RA\AWE Ra|aweto na novoroden~e za semejstvoto zna~i ... - lokov

RA\AWERa|aweto na novoroden~e za semejstvoto zna~i golema radost za{to toapretstavuva prodol`uvawe na lozata. Poroduvaweto se izveduva na toj na~in {tona nego prisustvuva samo priu~ena „babica” od seloto, nekoj ~len od potesnotosemejstvo, no nikako deca. Otkako poroduvaweto uspe{no }e se zavr{elo, radostabila golema, a rodilkata kako leunka mo`ela da prima ~estitki za ro`bata, nonikako na ve~er i nikako ne smeela da se pozdravi oti „mo`elo da & zaginemlekoto“. Se ~ekala „tretata ve~er“ koga vo „nikoja doba“ trite nare~nici }e jaka`ele sudbinata na novoroden~eto. Ottuka prizleguva i veruvaweto deka: „[torekle trite nare~nici, toa }e bide!“Inaku, kaj rodilkata doa|ale so vi|e ostavaj}i na novoroden~eto i pari sozborovite: „Od nas tolku, od Gospoda pove}e, da si kupi{ kow~iwa, da si kupi{brat~e, sestri~e!“Po {est nedeli, rodilkata so ro`bata odi v crkva kade im se pravi molitva,a od crkva, otkako }e mine tri ku}i na bliski rodnini, rodilkata so ro`bata odina ru~ek vo svoeto semejstvo, kaj svojata majka i tatko.KR[TEVAWEKr{tevaweto e rabota na kumot za{to toj gi ven~al roditelite nanovoroden~eto. Kumot vo Lokov sekoe semejstvo go po~ituva kako del od sebe. Tojne se menuva i toa e pri~inata {to kumstvoto vo Lokov trae i do den dene{en, serazbira, so mali isklu~oci. Kumot se menuva samo ako toj otka`e ili ako naroditelite ne im traat decata. Toga{ se bara „sreten kum“, a toa e ~ovek {to }e sesretne na pat koga novoroden~eto se nosi na kr{tevka. Na novoroden~eto kumotmu go stava imeto, a kr{tevaweto se vr{i v crkva od strana na sve{tenikot.Porano na ~inot na kr{tevaweto prisustvuvale samo kumot i svekrvata, apo kr{tevkata se slu`el sve~en ru~ek vo domot na novoroden~eto.ODEWE VO VOJSKALu|eto vo Lokov odeweto vo vojska go smetale za ~est i tie bile gordi {toimaat ~edo koe }e stane regrut. Od damne{ni vremiwa vojnicite sve~eno seispra}ale od ~lenovite na semejstvoto i bliskite rodnini ~estopati so muzikaza{to „do~ekale da ispratat sin za vojnik“. Pritoa regrutite bile daruvani sopari za da im se najdat vo tekot na vojni~kiot `ivot, a sekoga{, osobeno poosloboduvaweto, regrutot se fotografiral so svoeto semejstvo.Pred Vtorata svetska vojna mnogumina lokveni slu`ele i vo srpskata, kakoi vo bugarskata vojska, kako koj }e bil na vlast vo tie burni balkanski viori vooblasta Malesija. Po osloboduvaweto site mladi, so zadovolstvo i ~est, zaminuvalevo armijata. Duri nekoi od niv toa go pravele dobrovolno, bez da dobijat pokani.Vra}aweto od vojska za sekoj vojnik, pa i za semejstvoto, pretstavuva osobenaradost. Toga{ se pravi golema veselba za{to sinot `iv i zdrav si do{ol od vojska.I denes, vo samostojna Republika Makedonija, tradicijata za odewe voarmijata i vra}aweto ottamu prodol`uva.- 171 -

Ispra}awe vojskaIspra}awe vojska- 172 -

UMIRA^KA^ovekot edna{ se ra|a i edna{ umra. Umira~kata vo Lokov, velat, e del od`ivotot. Ne mo`ele da se prebolat samo onie {to umirale mladi, bea da gopo~uvstvuvaat vistinskiot `ivot.Inaku, kako i kaj site pravoslavni hristijani, {tom nekoj ~len odsemejstvoto pote{ko se razboli, okolu negovata postela postojano sedat ~lenovina negovoto semejstvo i bliski prijateli. [tom bolniot po~ine, pokojnikot sekapi i se oblekuva vo nova obleka. Vo Lokov `enite se pogrebuvale vonevestinskoto ruvo, a ma`ite vo najubavite i novi ali{ta. Se razbira, kambanata(xangot) na crkvata Sveti Spas (Dolna Crkov) po klepaloto }e ja objavela smrttapa selanite ve}e znaele deka vo seloto nekoj po~inal.Pokojnikot se polo`uval na odar, a se pogrebuval vo kov~eg napravennaj~esto od bukovi {tici. So udarite na crkovnoto yvono, povorkata trgnuvala oddomot na pokojnikot kon selskite grobi{ta kaj crkvata Sveta Petka (Gorna Crkov)kade sve{tenikot }e odr`el opelo za pokoj na du{ata na pokojnikot, a potoa seizvr{uval pogrebot. Grobot obi~no go kopale negovite rodnini i prijateli. Odmomentot na nastapuvaweto na smrtta do pogrebot najbliskite go ta`at pokojnikot,a niz ta`alenkite se opi{uval negoviot `ivot. Niz ta`alenkite preku pokojnikotse prenesuvale poraki do poranopo~inatite, a ta`eweto zavr{uva so pogrebot.Vedna{ potoa za du{a na pokojnikot se slu`el ru~ek.Vo Lokov, po pogrebot na pokojnikot, negoviot grob se peel eden den pozakopuvaweto, toa e t.n. budewe, potoa na devet dena po smrtta, 40 dena po nea, {estmeseci, edna godina i tri godini po nastapuvaweto na smrtta. Se razbira, grobovitena pokojnicite se peele i se razdavalo za du{a edna nedela pred Pokladi (na Mrtvasabota), potoa eden den pred Duovden (Mrtva sabota) i edna nedela pred Mitrovden(pak Mrtva sabota). Se razbira, za du{a na mrtvite se razdavalo i na vtor denBo`ik, vtor den Veligden, na prviot den od Duovden, na Petrovden, na SvetoPreobra`enie i na Krstovden. Vpro~em, ova go opi{avme vo delot na praznicitevo seloto Lokov.VERUVAWAPaganskoto ostanalo i me|u `itelite na Lokov. Tie veruvale vo zli duhovi,vo vampiri (grobnici), vo samovili i vo drugi natprirodni sili. Se govori dekakoga vo Lokov se pojavila kolerata, od koja umrela mnogu lu|e, bolesta ja teraleso ogin i so baewe.^estopati po smrtta na nekoj od selanite se govorelo deka toj stanal„grobnik“, deka doa|a po ku}ite, a osobeno vo negoviot dom i pravi pakost. Za dagi ispadat od seloto, lu|eto vikale specijalen ~ovek koj }e go pokanel vampirotda go odnese vo drugo selo kade ima mast, sirewe, bra{no i drugi blaga. Zada~atana toj ~ovek bila da go prenese vampirot preku voda za{to se veruvalo deka toga{toj ne mo`el da se vrati nazad. Predanijata govorat deka „isteruva~i na vampiri“bile i t.n „Voperovi sinovi“. Tie bile so bela kosa i so pogled v zemi. Samo tiemo`ele da go vidat vampirot i so srebrena petlica da go uni{tat.- 173 -

Vo Lokov nikoga{ nemalo lekar pa moralo da se patuva duri vo Struga. Zapolesno zabolenite, na primer „od nagazeno“ ili „od zarek“, tuka bile baja~kite.Naj~esto „gasele jaglewa“. Toa go izveduvale na sledniot na~in: vo eden zemjenkalenik se turalo voda i vo nea se spu{tale `ar~iwa. So samoto gasnewe na`ar~iwata, baja~kata mrmorela:„Begaj, begaj poganijo!“ Potoa na bolniot mu se davalo da se napie tripati od vodataso zgasnatite jaglen~iwa.Sepak, naj~esto se koristele lekoviti bilki koi vo lokovskiot atar gi imamnogu i od skoro site vidovi. Mnogumina bolnite gi nosele i vo drugi sela na„ku{awe“, no i kaj „vidoviti“ lu|e, ili vo nekoja crkva kade, spored predanijata,imalo lekovita voda.Vo Lokov imalo eden ~ovek koj mnogu ve{to vadel zabi. Toa e Kosto Nelkoskikoj, kako vojnik, slu`el vo sanitetsko oddelenie pa koga se vratil vo seloto,donesol kle{ti za vadewe zabi.Imalo i veruvawa deka ako se slu~ela nesre}a pa vo semejstvoto nekojnenadejno ili vo nesre}en slu~aj umrel, majkata }e zaigrala oro okolu mrtvototelo so veruvawe deka toa ve}e vo semejstvoto nema da se slu~i povtorno.Ako pak na nekoja `ena „ne & trpele decata“, se poroduvala vo drugo selo,i toa vo plevna.Veruvaweto vo natprirodni ne{ta bilo i pri umira~kata. Pri ispra}awetona pokojnikot, skoro site na negoviot odar ostavale po ne{to za „zdroj`o“ donivnite po~inati. Toa go pora~uvale ta`a~kite koi vo slu~aj na smrt bilezadol`itelni.SPORT I FIZI^KA KULTURAVo Lokov sportot i fizi~kata kultura za`ivuvaat po osloboduvaweto.U~enicite u~estvuvaat na razni sletovi, a edinstvenata sportska igra {to be{epopularna be{e fudbalot. Fudbal se igra{e prete`no na praznikot SvetoPreobra`enie, i toa vo mesnosta Me~koec (na livadata Bocea). Protivnici beaglavno ekipi od sosednite sela. Seloto nema{e registrirano sportski klub,me|utoa u~estvuva{e na site fudbalski turniri koi se odr`uvaa vo Malesija. Zaodbele`uvawe e i toa {to ekipata na selo Lokov vo godinite 1981, 1982 i 1983godina tripati ednopodrugo go osvojuva{e peharot (peharot e vo trajna sopstvenost)na tradicionalniot Ilindenski turnir {to se odr`uva{e vo selo Prisovjani.Sepak, po napu{taweto na Lokov, mnogu mladi od Lokov vo novite srediniaktivno se zanimavaat so sport. Lokov~ani gi ima{e kako fudbaleri, rakometari,pliva~i, kajakari i drugi sportovi koi uspe{no nastapuvaa vo svoite klubovi.Lokov~ani bea uspe{ni i kako sportski rabotnici i fudbalski sudii (sojuzni irepubli~ki).- 174 -