen Gregor Cedilnik izvoljenza predsednika Komisije za tekmovanja.Društvo je izgubilo tri veterane in to: v aprilu 94-letnega Alojza Medveda, ki jebil ~lan 74 let, v avgustu 90-letnega Leona Šušterši~a, ki je bil ~lan 65 let in v septembru68-letnega Karla Trnovca, ki je bil ~lan 52 let.V letu 2003 so se ~lani PGD Tacen udele`ili 80-letnice PGD Zadobrova-Sneberje-NovoPolje (28. junija) in 100-letnice PGD Vodice (19. julija). Ob koncu leta,12. decembra, sta društvo obiskala tudi kolega gasilca iz Worchestra v ameriškizvezni dr`avi Massachusetts in si ogledala gasilski dom in opremo.Obisk gasilcev iz ZDA, 12. december 2003Viri:Arhiv PGD Tacen, Zapisnik 105. ob~nega zbora PGD Tacen, 2003; — Poveljniškoporo~ilo za leto 2003; — Operativna knjiga PGD Tacen 1996–2008.69

2004 – 106. leto delovanjaZadnjega januarja je potekal v gasilskem domu v Tacnu 106. ob~ni zbor PGDTacen. Prisotnih je bilo 30 operativnih ~lanov, dva rezervna ~lana, trije pripravniki,trije veterani in šest mladincev in pionirjev. Delovni predsednik je bil `e tretjeleto zapored Gregor Cedilnik; ~lana pa sta bila Urban Kova~i~ in Saša Snoj. Zapisnikje pripravil tajnik Darko Burgar, overovila pa sta ga Martin Artelj in NatašaJakli~. V verifikacijski komisiji sta bila Dejan Cedilnik in Alojz Tomši~. Podana sobila letna poro~ila organov društva. Poro~ali so predsednik, poveljnik in tajnik.Blagajniško poro~ilo je podal predsednik društva, v imenu nadzornega odbora paje poro~al njegov predsednik Mihael Malovrh. Ob~nega zbora se je udele`il AntonPodobnik, predstavnik GZ Ljubljana; prisotni pa so bili še ~lani PGD Gameljne,Sp. Pirni~e-Vikr~e-Zavrh, Vi`marje-Brod in Butajnova-Planina ter predstavnikiDU Šmartno - Tacen, KUD Tacen in ^D Tacen.Neurje z de`jem in mo~nim vetrom, ki je 23. julija zajelo ve~ji del Ljubljane,je povzro~ilo škodo tudi v Tacnu. Veter je razkril nekaj hiš; najhuje je bilo priOprešniku, kjer je odneslo del ostrešja, pri gostilni Košir pa je podrlo kostanj, kije padel na osebni avtomobil. ^lani PGD Tacen so na vseh lokacijah pomagaliodstranjevati posledice neurja. Sedmega avgusta so prisko~ili na pomo~ kolegomiz Gasilske zveze Medvode pri gašenju po`ara, ki je zajel travni silos v Smledniku.Florijanova maša v Šmartnu, 2. maj 200471

Zaradi odlo`enega vro~ega pepela se je 19. septembra v Šmartnu 18 vnela skladovnicadrv, po`ar sta delno pogasila prisebna soseda, do konca pa je ogenj zadušilaekipa PGD Tacen, ki je odšla na mesto po`ara. 23. septembra so se ob ribniku vPovodju vnele smeti.@e 2. januarja se je sedem ~lanov udele`ilo usposabljanja z izolacijskim dihalnimaparatom in gibanja v temnem prostoru, mesece kasneje pa še vstopanja in gibanjapo zadimljenem prostoru. V soboto, 6. marca, je pripravilo društvo obrambni danna OŠ Šmartno pod Šmarno goro, ob tem so pripravili tudi meddruštveno vajo,ki je pokazala, da imajo v GZ Ljubljana zelo malo primerne opreme za reševanje zvišjih objektov, kar bi v resni~nem po`aru nedvomno pomenilo veliko te`avo.V petek, 18. junija, so v sektorju Vi`marje organizirali vajo v neposredni bli`iniin na objektu Mizarske delavnice Kampo, na kateri je sodelovalo 84 gasilcev izvseh osmih društev. V oktobru je bila nenapovedana sektorska vaja v Gameljnahnamenjena ukrepanju v primeru poplav. Vaja reševanja iz objekta v podjetju Pristopv Ljubljani je bila organizirana 8. novembra in je slu`ila preverjanju vodstvenegakadra. Zadnja v tem letu je bila meddruštvena vaja 27. novembra na gospodarskemposlopju pri Jo`u v Bregu.Društvo je v tem letu kupilo osem bund za k sve~anim oblekam, od GZ Ljubljanapa je dobilo štiri ~elade, štiri podkape, tri zaš~itne obleke, štiri pare škornjev in11 parov zaš~itnih rokavic.72Sektorska vaja v Vi`marjih, 18. junij 2004

V maju so se pionirji in mladinci udele`ili tekmovanj GZ Ljubljana. Številna jebila udele`ba na ~lanskem tekmovanju GZ Ljubljana; PGD Tacen je tekmovalo sštirimi desetinami: dvema ekipama ~lanov A, ekipo ~lanov B in prvi~ tudi z ekipoveteranov. V oktobru je sedem ~lanov sodelovalo na avtoreliju.V letu 2004 so bili trije jubilanti: Franci Je`ek (30 let), Dejan @galin (20 let) inGregor Traven (10 let). Plaketi veterana sta to leto pripadli Bogdanu Snoju st. inJerneju Cedilniku.14. avgusta so se poslovili od ~astnega ~lana Jo`eta Sitarja.To leto je bila Florijanova maša za društvo 2. maja v Šmartnu, za ves sektor pa8. maja v Šentvidu; ~lani društva pa so se udele`ili tudi 90-letnice PGD Stane`i~e-Dvor (24. aprila) in 17. julija proslave ob prevzemu novega vozila v PGD Vodice.11. novembra so se udele`ili slavnostne akademije ob 100-letnici PGD Vi`marje-Brod.Odpravljanje posledic neurja, 23. julij 2004Viri:Arhiv PGD Tacen, Zapisnik 106. ob~nega zbora PGD Tacen, 2004; — Poveljniškoporo~ilo za leto 2004; — Operativna knjiga PGD Tacen 1996–2008.73

2005 – 107. leto delovanjaStosedmega ob~nega zbora PGD Tacen se je udele`ilo 30 operativnih ~lanov,sedem ostalih ~lanov, trije veterani, 12 mladincev in pionirjev. Potekal je 12. februarjav gasilskem domu v Tacnu. Organi zbora so bili naslednji: v delovnempredsedstvu so bili Primo` Burgar (predsednik), Gregor Cedilnik in Marko Cedilnik,zapisnikar je bil Darko Burgar, overovatelja zapisnika Toma` Šilc in NatašaJakli~, v verifikacijski komisiji pa sta bila Branko Artelj in Dejan @galin. O delu vpreteklem letu so poro~ali predsednik Bogdan Snoj st., poveljnik Toma` @ukovec,tajnik Darko Burgar, blagajnik Matja` Groznik in Mihael Malovrh, kot predsedniknadzornega odbora. Na zboru so bili prisotni naslednji gostje: Jo`e Vidmar(predstavnik GZ Ljubljana), predstavniki PGD Gameljne, Sp. Pirni~e-Vikr~e-Zavrh,Zg. Pirni~e, Vi`marje-Brod, Butajnova-Planina in Primo`, predsednik ~etrtneskupnosti Šmarna gora Dejan Crnek in predstavniki TD Šmarna gora-Tacen,KUD Tacen in ^D Tacen.Minilo je pet let od zadnjih volitev in na 107. ob~nem zboru so volili novo vodstvoPGD Tacen. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Bogdan Snoj st., poveljnikpa je ponovno postal Toma` @ukovec.Gašenje na divjem odlagališ~u smeti v te`ko dostopnem gozdu nad Povodjem, 7. maj 200575

Tudi v tem letu je bilo kar nekaj posredovanj. Na kulturni praznik, 8. februarjaje zagorelo v kurilnici na Plo~anski 12 v Tacnu. Dne 7. maja so zagorele smeti vte`ko dostopnem gozdu v Povodju; po`ar so tacenski gasilci kljub temu hitro lokaliziraliin pogasili. Tretjega avgusta je zagorelo ostrešje gostilne Jelen na koncuCelovške ceste v Ljubljani. Na intervenciji je bilo 12 ~lanov PGD Tacen z dvemavoziloma. Zve~er, 12. decembra se je zaradi dotrajane elektri~ne napeljave vnelreklamni pano v podjetju Carcenter v Tacnu, ki ga je pet ~lanov PGD Tacen hitropogasilo.Najpomembnejša pridobitev v letu 2005 je bilo novo gasilno vozilo s cisternona podvozju MAN s skupno nasilnostjo 18 ton in motorjem z mo~jo 280 KM, kije nadgrajeno z rezervoarjem prostornine 5000 l in vso pripadajo~o opremo za gašenjepo`arov. Skupna vrednost vozila je bila dobrih 42,5 milijona tolarjev (skoraj178 tiso~ evrov), od tega je društvo prispevalo dobrih 40 %. Društvo je sprejeloopremljeno novo vozilo 18. novembra. V tem letu so dobili od GZ Ljubljana triro~ne radijske postaje, štiri pare škornjev, zaš~itne hla~nice za delo z motorno`ago in cevi za novo vozilo s cisterno GVC 24/50.Štirje ~lani so se 20. marca na Po~ku usposabljali za gašenje gozdnih po`arov.Trinajst gasilcev PGD Tacen je 30. junija s tremi vozili sodelovalo pri vaji na skla-76Tekmovalna ekipa ~lani B, 18. september 2005

diš~u Rutar v Vi`marjih, podobna ekipa se je 26. oktobra udele`ila tudi sektorskevaje na Rašici. Sodelovali so tudi na vaji, ki jo je 12. novembra organiziralo PGDSp. Pirni~e-Vikr~e-Zavrh; napeljali so cevovod od Zavrha do vrha Šmarne gore.Saša Snoj je opravila te~aj za reševalko iz vode (prva `enska v Sloveniji), trije ~lanipa so v decembru opravili za~etni te~aj za gasilca.V tem letu so se udele`ili tekmovanj GZ Ljubljana: pionirji in mladinci v maju,veterani in ~lani pa v septembru. V oktobru so sodelovali tudi na avtoreliju, kateregacilj je bil na policijskem poligonu v Tacnu.Jubilejna priznanja v letu 2005 so dobili: za 30 let delovanja v društvu Martin Artelj,Dušan ^esenj, Ivan Drešar, Bogdan Snoj ml. in Silvo Tomši~, za 20 let UrbanKova~i~ , Ludvik Snoj ml. in Primo` Šušterši~ ter za 10 let Simon Artelj. Društvo jepodelilo tudi tri zahvale, za delo na operativnem podro~ju sta ju prejela Bla` Je`ekin Jaka Šilc, za delo na podro~ju informatike pa Marko Cedilnik.^lani društva so se 23. januarja udele`ili slovesne sv. maše novega nadškofa inmetropolita msg. Alojza Urana v Šmartnu ter 7. maja tudi Florijanove maše v Stane`i~ah.22. maja so sodelovali v Ljubljani na proslavi 10-letnice GZ Ljubljana.Redarstvo pri Teku na Šmarno goro, 29. oktober 2005Viri:Arhiv PGD Tacen, Zapisnik 107. ob~nega zbora PGD Tacen, 2005; — Poveljniškoporo~ilo za leto 2005; — Operativna knjiga PGD Tacen 1996–2008.77

2006 – 108. leto delovanjaV gasilskem domu v Tacnu je v soboto, 11. februarja, potekal 108. ob~ni zborPGD Tacen, ki se ga je udele`ilo 35 operativnih ~lanov, 12 ostalih ~lanov, štirjeveterani ter 12 mladincev in pionirjev. Zbor je vodil delovni predsednik Primo`Burgar, ~lana delovnega predsedstva sta bila Urban Kova~i~ in Dejan Cedilnik.Zapisnikar je bil Darko Burgar, overovatelja Martin Artelj in Alojz Tomši~; BrankoArtelj in Marko Cedilnik pa sta bila ~lana verifikacijske komisije. Na zboru soporo~ali predsednik, poveljnik, tajnik, blagajnik in Franci Je`ek v imenu nadzornegaodbora. Iz GZ Ljubljana je bil prisoten Anton Podobnik, prišli pa so tudipredstavniki PGD Gameljne, Sp. Pirni~e-Vikr~e-Zavrh, Zg. Pirni~e, Gunclje-MaleVi`marje, Stane`i~e-Dvor, Šentvid in Primo` ter TD Šmarna gora - Tacen, DUŠmartno-Tacen in ^D Tacen.Prvo posredovanje je bilo `e 27. januarja, ko je zagorelo na zapuš~eni kmetijipri Je`arju v Šmartnu. Kljub mrazu se je vnela slama na podstrešju gospodarskegaposlopja, vendar se po`ar zaradi hitrega posredovanja ni razširil na celotno ostrešje.Pri gašenju je sodelovalo osem ~lanov z dvema voziloma. Še v istem mesecu,29. januarja, je pri ribogojnici v Povodju zaradi poledice zdrsnilo osebno vozilo, kiso ga izvlekli ~lani društva; 19. maja pono~i ob 2. uri je gorela vrtna lopa ob Savi,13., 14. in 17. julija pa so nedale~ stran ob Savi gorele smeti na divjem odlagališ~u.Julija je gorelo na Krasu, 24. julija so trije ~lani (Gregor Cedilnik, Dušan ^esenjVaja pri Policijski akademiji na Rocnu, 1. junij 200679

in Jaka Šilc) gasili po`ar nad vasjo Škrbina v okolici gore Trstelj. Za po`rtvovalnodelo so od `upana mestne ob~ine Nova Gorica Mirka Brulca dobili tudi pisnopriznanje. 5. septembra je izbruhnil velik po`ar na objektu bivše tekstilne tovarnev Medvodah, kjer so se ~lani PGD Tacen odzvali na pomo~ med prvimi. Tudi vTacnu je bil manjši po`ar, 15. oktobra je gorelo pri Medvedu (lokal Medobar). Nasilvestrovo so gasili še travniški po`ar pri izvozu iz avtoceste v Šmartnu. So travniškipo`ari v decembru `e odraz podnebnih sprememb?Ustanovljena je bila `enska desetina v sestavi: Simona Artelj, Špela Artelj, Tina^esenj, Mateja Godnjavec, Irena Je`ek, Polona Je`ek, Eva Knific, Saša Snoj in TinaVidmar (mentor: Jaka Šilc).Društvo je v tem letu kupilo nekaj dodatne opreme za vrvno tehniko in reševanjez višin; od GZ Ljubljana pa so dobili dve zaš~itni obleki, dve podkapi in parrokavic.Društveno vajo so opravili 1. junija na objektu Policijske akademije na Rocnu.Devet ~lanov PGD Tacen se je 18. avgusta usposabljalo na Igu (delo z vitlom indvi`nimi blazinami, uporaba škarij pri tehni~nih intervencijah ter gašenje notranjihpo`arov). Dne 28. oktobra je potekala sektorska vaja na objektih Policijskeakademije na Rocnu. V decembru so Simon Artelj, Jure ^esenj in Aleš Je`ek uspešnoopravili nadaljevalni te~aj za gasilce. Na poligonu na Rocnu je 3. junija potekalomladinsko tekmovanje, mladici so dosegli tretje mesto, pionirji pa osmo. Na80Mladinci so osvojili 3. mesto na tekmovanju GZ Ljubljana na Rocnu, 3. junij 2006

~lanskem tekmovanju GZ Ljubljana, 24. septembra, so sodelovali s petimi ekipami,tudi z veteransko, in dosegli lepe uspehe.Jubilejna priznanja so v letu 2006 prejeli: za 60 let delovanja v PGD Tacen MarjanBitenc in Franc Tomši~, za 20 let Borut @galin ter za 10 let Jure ^esenj. Podeliliso tudi zna~ke za delo v operativi. Prejeli so jih: za 40-letno delo Jernej Cedilnik inBogdan Snoj st. ter za 10-letno Branko Artelj, Dušan ^esenj in Ivan Drešar. Podeljenaso bila tudi priznanja GZ Ljubljana, in sicer I. stopnje Ivanu Drešarju ter II.stopnje Darku Burgarju, Alešu Cedilniku in Matja`u Grozniku. Jernej Cedilnik jeprejel gasilsko odlikovanje I. stopnje, gasilsko plamenico II. stopnje je prejel PavelŠušterši~, III. stopnje pa Toma` @ukovec. Zahvalo za pomo~ pri razvoju društvaje prejel Peter Bernik. Darko Burgar in Bogdan Snoj ml. sta napredovala v ~in ni`jigasilski ~astnik I. stopnje, Ivan Drešar pa v ~in gasilski ~astnik II. stopnje.V tem letu, in sicer 23. julija, so se poslovili tudi od dolgoletnega ~lana in veteranaFranca Tomši~a.Dne 5. maja so se ~lani PGD Tacen udele`ili blagoslova novega prapora GZLjubljana v ljubljanski stolnici, naslednji dan pa tudi Florijanovih maš na Brezjahin v Šentvidu. Sodelovali so tudi pri prevzemu novega vozila PGD Gameljne (1.julija).Po`ar v bivši tekstilni tovarni v Medvodah, 5. september 2006Viri:Arhiv PGD Tacen, Zapisnik 108. ob~nega zbora PGD Tacen, 2006; — Poveljniškoporo~ilo za leto 2006; — Operativna knjiga PGD Tacen 1996–2008.81

2007 – 109. leto delovanja109. ob~ni zbor PGD Tacen je bil 27. januarja. V gasilskem domu v Tacnu se jezbralo 35 operativnih ~lanov, 12 ostalih ~lanov, štirje veterani ter 12 mladincev inpionirjev. Po otvoritvi in pozdravnem nagovoru predsednika društva so izvoliliorgane zbora: delovno predsedstvo (Primo` Burgar, predsednik; Marko Dolinar,~lan in Marko Cedilnik, ~lan), zapisnikar je bil tajnik Darko Burgar, overovateljaMihael Malovrh in Alojz Tomši~ ter verifikacijsko komisijo v sestavi Branko Arteljin Marko Bitenc. Poro~ila so kot obi~ajno podali predsednik, poveljnik, tajnik,blagajnik in nadzorni odbor. Zbora so se kot gostje udele`ili Toma` Vrbinc izGZ Ljubljana, predstavniki PGD Gameljne, Sp. Pirni~e-Vikr~e-Zavrh, Vi`marje-Brod, Gunclje-Male Vi`marje, Stane`i~e-Dvor, Butajnova-Planina in Primo` terDU Šmartno-Tacen in KUD Tacen.Poveljniško poro~ilo navaja za to leto naslednja posredovanja. V petek, 16.marca, je po`ar zajel nekaj dreves in grmi~evja pri teniških igriš~ih v Povodju, kizaradi razmo~enega terena ni predstavljal ve~je nevarnosti. Po obilnem no~nemsne`enju je bila 20. marca potrebna pomo~ pri odstranjevanju podrtih dreves, kiso padla na cestiš~e. V aprilu sta bila dva gozdna po`ara v Šmartnu, 12. aprila jegorelo ob avtocesti, 25. aprila pa pri ribniku pred Povodjem. Poleg tega so 23. ju-Uporaba hidravli~nih škarij, 16. april 200783

lija gasili tudi gozdni po`ar v Šentviškem hribu. V ponedeljek, 23. julija popoldanob 5. uri je na Šišenskem hribu izbruhnil manjši gozdni po`ar, na intervenciji jesodelovalo tudi devet ~lanov društva z vsem tremi gasilskimi vozili. Zaradi nevihte,ki se je 29. avgusta razbesnela v našem okolišu, je voda zalila nekaj kleti vnaselju Preloge; gasilci PGD Tacen so pomagali iz~rpati vodo iz kleti. Kot mnogaprostovoljna gasilska društva in mnogi drugi prostovoljci, smo se tudi ~lani PGDTacen odzvali skupni akciji ~iš~enja in odpravljanja posledic naravne katastrofe v@eleznikih. V soboto, 22. septembra, so se z vsemi tremi vozili odpeljali v @eleznike,kjer so sodelovali pri ~iš~enje zdravstvenega doma v @eleznikih. V @eleznikihso bili ponovno 24. septembra.Društvo se je v letu 2007 opremilo s sedmimi zaš~itnimi oblekami, podkapamiin ~eladami, dvema paroma škornjev in kompletom ro~nega orodja za reševanjezasutih oseb.^lani so se usposabljali na vajah in tekmovanjih. Aprila so izvedli usposabljanjes pnevmatskimi dvi`nimi blazinami in za uporabo škarij pri tehni~nem posegu navozilu ter preizkusili ro~nik za izdelavo pene. V juniju so se udele`ili usposabljanjapri reševanju ob poplavah. Udele`ili pa so se tudi sektorske vaje, ki je potekala 16.novembra v peskokopu v Stane`i~ah.84Usposabljanje za primer poplav v Gameljnah, 6. junij 2007

V tem letu so prejeli jubilejna priznanja: za 30 let delovanja v društvu GregorCedilnik, Marjan Drešar, Matja` Groznik in Andrej Koren~, za 20 let Marko Cedilnik,Darko Derling, Franc Ru`i~ in Saša Snoj ter za 10 let Rok Cedilnik, NikoSnoj, Bla` Zver in Simon @ukovec. Za 30-letno delo v operativi sta prejela jubilejnizna~ki Martin Artelj in Andrej Koren~, za 20-letno delo Marko Bitenc inGregor Cedilnik ter za 10-letno delo Marko Cedilnik, Saša Snoj in Ludvik Snojml. Plakete veterana so prejeli štirje ~lani: Mihael Malovrh, Janez Snoj, Janez ^armanin Ludvik Snoj st. Podeljena so bila tudi priznanja GZ Ljubljana, in sicer II.stopnje Marku Cedilniku in Urbanu Kova~i~u ter III. stopnje Nataši Jakli~ in JakuŠilcu. Gasilsko plamenico I. stopnje je prejel Mihael Malovrh, III. stopnje pa MarkoBitenc in Primo` Burgar. V tem letu so napredovali naslednji ~lani: v ~in gasilski~astnik II. stopnje Ivan Drešar, v ~in gasilski ~astnik I. stopnje Dejan Cedilnikin Silvo Tomši~, v ~in ni`ji gasilski ~astnik I. stopnje Urban Kova~i~, Saša Snoj inPrimo` Šušterši~, v ~in gasilec II. stopnje Janez ^arman, Darko Derling, AndrejKoren~ in Štefan Medved ter v ~in gasilec Simon Artelj, Jure ^esenj in Aleš Je`ek, v~in gasilec I. stopnje Marjan Bitenc, Rudolf Cedilnik, Gregor Jurkovi~, Janez Snoj,Albin Tomši~, Jo`e Tomši~, Toma` Tomši~ in Sašo Zakrajšek.Odpravljanje posledic neurja v @eleznikih, 22. september 2007Viri:Arhiv PGD Tacen, Zapisnik 109. ob~nega zbora PGD Tacen, 2007; — Poveljniškoporo~ilo za leto 2007; — Operativna knjiga PGD Tacen 1996–2008.85

2008 – 110. leto delovanjaJubilejni, 110. ob~ni zbor je potekal v soboto, 9. februarja 2008, kot obi~ajnov gasilskem domu v Tacnu. Udele`ilo se ga je 31 operativnih ~lanov, šest ostalih~lanov, šest veteranov ter 13 mladincev in pionirjev. Zbor je najprej pozdravilpredsednik Bogdan Snoj st., nato pa so izvolili organe zbora: delovno predsedstvo(Primo` Burgar, predsednik; Dejan Cedilnik, ~lan in Saša Cedilnik, ~lanica), zapisnikarje bil tajnik Darko Burgar, v verifikacijsko komisijo pa sta bila izvoljenaMarko Bitenc in Marko Cedilnik. Sledila so poro~ila predsednika Bogdana Snojast., poveljnika Toma`a @ukovca, tajnika Darka Burgarja, blagajnika Silva Tomši~ain ~lana nadzornega odbora Franca Je`ka. Gostje zbora so bili: Maks Zupan~i~ izGZ Ljubljana, predstavniki PGD Rašica, Gameljne, Sp. Pirni~e-Vikr~e-Zavrh, Zg.Pirni~e, Vi`marje-Brod, Butajnova-Planina in Primo` ter TD Šmarna gora - Tacen,DU Šmartno-Tacen in ^D Tacen.V petek, 18. aprila je potekala v gasilskem domu slavnostna akademija ob 110-letnici PGD Tacen. Akademije so se udele`ili številni gostje, med drugimi: podpredsednikGasilske zveze Slovenije Anton Podobnik, poveljnik GZ Ljubljana CvetoŠumec, pod`upan Mestne ob~ine Ljubljana Jani Möderndorfer, doma~i `upnikFranc Novak, predsednik ~etrtne skupnosti Šmarna gora Dejan Crnak in ~astniVaja reševanja ponesre~enca izpod drevesa, 7. februar 200887

~lan Sašo Slavec. Pozdravu predsednika PGD Tacen Bogdana Snoja st. so sledilinagovori podpredsednika Gasilske zveze Slovenije, pod`upana Mestne ob~ineLjubljana in predsednika ~etrtne skupnosti Šmarna gora. Predstavljena je bila tudikratka stodesetletna kronika društva, ki jo je pripravil Jurij Šilc.Podeljena so bila priznanja za dolgoletno delo: za 30 letno delo v gasilski organizacijiToma`u @ukovcu, za 40 letno pa Rudolfu Cedilniku in Marku Dolinarju,ki je prejel tudi zna~ko za 40 letno aktivno operativno delo v gasilski organizaciji.Priznanja GZ Ljubljana, ki jih je podelil nekdanji poveljnik GZ Ljubljana IztokZajc so prejeli: Saša Cedilnik, Bla` Je`ek, Andrej Koren~ in Alojz Tomši~ III.stopnje, Marko Bitenc, Primo` Burgar, Dejan Cedilnik, Mihael Ledinek in SilvoTomši~ II. stopnje ter Toma` @ukovec I. stopnje. Podpredsednik Gasilske zvezeSlovenije je podelil tudi odlikovanja Gasilske zveze Slovenije. Gasilsko plamenicoIII. stopnje so prejeli: Branko Artelj, Darko Burgar in Aleš Cedilnik, gasilsko plamenicoII. stopnje sta prejela Martin Artelj in Gregor Cedilnik, Dušan ^esenj paje prejel gasilsko plamenico I. stopnje. Predsednik društva Bogdan Snoj st. je bilodlikovan z gasilskim odlikovanjem I. stopnje. Društvo je iz rok podpredsednikaPodobnika prejelo tudi priznanje ob 110-letnici. V sklopu akademije je bil tudi prilo`nostnikulturni program, ki so ga pripravili KUD Tacen, tamburaški ansambelSnoj in ansambel DU Šmartno-Tacen. Po akademiji je sledilo dru`abno sre~anje.Poveljnik Civilne zaš~ite Republike Slovenije Miran Bogataj je 1. marca 2008odlikoval društvo s srebrnim znakom Civilne zaš~ite.88Polna dvorana na akademiji ob 110-letnici PGD Tacen, 18. april 2008

Prva intervencija je bila 11. januarja, ko so v gozdu ob Savi reševali ponesre~encaukleš~enega pod podrtim drevesom. Pri reševanju se je la`je poškodoval tudieden od gasilcev. Konec januarje je `e prišlo do prvega travniškega po`ara, goreloje ob kapelici na gameljskem polju.@e 4. januarja so pripravili društveno usposabljanje ~lanov (nameš~anje in deloz izoliranim dihalnim aparatom, izvajanje notranjih napadov ter postavljanje lestvein gašenje z nje). Morda je bila prav januarska nesre~a v gozdu povod, da so7. februarja ~lani PGD Tacen pripravili tudi usposabljanje za tehni~no reševanjeponesre~enca izpod drevesa. Preskusili in uporabili so številna tehni~na sredstva:pnevmatske dvi`ne blazine, ro~ni vitel, motorne `age, bremenski trak, `i~ne vrviin škripec. Društveno vajo so pripravili 16. maja na opuš~eni stanovanjski hiši vTacnu.Med 28. februarjem in 19. marcem so se ~lanice Tina ^esenj, Anja Drešar inMateja Tomši~ udele`ile usposabljanja iz prve in nujne medicinske pomo~i.Tokratna Florijanova maša je bila 3. maja v Stane`i~ah.Društvena vaja na opuš~eni stanovanjski hiši v Tacnu, 16. maj 2008(foto: Roman Šipi~, Delo)Viri:Arhiv PGD Tacen, Zapisnik 110. ob~nega zbora PGD Tacen, 2008; — Operativnaknjiga PGD Tacen 1996–2008.89

90Vodstvo PGD Tacen v jubilejnem letu 2008. Spredaj so (z leve proti desni): ~lani nadzornega odbora Franci Je`ek, Mihael Malovrh inPavel Šušterši~, nekdanji predsednik Jernej Cedilnik, predsednik Bogdan Snoj st., poveljnik Toma` @ukovec, podpoveljnika Dušan ^esenj inAleš Cedilnik ter tajnik Darko Burgar; zadaj so ~lani upravnega odbora (z leve proti desni): Branko, Artelj, Martin Artelj, Marko Bitenc,Ivan Drešar, Urban Kova~i~, Marko Cedilnik, Dejan Cedilnik, Matja` Groznik, Gregor Cedilnik, Alojz Tomši~ in Primo` Burgar.(foto: Jurij Šilc)

Danes in včerajNekaj zbirnih podatkov o društvu in TacnuTácenjskaV ljubljanski okolici nitak ljubke zame vasi,ko Tacen preblagi,moj rojstni kraj dragi,le tu se veselo `ivi.Oj, Tacen prijazna mi vas!Na strani maš Savo za pas;v nji ribe skakljajo,valovi šumljajo,da delajo kratek ti ~as.Veselo za Tacenca je,da v zno`ju je Šmarne gore.Marija Devica,Nebeška Kraljica,premila soseda mu je.V sred Tacna cerkvica stoji,svet Jurij se ondi ~asti.Pa h gorski kraljicipo vsaki stezicivsak Tacenc najrajši hiti.Ko Tacenca tare bridkost,na Gori dobiva sladkost.Presveta Devicamu je tola`nicaodvzame mu vsako grenkost.Naj bahajo se drugi ljudje,da tu al tam lepši kraj je,to me zveseljuje,srce povzdiguje,da v zno`ju sem Šmarne gore.Ja, ja! pa~ na svetu jo ni,tak ljubke zame vasi,ko Tacen preblagi,moj rojstni kraj dragi,le tu se veselo `ivi.Vodstvo PGD Tacen v jubilejnem letu 2008. Spredaj so (z leve proti desni):~lani nadzornega odbora Franci Je`ek, Mihael Malovrh in Pavel Šušterši~,nekdanji predsednik Jernej Cedilnik, predsednik Bogdan Snoj st., poveljnik Toma` Anton @ukovec, Námre, fajmošterpodpoveljnika Dušan ^esenj in Aleš Cedilnik terŠmartnotajnik Darkopod ŠmarnoBurgar;goro, 13. marec 1873zadaj so ~lani upravnega odbora (z leve proti desni): Branko Artelj, Martin Artelj,Marko Bitenc, Ivan Drešar, Urban Kova~i~, Marko Cedilnik, Dejan Cedilnik,Matja` Groznik, Gregor Cedilnik, Alojz Tomši~ in Primo` Burgar.(foto: Jurij Šilc)91

Člani PGD Tacen v letu 2008Ime in priimek Vstopil ^inOrganizacijska / operativnafunkcijaBranko Artelj 1970 G^ II. ~lan UO, predsednik ^RMartin Artelj 1975 G^ II. ~lan UOSimon Artelj 1995 GMarjan Bitenc 1946 G I.Marko Bitenc 1981 G II. ~lan UO in ^REdvard Blatnik 1980 --Darko Burgar 1980 NG^ II. ~lan UO in ^R, tajnikPrimo` Burgar 1980 G^ ~lan UO in ^RAleš Cedilnik 1982 VG^ ~lan UO / podpoveljnikDejan Cedilnik 1982 G^ I. ~lan UOGregor Cedilnik 1977 VG^ ~lan UOJernej Cedilnik 1952 G^ II.Marko Cedilnik 1987 NG^ I. ~lan UORudolf Cedilnik 1968 G I.Saša Cedilnik 1987 NG^ I.Janez ^arman 1970 G II.Dušan ^esenj 1975 VG^ II. podpoveljnikJure ^esenj 1995 GDarko Derlink 1987 G II.Marko Dolinar 1968 G II.Ivan Drešar 1975 G^ II. ~lan UOMarjan Drešar 1977 G^ II.Marko Groznik 2002 --Matja` Groznik 1977 G^ ~lan UO in ^RIva Jakli~ 2000 --Nataša Jakli~ 2000 GAleš Je`ek 2005 GBla` Je`ek 1993 GFranci Je`ek 1974 G II. predsednik NOJo`e Je`ek 2000 --Peter Je`ek 1970 --Andrej Koren~ 1977 G II.Urban Kova~i~ 1985 NG^ I. ~lan UOAvguštin Lah 1999 --Mihael Ledinek 1973 G II.Mihael Malovrh 1972 NG^ II. ~lan NOŠtefan Medved 1970 G II.Fran~išek Novak 2004 --92

Franc Ru`i~ 1987 NG^ II.Jo`e Sešek 1959 --Janez Snoj 1959 G I.Niko Snoj 1997 --Bogdan Snoj ml. 1975 NG^ II.Bogdan Snoj st. 1959 G^ II. predsednik društvaLudvik Snoj ml. 1985 G I.Ludvik Snoj st. 1959 G^ II. prapor{~akJaka Šilc 1992 GJurij Šilc 2000 --Pavel Šušterši~ 1970 G^ II. ~lan NOPrimo` Šušterši~ 1985 NG^ I.Tine Šušterši~ 1992 --Albin Tomši~ 1949 G I.Alojz Tomši~ 1970 NG^ II. ~lan UOJo`e Tomši~ 1950 G I.Silvo Tomši~ 1985 G^ I. blagajnikTerezija Tomši~ 2000 --Toma` Tomši~ 1989 G I.Gregor Traven 1994 GBorut @galin 1986 --Dejan @galin 1984 G I.Simon @ukovec 1997 --Toma` @ukovec 1978 VG^ ~lan sveta GZ / poveljnikGG I.G II.NG^ I.NG^ II.G^G^ I.G^ II.VG^VG^ I.VG^ II.^RNOUOgasilecgasilec I. stopnjegasilec II. stopnjeni`ji gasilski ~astnik I. stopnjeni`ji gasilski ~astnik II. stopnjegasilski ~astnikgasilski ~astnik I. stopnjegasilski ~astnik II. stopnjevišji gasilski ~astnikvišji gasilski ~astnik I. stopnjevišji gasilski ~astnik II. stopnje~astno razsodiš~enadzorni odborupravni odbor93

Vodstveni organi društva od 1898 do 2008Na~elniki oz. predsedniki društva· Ivan Malenšek (posestnik, *1859, Tacen; †1919, Tacen), 1898· Franc Lavti`ar (u~itelj, *1874, Mojstrana; †1930, Ljubljana), 1901-11· Franc Medved (sodar, *1877, Tacen; †1947, Tacen), 1911-13· Martin Medved (sodar, *1881, Tacen; †1965, Tacen), 1913-16· Franc Sirnik (zidar in trgovec, *1886, Tacen; †1960, Stane`i~e), 1919-27· Franc Cedilnik (tesar, *1878, Tacen; †1959, Tacen), 1927-33· Valentin Cedilnik (tesar, *1908,Tacen; †1987, Brod), 1933-46· Franc Novak (sodar, *1896, Tacen; †1955, Brod), 1946-55· Anton Novak (nameš~enec, *1910, Tacen; †1993, Tacen), 1955-59,1962-64, 1971-79· Valentin Burgar (kmet, *1905, Tacen; †1990, Tacen), 1959-62, 1964-71· Jernej Cedilnik (torbar, *1937, Tacen), 1979-89· Bogdan Snoj (uslu`benec, *1939, Šmartno), od 1989Podna~elniki oz. poveljniki društva· Janez Jerala (posestnik, *1869, Tacen; †1914, Tacen), 1901-06· Franc Cedilnik (tesar, *1878, Tacen; †1959, Tacen), 1907-08, 1911-13· Franc Medved (sodar, *1877, Tacen; †1947, Tacen), 1909-11· Jo`ef Bravhar (tesar, *1881, Tacen; †1962, Tacen), 1920-21· Franc Novak (sodar, *1896, Tacen; †1955, Brod), 1923-27, 1929-48· Ludvik Zajc (pleskar, *1896, Tacen; †1943, Tacen), 1927-29· Leon Šušterši~ (pleskar, *1913, Tacen, †2003, Tacen), 1948-59· Marjan Bitenc (kmet, *1930, Tacen), 1959-61· Jernej Cedilnik (torbar, *1937, Tacen), 1961-66· Bogdan Snoj (uslu`benec, *1939, Šmartno), 1966-89· Dušan ^esenj (strojni tehnik, *1958, Ljubljana), 1989-2000· Toma` @ukovec (orodjar, *1970, Ljubljana), od 2000Tajniki društva· Alojzij Tršan (zidar, *1866, Hraše; †1956, Tacen), 1901-02· Ivan Malenšek (posestnik, *1859, Tacen; †1919, Tacen), 1903· Franc Cedilnik (tesar, *1878, Tacen; †1959, Tacen), 1904-06· Martin Medved (sodar, *1881, Tacen; †1965, Tacen), 1907-12· Ivan Smole (mizar, *1879, Tacen; †1968, Tacen), 1913-2094

· Andrej ^esenj (sedlar, *1888, Retje; 1964, Tacen ), 1921· Ludvik Zajc (pleskar, *1896, Tacen; †1943, Tacen), 1923-27· Ivan Medved (sodar, *1890, Tacen; †1978, Brod), 1927-33, 1937· Peter Šušterši~ (gostilni~ar, *1906, Tacen; †1992, Seni~ica), 1933-1936· Ivan Snoj (pletar, *1892, Šmartno; †1946, Tacen), 1937-39· Anton Novak (nameš~enec, *1910, Tacen; †1993, Tacen), 1939-54· Stane Logar (tehnik, *1930, Bistrica pri Mariboru; †1990, Vi`marje), 1954-58· Janez Artelj (kroja~, *1923, Stara Fu`ina; †1980, Tacen), 1959-64· Alojzij Medved (sodar, *1909, Tacen; †2003, Tacen), 1964-66· Jernej Cedilnik (torbar, *1937, Tacen), 1966-75· Rudolf Cedilnik (ekonomist, *1947, Tacen), 1975-85· Pavel Šušterši~ (orodjar, *1953, Tacen), 1985-95· Primo` Burgar (elektrotehnik, *1968, Ljubljana), 1995-2000· Darko Burgar (lesarski tehnik, *1971, Ljubljana), od 2000Blagajniki društva· Gregor Jeras (gostilni~ar, *1866, Sp. Gameljne; †1923, Sp. Gameljne), 1901-03· Alojzij Tršan (zidar, *1866, Hraše; †1956, Tacen), 1903-07· Jo`e Nahtigal (Slavec) (zidar, *1874, Skaru~na; †1929, Pirni~e), 1907-13· Mihael Robas (tesar, *1864, Sp. Pirni~e; †1941,Tacen), 1913-15· Franc Šušterši~ (kova~, *1870, Tacen; †1955, Tacen), 1919-20· Ivan Pangerc (~evljar, *1894, Tacen; †1971, Tacen), 1923-26, 1933-37· Ivan Smole (mizar, *1879, Tacen; †1968, Tacen), 1927-29· Jo`e Novak (zidar, *1902, Tacen; †1937, Tacen), 1929· Ivan Tomši~ (kmet, *1900, Tacen; †1984, Tacen), 1931-33· Peter Brank (sodar, *1909, Repnje; †1984, Tacen), 1937-59· Alfonz Šilc (uslu`benec, *1923, Tacen), 1959-64· Primo` Bitenc (kova~, *1928, Tacen; †1976, Tacen), 1964-75· Janez Artelj (kroja~, *1923, Stara Fu`ina; †1980, Tacen), 1975-80· Martin Artelj (tiskar, *1959, Tacen), 1980-89· Janez ^arman (strojni klju~avni~ar, *1943, @lebe), 1989-2000· Matja` Groznik (strojni tehnik, *1967, Ljubljana), 2000-05· Silvo Tomši~ (ekonomski tehnik, *1956, Ljubljana), od 200595

Vozni park nekoč in danesPoveljniško vozilo PV-1· UAZ-4693 (1983–97, podarili PGD Butajnova-Planina)· Land Rover Defender 110 TDI (od 1997): PV-1 se uporablja kot osnovno ali pomo`noprevozno sredstvo za samostojno hitro vo`njo do mesta po`ara, za vodenjegasilske enote med vo`njo in izvidovanje stopnje razvitosti po`ara. Vozilo slu`itudi za prevoz moštva pri gašenju gozdnih po`arov in je dodatno opremljeno spo`arnimi metlami, ro~nimi naprtnja~ami in motorno `ago. Za samoreševanje invleko bremen je na razpolago mehansko gnan vitel zmogljivosti 16 kN.Vozila za gašenjeManjše gasilno vozilo GV-1· Opel Blitz (1952–68)· IMV kombi super B (1968-86)· TAM 80 T5 (1986–99, podarili PGD Ponikve-Planota)Manjše gasilno vozilo z vodo GVV-1· Mercedez-Benz Sprinter 414 4x4 (od 1999): Gasilno vozilo z vodo GVV-1 imavgrajeno visokotla~no ~rpalko 30-60 l/min, 30-50 barov, dva navijaka z visokotla~nocevjo 50 m, rezervoar za 600 l vode in prenosno motorno brizgalno MB 8/8. Vskladu s krajevnimi potrebami je dodan še elektri~ni agregat 6,5 kW in dimovlekgeneratorlahke pene. Posadko sestavlja oddelek 1+8.Gasilska avtocisterna AC 16/70· FAP (1979–2005)Gasilno vozilo s cisterno GVC 24/50· MAN 18.280 4x4 (od 2005): GVC 24/50 je gasilno vozilo z vgrajeno normalno-visokotla~nogasilsko ~rpalko zmogljivosti 2400 l/min pri tlaku 8 barov ki jo poganjamotor vozila, visokotla~no cevjo za hitri napad, rezervoar za 5000 l vode, rezervoarza 500 l penilne snovi, metalec vode in pene ter gasilsko tehni~no opremo. Posadkosestavlja skupina 1+2. Dodatno je v skladu s krajevnimi potrebami v voziluše nadtla~ni prezra~evalnik, ro~na vle~na naprava zmogljivosti 16 kN, kompletdvi`nih blazin (8 barov) in hidravli~no orodje za reševanje.96

Vključenost PGD Tacen v gasilske zvezeAvstrijska gasilska zveza (1860–1918)· De`elna zveza gasilskih društev na Kranjskem (1901–10)· Slovenska de`elna zveza prostovoljnih gasilskih društev na Kranjskem(1910–1913)– Podšmarnogorska okrajna gasilska zveza v Šentvidu (1912–13)· Kranjska de`elna gasilska zveza (1913–19)– Okrajna gasilska zveza Šiška (1913–14)Jugoslovanska gasilska zveza Ljubljana (1919–33)· Gasilska `upa Ljubljanska (1919–23)· Gasilska `upa Savska (1923–33)Gasilska zveza kraljevine Jugoslavije (1933–41)· Gasilska zajednica Dravske banovine (1933–41)– Gasilska `upa Ljubljana - okolica (1933–41)Gasilska zveza (FLR) SFR Jugoslavije (1951–91)· Gasilska zveza (LR) Slovenije (1949– )– Okrajna gasilska zveza Ljubljana - mesto (1949–56)– Ob~inska gasilska zveza Šentvid (1955–61)– Ob~inska gasilska zveza Šiška (1961–91)Gasilska zveza Slovenije (od 1949)· Ob~inska gasilska zveza Ljubljana-Šiška (1991–95)· Gasilska zveza Ljubljana (od 1995)97

Izvor krajevnega imena in najstarejše omembe TacnaIzvor krajevnega imena za Tacen je po najnovejših ugotovitvah mo~ iskati vpridevniku tesen oziroma tesno. O pridevniški naravi imena niti ne pri~ajo neposrednosrednjeveški zapisi za Tacen, pa~ pa zapisi za nekdanje Tesno v Poljanskidolini (Tezzen, 1291 in 1318; Natessnem, 1493 in 1495) in pa dva zapisa za Taceniz 17. stoletja (im Dorff Täznim, 1642 in Tazne, 1665). Srednjeveški zapisi (Tæzzen,1283; Tæzen, 1299; Taczen, 1368 in 1448; Teczen, 1450 ipd.) jasno ka`ejo,kako je nemška glasovna substitucija pripomogla k zastrtju slovenskega imena Tesnoin posledi~nemu sprejemu nemške oblike krajevnega imena. Poleg dokazljiveglasoslovne substitucije govori v prid tej razlagi imena tudi dejstvo, da se je Savapri Tacnu pred izgradnjo mlinskih jezov resni~no prebijala skozi tesen ~ez brzicein si je zato ta predel tudi prislu`il ime Tesno. 84Naštejmo tiste ohranjene dokumente, spisane pred letom 1500, v katerih seomenja kraj Tacen.Freisinški škof Emiho podelil grofu Majhandu Tirolsko-goriškemu v pravi fevdpolovico gradu Eyrs v Vinschgauu na Ju`nem Tirolskem z urbarjem, ki pripadatemu gradu. Izdano na brodu pri Tacnu na Savi, v ponedeljek pred son~nim obratomob Janezu Krstniku, 21. junija 1283. 85Oto Planinski proda Marsi iz Ljubljane, Porgerjevi vdovi in njenim dedi~embrod v Tacnu skupno s pripadajo~o hubo za 32 mark oglejskih denari~ev. Izdanov Ljubljani, na dan sv. Jakoba, 25. julija 1299. 86Franc, Ostermanov sin iz Ljubljane, zamenja s samostanom v Mekinjah hubov Tacnu za eno in pol hube v Glincah. Izdano v osmini praznika sv. Antona, 24.januarja 1368. 8784 Silvo Torkar, O domnevnem in dejanskem vplivu nemš~ine na podobo slovenskih zemljepisnihimen: Landol, Runtole, Tacen, Gameljne, Wiener Slavistisches Jahrbuch, let. 52,2006, str. 173–175.85 Dr`avni arhiv na Dunaju, Splošna serija listin, 1283 VI 21; prevod listine je objavljen v: JurijŠilc, Najstarejše omembe vasi Vi`marje in Tacen. Kronika, let. 56, štev. 1, 2008, str. 9.86 ARS, AS 1063 Zbirka listin, štev. 5778 (1299 VII. 25., Ljubljana); prevod listine je objavljenv: Jurij Šilc, Re~ni prehod struge Save pri Tacnu pod Šmarno goro. Kronika, let. 51,štev. 3, 2003, str. 276.87 ARS, AS 1063 Zbirka listin, štev. 5109 (1368 I. 24., s. l.).98

Franc, sin pokojnega Ostermana, proda samostanu v Mekinjah hubo v Tacnuza trinajst mark beneških denari~ev. Izdano v ponedeljek po sv. Urbanu, 27. maja1370. 88V pismu freisinškega škofa Emiha grofu Majnhardu Tirolsko-Goriškemuz dne 21. junija 1283 je prvi~ omenjen Tacen (foto: Fotostudio Otto, Dunaj).Nikolaj Sommerecker podeli v kupno pravo Marjeti, vdovi Janeza Ljubljan~ana,dve desetini, eno v Spodnjih Gameljnah in drugo v Tacnu. Izdano na dan sv.Kunigunde, 3. marca 1383. 8988 ARS, AS 1063 Zbirka listin, štev. 5117 (1370 V. 27., s. l.).89 ARS, AS 1063 Zbirka listin, štev. 6516 (1383 III. 3., s. l.).99

Friderik II. Celjski je, ko so mu predlo`ili sporno zadevo zaradi meja ob Savi priTacnu ter zaradi nekega travnika, ki ga je kartuzija Bistra tam imela, ukazal vsemtedanjim in bodo~im gradiš~anom na gradu Smlednik, naj pustijo kartuzijane vmiru u`ivati njihovo posest. Izdano v Jurkloštru, na binkošti, 20. maja 1431. 90Nikolaj Pirs proda Juriju Trpinu iz Tacna, An`etu iz Šmartna in Petru Cedilnikuiz Gameljn, klju~arjem na Šmarni gori, eno hubo v Stane`i~ah v `upniji Šentvid,na kateri sedi Matej, za 72 funtov dobrih dunajskih denari~ev. Izdano na dansv. Matije, 24. februarja 1448. 91Ema, vdova Toma`a Drenika iz Srednjih Gameljn, proda cerkvi Naše ljube Gospena Šmarni gori in njenim klju~arjem Jerneju iz Bukovice, Marku in Juriju Trpinuiz Tacna ter An`etu iz Šmartna pol hube v Stane`i~ah nad Šentvidom priLjubljani za ve~no lu~ v omenjeni cerkvi. Izdano na dan po sv. Florjanu, 5. maja1450. 92Po fevdni knjigi Jamskih (1453–80) za posest v Ljubljani in okolici je imel Gašper,brat duhovnika Pavla, `itno desetino z vsemi pripadajo~imi pravicami nahubi v Pirni~ah in v Tacnu. 93Elizabeta, Lecianova vdova, proda klju~arjem cerkve na Šmarni gori, in sicerKrištofu Šnajderju, Martinu Trpinu in Jane`i~u, vsem iz Tacna, ter Mateju iz Zavrhanjivo, ki je velika za en dan dela in le`i pred Škofjo Loko na suškem polju obnjivah Jurija Kranceta in Martina Šutnika za 55 funtov dobrih dunajskih denari-~ev. Izdano v nedeljo pred sv. Marjeto, 18. julija 1456. 94Nikolaj, gradiš~an v Lienzu in Predjami, tisti ~as glavar v Devinu in na Krasu,podeli Jeri, h~erki ljubljanskega meš~ana Matije ^rnovrha, desetino od `ita, kozli~kov,jagenj~kov, ~ebeljih panjev in ostalega v Perovem in v Tacnu. Izdano v Devinuv soboto na praznik spreobrnjenja apostola Pavla, 25. januarja 1477. 95Matej Zamrl, ljubljanski meš~an, proda svojo njivo, ki le`i na ljubljanskem poljuob cesti proti Šiški ob njivah ljubljanske krznarske bratovš~ine, in se obdela venem dnevu, bratovš~ini Naše ljube Gospe na Šmarni gori, imenoma njenim klju-~arjem Gregorju Lapu iz Zgornjih Gameljn, Mateju Merjascu iz Zgornjih Pirni~ in90 ARS, AS 1063 Zbirka listin, štev. 4863 (1431 V. 20., Jurklošter).91 Nadškofijski arhiv Ljubljana (odslej NŠAL), Zbirka listin, 1448 II. 24., s. l.92 NŠAL, Zbirka listin, 1450 V. 5., s. l.93 Bo`o Otorepec (ur.), Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku. XI. zv. Listine1154–1361. Fevdna knjiga Jamskih 1453–1480, Ljubljana, 1966, štev. 44.94 NŠAL, Zbirka listin, 1456 VII. 18., s. l.95 ARS, AS 1063 Zbirka listin, štev. 6713 (1477 I. 25., Devin).100

Pankraciju, Janezovemu sinu iz Tacna za 27 ogrskih goldinarjev. Izdano v petek,na dan sv. Maksimilijana, 12. oktobra 1498. 96V urbarju ljubljanskega stolnega kapitlja je za leto 1499 navedeno, da je slu`nostdesetine v Tacnu znašala tri florentinske goldinarje. V zakupu jo je imel doma~inMartin Jane`i~ za tri florentinske goldinarje in 32 soldov ter funt popra. 97To so bile le poznosrednjeveške omembe Tacna. Za obširnejši zgodovinski oriskraja v novem veku, pa `al na tem mestu ni dovolj prostora. Šestnajst tacenskihkmetij, ki so bile podlo`ne kar petim razli~nim gospostvom (graš~inama Smlednikin Rocen, ljubljanskemu stolnemu kapitlju, samostanoma klaris v Mekinjah priKamniku ter bosonogih avguštincev v Ljubljani) je predstavljalo skozi zgodovinotrdno jedro vasi. O njih in njihovih prebivalcih bo potrebno pisati kje drugje.Nekateri dogodki v kraju v zadnjih 110 letih· 1898 — ustanovljeno Prostovoljno gasilsko društvo Tacen (17. april)· 1899 — nova maša Janeza Travna· 1906 — ustanovljena kmetijska podru`nica v Tacnu· 1907 — zaradi neurja je narasla Sava porušila leseni most (17. oktober), ki jebil zgrajen 1844· 1909 — ustanovljena Sodarska zadruga Tacen (14. marec)· 1910 — odprt nov `elezni most preko Save (18. avgust)· 1918 — za~ne delovati tovarna `ebljev in ~evljev (pri Guzju v Sigah, lastnikIvan Seunig)· 1919 — ustanovljena Podru`nica Slovenskega ~ebelarskega društva· 1920 — ustanovljeno pevsko društvo “Zarja”· 1927 — ustanovljeno Slovensko tamburaško društvo “Sava”· 1928 — ustanovljeno podjetje SETA (Seunig Tacen)· 1930 — ustanovljena ^ipkarska industrija Tacen - ^IT, nemško-slovenske delniškedru`ba, ki sta jo vodila Anton Osenar in Ludvik Schwerzler; slovenskafran~iškanska provinca sv. Kri`a kupi grad Rocen· 1934 — ob~ina Šmartno pod Šmarno goro se je (za krajši ~as) preimenovala vob~ino Tacen s sede`em v Tacnu· 1935 — ustanovljeno društvo Rejec malih `ivali Tacen in Podru`nica sadjarskegain vrtnarskega društva v Tacnu96 NŠAL, Zbirka listin, 1498 X. 12., Ljubljana.97 NŠAL, Kapiteljski arhiv Ljubljana, Urbarji, škatla 1, p. e. 1.101

· 1938 — ustanovljen Esperantski klub v Tacnu in Pevsko društvo “Šmarnagora”· 1939 — ustanovljeno Delavsko kulturno društvo “Vzajemnost”; dr`avno posvetovanjeKomunisti~ne partije Jugoslavije, ki se ga je udele`il tudiJosip Broz – Tito (9. in 10. junij); prva kajak-kanu slalom tekma (progaje potekala ob levem bregu, s startom pod Guzjevim mlinom)· 1941 — pripadniki šmarnogorske partizanske skupine Miha Novak, MirkoKnapi~ in Ludvik Bradeško v Pšatniku ob cesti iz Tacna v Šmartnohudo ranijo oro`nika @nidarši~a (22. julij)· 1946 — ustanovljen Ljudski izobra`evalni svet (17. februarja v gostilni pri Vajdi~uuprizori prvo igro, Golarjevi “Dve nevesti”)· 1948 — ustanovljena Dramska sekcija v okviru PGD Tacen· 1953 — na Rocen so iz Gornjega Logatca preselili ni`jo šolo za notranje zadeve· 1955 — svetovno prvenstvo kajakašev in kanuistov v Tacnu (29.–31. julij)· 1956 — krajevni ljudski odbor Ljubljana-Šentvid preimenuje Rocen v Rozmanovgaj· 1958 — bivša SETA za~ne delovati pod imenom Tovarna kovinskega okovjaTacen – KOT; asfaltirana je cesta od Tacna do ^rnu~ (septembra, ob40 letnici Komunisti~ne partije Jugoslavije)· 1961 — ustanovljeno Prosvetno društvo Tacen· 1962 — za~etek gradnje vodovodnega sistema z izgradnjo zajetij Koštomaj inKlešnik, ki se je gradil vse do 1971· 1965 — ustanovljen Kanu klub Tacen· 1975 — nova maša Marka Novaka· 1978 — ustanovljeno Kinološko društvo Šmarna gora – Tacen· 1982 — ustanovljeno Turisti~no društvo Šmarna gora – Tacen· 1983 — skupš~ina mesta Ljubljane sprejme odlok o zdru`itvi naselja Tacen znaseljem Ljubljana (7. april)· 1984 — prva “Planinska pesem” na Šmarni gori (v letu 2008 `e 25. izvedba teprireditve)· 1990 — zgrajena današnja slalomska proga na Savi· 1991 — svetovno prvenstvo v kajak-kanu slalomu (19.–23. junij); med vojnoza Slovenijo je bila v “Kardeljivi vili” rezervna lokacija RTV Ljubljana· 1992 — kajakaš Albin ^i`man sodeluje na olimpijskih igrah v Barceloni· 1994 — krajevna skupnost Šmartno-Tacen vklju~ena v Mestno ob~ino Ljubljana· 1996 — ste~aj tovarne KOT102

· 1997 — nova maša Janeza Avsenika· 1998 — 100-letnica Prostovoljnega gasilskega društva Tacen; konec leta ukinjenaKS Šmartno-Tacen· 1999 — porušeni objekti sodarske zadruge· 2000 — nova maša Marka ^i`mana· 2001 — ustanovljena ~etrtna skupnost Šmarna gora, ki zdru`uje nekdanji KSŠmartno-Tacen in Gameljne-Rašica· 2005 — evropsko prvenstvo v kajak-kanu slalomu (24.–26. junij)· 2008 — zgrajen vodovod na Šmarni gori; PGD Tacen praznovalo 110-letnicoPogled na kajak progo in savske brzice(foto: Matev` Lenar~i~)103

KazaloPredgovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3Beseda predsednika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5Beseda poveljnika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6Prvih sto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7Kratka kronika PGD Tacen 1898–1998 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7^as Avstro-Ogrske monarhije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10^as kraljevine Jugoslavije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26^as socialisti~ne Jugoslavije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33^as Republike Slovenije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43Prvih deset v drugem stoletju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49Kronika PGD Tacen 1999–2008 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 491999 – 101. leto delovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 512000 – 102. leto delovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 552001 – 103. leto delovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 592002 – 104. leto delovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 632003 – 105. leto delovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 672004 – 106. leto delovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 712005 – 107. leto delovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 752006 – 108. leto delovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 792007 – 109. leto delovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 832008 – 110. leto delovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87Danes in v~eraj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91Nekaj zbirnih podatkov o društvu in kraju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91^lani PGD Tacen v letu 2008 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92Vodstveni organi društva od 1898 do 2008 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94Vozni park neko~ in danes . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96Vklju~enost PGD Tacen v gasilske zveze . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97Izvor krajevnega imena in najstarejše omembe Tacna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98Nekateri dogodki v kraju v zadnjih 110 letih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101104