socijalnata polo@ba na naselenieto vo republika makedonija

Institut za sociolo{ki ipoliti~ko-pravni istraùvawa - SkopjeFriedrich-Ebert-StiftungZdruènie za odr`liv razvoj - SkopjeSOCIJALNATA POLO@BA NANASELENIETO VO REPUBLIKAMAKEDONIJASiroma{tija, ekskluzija i participacija vosocijalniot ìvotJorde Jakimovski, urednikSKOPJE 20033

Izdava~:Fondacija " Fridrih Ebert" - Kancelarija SkopjeZa izdava~ot:Urednik:Prof. d-r Jorde JakimovskiTehni~ka podgotovka, dizajn na korica:Todor TrajkovskiLektura:Simona Gruevska-MaxoskaPe~ati:Ink-internacional - SkopjeTira`: 500CIP:Katologizacija vo publikacijataNarodna i univerzitetska biblioteka" SV. Kliment Ohridski"Skopje308(497.7)"1990/2002" (063)SOCIJALNATA polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonija: siroma{tija, ekskluzija i participacija vo socijalniotìvot / Jorde Jakimovski, urednik. - Skopje Fondacija FridrihEbert"' kancelarija Skopje, 2003. - 299 str. ; 24 smFusnoti kon tekstot - Bibliografija kon oddelni trudovi. -SummaryISBN 9989-109-13-31. Jakimovski, Jordea) Makedonija - Socijalna polo`ba - 1990-2002 - SobiriCOBISS.MK-ID 547143784

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaS O D R @ I N APredgovor ............................................................................................. 9Rezime ................................................................................................... 11Preporaki............................................................................................. 17I. NAUÊN SOBIR:SIROMA[TIJATA, FRAGMENTACIJATA IMO@NOSTITE ZA SOCIJALNA INTEGRACIJAREFERATI:1. Jorde Jakimovski: Siroma{tijata i fragmentacijata .... 232. Ilija Todorovski: Niskiot op{testven standard kakosegment na siroma{tijata i ulogata na dràvata i nalokalnata samouprava vo negovoto nadminuvawe ............. 343. Qubica ôneva: Socijalno-ekonomskata polo`bana ènite vo Makedonija ....................................................... 454. Vesna Ristovska- Dimitrievska; Karakteristiki naromskite semejstva vo Republika Makedonija soposeben osvrt na romskite naselbi vo Skopje ................. 555. Ruìca Cacanoska: Verskite zaednici isiroma{tijata .......................................................................... 686. Slavejko Sasajkovski: Nova Levica ................................... 777. Mirjana Slaninka-Dineva: Javni slu`bi i sovremenatalokalna samouprava vo Republika Makedonija ................ 938. Blagoja Nanevski: Ekonomskiot razvoj-perspektiva zasocijalna integracija ........................................................... 1065

SodrìnaDISKUSII:Dimitar Trajkovski: Mladite i siroma{tijata ....................... 117Lazar Lazarov: Zaminuvawe bez vra}awe-iseluvaweto namladite vo minatoto i denes kako sudbonosnatragedija za praznewe i zapustuvawe na Makedonijai makedonskata dràva ..................................................................... 121Kosta Milkov: Siroma{tijata i evangelieto ........................... 132Olivera Petrova-Kov~egarska: Faktori koi vlijaatvrz dezorganizacija na semejstvoto i pojava na brakorazvodi. 137II. NAUÊN SOBIR:NAMALUVAWE NA SOCIO-EKONOMSKATAEKSKLUZIJA NA GRA\ANITE NA REPUBLIKAMAKEDONIJAREFERATI1. Aleksandar Petreski: Ekonomskata ekskluzija nanaselenieto i moi`nosti za nejzino namaluvawe ........ 1592. Jorde Jakimovski: Zadovoluvawe na osnovnitepotrebi na gra|anite-uslov za namaluvawe nasocijalnata ekskluzija ....................................................... 1683. Qubica ôneva: Ekskluzijata i socijalnatastratifikacija na naselenieto od aspekt nasiroma{tvoto ....................................................................... 1794. Katerina No{paloska i Stojan Trajanov:Sistemot na socijalna za{tita i reformite vosocijalniot sektor .............................................................. 1895. Ilija Todorovski: Mo`nostite na lokalnatasamouprava vo namaluvaweto na socioekonomskataekskluzija na gra|anite na Republika Makedonija ..... 1986

SodrìnaDISKUSII:Mirjana Borota -Popovska: Participacija naènite vo rabotnata sila ................................................... 286Ruìca Cacanoska: Participacijata vo kreirawetona verskiot kolektivitet i praticipacijata vokreiraweto socijalniot ìvot ......................................... 289Recommendations ............................................. .................................. 292Summary ............................................................................................... 2958

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaP R E D G O V O RSocijalnite problemi vo Republika Makedonija dobivatsé pove}e na svojata aktuelnost ne samo vo nau~nite preokupaciituku i vo politikata na dràvata. Se zgolemuvaat soznanijata zazna~eweto na socijalniot faktor vo ekonomskiot i vo politi~kiotrazvoj na sekoja zemja, a vo poslednite nekolku godini sé po-{irok stanuva interesot i vo na{ata zemja. Tranzicijata dlabokogi meni elementite na socijalnot razvoj. Ovoj period se karakteriziraso protivre~no socijalno prestruktuirawe i soprotivre~no socijalno raslojuvawe na naselenieto. Vo makedonskotoop{testvo e vidliv raste~kiot fenomen na siroma{tijata,fragmentacijata i socijalnata isklu~enost na populacija.Predizvikot e kako da se spravime so ovie procesi i zakani za dase ublaàt negativnite posledici za lu|eto.Ovoj Zbornik proizleguva kako rezultat na nau~nite sobiri:"Siroma{tijata, fragmentacijata i mo`nostite za socijalnaintegracija", 24 i 25 januari 2001, "Namaluvaweto nasocio-ekonomskata ekskluzija na gra|anite na Republika Makedonija",28 mart 2002, i "Participacijata vo kreiraweto na socijalniotìvot", 20 fevruari 2003 godina, organizirani natemata" Socijalnata polo`ba na naselenieto vo RepublikaMakedonija - siroma{tija, ekskluzija i participacija vo socijalniotìvot"Potrebata od organiziraweto na nau~na rasprava na tema"Socijalnata polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonija- siroma{tija, ekskluzija i praticipacija vo socijalniotìvot" proizleze od faktot {to vo Makedonija se zbidnuvaatdlaboki socijalni problemi koi proizleguvaat od tranzicio-9

Jorde Jakimovski; Predgovornite procesi. Imeno, vo dosega{noto avtohtono odvivawe natranzicionite procesi, bez dovolna me|usebna koordinacija, sepojavija socijalni problemi kako {to se: nevrabotenosta, siroma{tijata,nesigurnosta pri rabotata i prihodite, ekonomskatai socijalnata ekskluzija, nemo`nosta za {koluvawena decata, emigracijata na mladite obrazovani lica vostranstvo i sli~no. Zada~ata e da se adresiraat kako nivniteosnovni i strukturni pri~initeli taka i nivnite zagriùva~kipri~initeli so cel da se namali siroma{tijata i socijalnatanesigurnost za ìvotot na lu|eto.Na nau~nite sobiri zemaa u~estvo nau~ni i stru~nisorabotnici od Republika Makedonija {to ovozmoì pokrajteoretski priod vo razgleduvaweto na problemite da se sogledaati niza prakti~ni aspekti vo nivnata realizacija.Nau~nite sobiri, ~ii organizatori bea Institutot za sociolo{kii politi~ko-pravni istraùvawa, Fondacijata FridrihEbert i Zdruènieto za odr`liv razvoj - Skopje, se odràavo Skopje. Nie imavme mo`nost da dobieme finansiska poddr{kaod Fondacijata Fridrih Ebert i toa visoko go cenime.Tekstovite pomesteni vo ovoj Zbornik pretstavuvaat soop{tenijaprezentirani od strana na u~esnicite na ovie nau~nisobiri, a redosledot e soglasno nivniot nastap. Tezite i soznanijataizneseni od avtorite davaat mo`nost za dopolnitelno interesiraweod naukata i od po{irokata javnost. Toa istovremenose provejuva{e i za vreme na diskusiite iskaàni na samiteraspravi. Se nadevame deka Zbornikot }e ima dobar priem vo nau~natasredina i vo po{irokata javnost vo Republika Makedonija.Jorde Jakimovski10

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaR E Z I M ENau~nite sobiri: "Siroma{tijata, fragmentacijata imo`nostite za socijalna integracija", "Namaluvaweto na socioekonomskataekskluzija na gra|anite na Republika Makedonija"i "Participacijata vo kreiraweto na socijalniot ìvot", seodrà vo vremeto koga Republika Makedonija se soo~uva{e soseriozni ekonomski, politi~ki i bezbednosni te{kotii, a brojotna lu|eto koi{to ìveat vo siroma{tija se zgolemuva{e.Ra{irenosta i prodlabo~enosta na siroma{tijata ostanuvaglaven predizvik za razvojnite napori vo zemjata. Siroma{tijata~esto e pridruèna so neishranetosta, nepismenosta, nevrabotenostai ograni~eniot pristap do socijalnite uslugi. Site oviefaktori pridonesuvaat za zgolemuvawe na stapkata na smrtnost,odlagawe na stapuvaweto vo brak na mladite, naru{uvawe nareproduktivnata funkcija na semejstvata, odlagawe na ra|awetona deca, kon slaba ekonomska produktivnost, neodr`livo koristewena prirodnite resursi i seriozna ekolo{ka degradacija.Najmarakantni karakteristiki vo poslednite godinipretstavuvaat zna~itelnite promeni vo strukturata na op{testvoto,vo raslojuvaweto na naselenieto i vo osiroma{uvawetona najgolemiot del na gra|anite na Republiika Makedonija.Stapkata na siroma{tija se zgolemuva od 19,0% vo 1997 godina na22,3% vo 2000 godina. Golem del od siroma{nite se lica so poniskoobrazovno nivo, stari lica, semejstva so mali deca, nevrabotenii romskite semejstva. Romite vo Makedonija imaat mnogunizok ìvoten standard i se siroma{ni. Pogolem del od siroma{nitedoma}instva ìveat vo ruralnite sredini. Jazot me|ubogatite i siroma{nite se zgolemuva. Pove}e od edna tretina odnaselenieto vo Republika Makedonija ìvee vo bedna siroma{-11

Jorde Jakimovski: Rezimetija, od koi pove}eto se sekojdnevno gladni (23% nemaat pari dasi kupat hrana). Golem obem od siroma{nata populacija imaatograni~en pristap do prihod, obrazovanie, zdravstvena za{titai hrana i toa osobeno naselenieto vo ridsko-planinskite i nedovolnorazvienite podra~ja. Toa e soo~eno so siroma{tija poradipomali mo`nosti za obrabotka na zemjata i migracijatakoja zna~itelno go reducirala rabotosposobnoto naselenie,kako i poradi dostapnosta na site institucii {to davaat javniuslugi- zdravstveni, obrazovni, kulturni, javna uprava i sli~no.Golem zastoj e napraven i vo oblasta na li~nata potro{uva~ka.Sredstvata za li~na potro{uva~ka po doma}instvo voRepublika Makedonija beleàt tendencija na namaluvawe. Vakvotonamaluvawe vlijae vrz zna~itelni promeni vo strukturatana potro{uva~kata. Vo ovie ramki se zgolemuva u~estvoto natro{ocite za hrana, domuvawe, ogrev i osvetluvawe, zdravje ihigiena, a istovremeno se namaluvaat izdvojuvawata od buxetotna doma}instvata za obleka i obuvki, nabavka na poku}nina, kakoi za {tedewe. Seto ova ukaùva na namaluvawe na standardot ikvalitetot na ìveeweto na naselenieto na Republika Makedonija.Vo Republika Makedonija se isklu~eni dosta kategoriina naselenie, a isklu~enosta e najevidentna na ekonomski i socijalenplan, kade {to poradi nevrabotenost ili niski i neredovniplati gra|anite ne moàt da se snabdat so dovolni koli-~ini na hrana, ne moàt da koristat zdravstveni uslugi, uslugitevo obrazovanieto ne se dostapni za site gra|ani, site socijalnislu~ai ne moàt da primaat socijalna pomo{ i drugo. So te{kii hroni~ni promeni se sretnuvame i vo domenot na regionalniotrazvoj. Regionalnite razliki vo stepenot na razvienosta semnogu golemi i vo tekot na poslednite godini postoi tendencijana zgolemuvawe. Pri~inite se brojni, no moàt da se svedat nadve najzna~ajni.Vo Republika Makedonija edna ~etvrtina od naselenietoporadi siroma{tijata e isklu~eno od mo`nosta da u~estvuva voekonomijata. Siroma{nite ne se kreditno sposobni i ne moàt12

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijada u~estvuvaat vo ekonomskiot ìvot. Nemaweto na kreditnasposobnost gi spre~uva lu|eto da gi podobrat ne samosopstvenite uslovi za ìvot tuku i da pridonesat za ekonomskiotrazvoj na zemjata.Visokata stapka na nevrabotenost ukaùva deka na ednagolema masa na lu|e im e uskrateno u~estvoto na pazarot na trudot.Strukturata na nevrabotenosta ukaùva deka participacijataglavno e onevozmoèna na relativno mladi i nedovolnoobrazovani lica. Tranzicijata predizvika namaluvawe na participacijatai kaj licata {to se vraboteni. Imeno, na golem delod vrabotenite im e onevozmoèno pravoto na normalni uslovina rabota, pravo na pogolema plata na trud za no}na rabota,pravo na sindikalno organizirawe, redovna plata itn.Me|u najzna~ajnite izvori na socijalnata ekskluzija senao|a masovnata nevrabotenost. Nevrabotenite se li{eni odednakviot pristap do proizvodstvoto. Ovoj izvor na socijalnaekskluzija nema ista specifi~na teìna vo site podra~ja vo RepublikaMakedonija zatoa {to stepenot na nevrabotenosta regionalnoe zna~itelno izdiferenciran.Birokratijata pretstavuva poseben vid na pre~ka za celosnoostvaruvawe na participacijata. Postojat slu~ai na dolga ima~na administrativna postapka za ostvaruvawe na nekoi prava,obvrski za obezbeduvawe na dokumenti i te{ka postapka za otvorawena sopstven biznis i pretprijatija.Me|u faktorite koi ja zasiluvaat siroma{tijata spa|a inedostapnosta na infrastrukturata koja osobeno mnogu go pogoduvanaselenieto vo nedovolno razvienite podra~ja.Soo~eni sme so izrazita eksploatacija na rabotnata sila,porast na socijalnite razliki, nelegalno zbogatuvawe na malagrupa od populacijata koja uìva povlastena polo`ba voop{testvoto, so razvien luksuzen oblik na potro{uva~ka, sonedovolna grià za nekoja egzistencija na golem del od makedonskitegra|ani, a na prvo mesto so golema nevrabotenost ~ij razmerne prestanuva da raste.13

Jorde Jakimovski: RezimeRepublika Makedonija se soo~uva so socijalni problemi,okolnosti i sostojbi. Negativna strana pretstavuva nerazvienatai neprisposobena ekonomska struktura koja vo procesot naprivatizacijata sozdade siroma{tija, ogromna bezrabotica, brzozbogatuvawe na mala grupa gra|ani i privatizacija so diskontniceni na zna~ajni stopanski kapaciteti.Vo postapkata za privatizacijata na pretprijatijata vonekoi strukturi li~niot interes stanuva pozna~aen od op{testveniotinteres. Modelot na platena privatizacija predizvikaisklu~uvawe na gra|anite vo Republika Makedonija poradi: favorizirawena menaxerskiot otkup, namaluvawe na cenata nakapitalot i proda`ba na akciite so pritisoci i ucena.Se razbira, sozdavaweto na institucionalni ramki t.enormativnoto organizirawe na pazarot i pottiknuvaweto naekonomskiot raste` ne se dovolen uslov za reducirawe na siroma{tijatai socijalnata nesigurnost. Vo Republika Makedonijamoè da se poso~at primeri koga zakonodavnata mreà esozdadena na specifi~en na~in i ne osiguruva celosno regulirawena pazarot, nitu efikasna za{tita na socijalnite prava. Necelosnataregulativa vo oblasta na rabotnoto zakonodavstvouslovuva brojni pojavi na eksploatacija na vrabotenite: niski ineredovni plati i nepla}awe na pridonesi za zdravstvo i penziskoi invalidsko osiguruvawe.Ima primeri koga e postignat ekonomski raste`, norezultatite od nego ne dopiraat do siroma{nite i ne ja namaluvaatsiroma{tijata. Imeno, vo poslednite godini iako doa|a doporast na bruto doma{niot proizvod od 1722 $ vo 1977 na 1823 $vo 2000 godina po glava na ìtel, stapkata na siroma{tijata sezgolemuva.Ekonomskiot raste` i siroma{tijata treba da se sinhroniziraatzatoa {to zaemnoto deluvawe ne e samo ekonomskopra{awe tuku i pra{awe na politi~kiot sistem. So drugi14

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijazborovi, ova pra{awe zavisi od socijalnite akteri koi zemaatu~estvo vo politikata za namaluvawe na siroma{tijata.Socijalniot razvoj ne moè da se ostvaruva samo prekuekonomskata interakcija na ekonomskite sili. Neophodna ejavna politika vo kreiraweto na neuspesite na pazarot i vo sozdavawetonacionalna ekonomska sredina koja }e promoviraodr`liv razvoj. Namaluvaweto na siroma{tijata i ekskluzijatai sozdavaweto na normalen socijalen ìvot bara univerzalenpristap do ekonomskite mo`nosti koi }e ovozmoàt promovirawena odr`livi prihodi za ìvotot i osnovnite socijalniuslovi, kako i specijalni napori za sozdavawe na pristap do uslugitena onie koi se zagrozeni.Na sobirite be{e ukaàna va`nosta na pra{aweto povrzanoso podobruvaweto na statusot na ènata. Kako rezultat naoptovarenosta od rabota i nedostatokot od mo} i obrazovanie,ènata vo Republika Makedonija se soo~uva so zakani za nejziniotìvot i zdravje. Vo nekoi delovi od zemjata ènata se steknuvaso pomalo formalno obrazovanie od maìte i vo isto vremenejzinoto znaewe i sposobnost ~esto stanuvaat nepriznaeni.Postojat razliki vo obrazovnoto nivo me|u maìte i ènite -76,6% od nepismenite vo Republika Makedonija se ènite.Iako nivoto na pismenosta na naselenieto vo Makedonijae na razumno visoko nivo ( 95% od vkupnoto naselenie), obrazovanietoostanuva problem na odredeni socijalni grupi nanaselenie zatoa {to tri ~etvrtini od siroma{noto naselenie eso ponisko nivo na obrazovanie od osnovnoto.Nedostapnosta do osnovnoto obrazovanie i niskoto nivona pismenosta na vozrasnata populacija prodolùva da go popre~uvarazvojniot proces na ~ovekot vo koja bilo oblast. Odnosotpome|u obrazovanieto i socijalnata sigurnost e odnos name|uzavisnost. Postoi tesna i sloèna vrska pome|u obrazovanietoi siroma{tijata, socijalnata ekskluzija i kvalitetotna ìvotot.15

Jorde Jakimovski: RezimeVo ovoj period na tranzicija, verskite zaednici vo celinamalku se griàt za svoeto verni{tvo, odnosno vernicitetvrdat deka vo ovoj period ne dobivaat pomo{ od verskite zaednici.Zna~i, humanitarnite aktivnosti koi{to gi praktikuvaatsite verski zaednici vo Makedonija se samo mo`nost za parcijalnoda se odgovori na gorlivata tendencija na osiroma{uvaweto.Jorde Jakimovski16

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaP R E P O R A K IUspehot na ovie sobiri }e zavisi od podgotvenosta naVladata, lokalnata vlast, nevladiniot sektor i na site ostanatiorganizacii i individui da gi pretvorat predlozite vo akcii.Vakvata podgotvenost za vistinsko integrirawe na socijalnitepra{awa vo site aspekti zna~itelno }e pomogne vo postignuvawetona kvalitet vo ìvotot na site individui, a posebno naranlivite grupi i vo nedovolno razvienite podra~ja. Sitenapori mora da se naso~at kon traen ekonomski i socijalen razvojvo ramkite na odr`liviot razvoj i toa:1. Obezbeduvawe na stabilna zakonska ramka vo soglasnostso propisite na EU, celosno po~ituvawe na site ~ovekoviprava i slobodi i vladeewe na pravoto. Preispituvawe nacelishodnosta na prezemenite dràvni merki i toa na: efektiteod privatizacijata na op{testveniot (dràvniot) kapital vrzop{tata blagosostojba na gra|anite, regulativnite funkcii nadràvata vo sferata na stopanstvoto, participacijata nasopstvenosta vo upravuvaweto i vo odlu~uvaweto i drugo.Treba da prodolàt reformite vo socijalniot sektor,pazarot na trudot, dano~niot sistem i decentralizacijata nalokalnata samouprava vo funkcija na podobar socijalen ìvot.2. Reformi vo pazar na trudot. Celta na reformite trebada bide naso~ena vo sozdavawe na izmena i dopolnuvawe na zakonskataregulativa i toa vo podobroto vrednuvawe na trudot,odnosno utvrduvawe na najniskata plata koja }e obezbedi materijalnai socijalna sigurnost na vrabotenite, primena na pravilatana me|unarodnoto pravo vo odnos na vrabotuvaweto i17

Jorde Jakimovski: Preporakivr{eweto na opredeleni dejnosti od strana na stopanskite subjekti.3. Sproveduvawe na zdrava i stabilna makroekonomska isektorska politika koja }e obezbedi traen ekonomski porast irazvoj {to }e otvori novi rabotni mesta, }e ovozmoì namaluvawena siroma{tijata i normalen socijalen ìvot. Za ostvaruvawena ovaa cel treba da se zgolemi investicionata potro{uva-~ka i toa preku zgolemuvawe na akumulativnata sposobnost nastopanstvoto, namaluvawe na kamatata na investicionite kreditii sozdavawe uslovi za zgolemuvawe na {tednite vlogovi nanaselenieto kako zna~aen izvor na investiciite.4. Namaluvawe na siroma{tijata preku odlu~na nacionalnaprograma. Za taa cel }e treba da se fokusirame okolu eliminacijana gladot i neishranetosta na naselenieto, obezbeduvawena pristap vo obrazovanieto, sigurnost vo vrabotuvaweto, voprihodi za ìvot i celosen pristap do javnite uslugi.5. Vladata treba da posveti pogolemo vnimanie na javniteprogrami za namaluvawe na siroma{tijata preku adresirawe nastrukturalnite pri~initeli kako i definirawe na kriteriumiteza primawe na socijalna pomo{, so cel da se ovozmoìpravi~na i poramnomerna raspredelba na sredstvata. Da se formirasocijalen fond za obezbeduvawe i naso~uvawe na sredstvatakon najsiroma{nite i ekskludiranite gra|ani. Osobeno vnimanietreba da se posveti vo obezbeduvawe na soodvetni socijalniuslugi (obrazovanie, zdravstvo, kultura) za osposobuvawe na ranlivitekategorii na gra|ani so cel da go podobrat svojot ìvot ida se vklu~at vo ekonomskite, socijalnite i politi~kite aktivnosti.Vospostavuvawe na dvonaso~na komunikacija me|u politi~katai rakovodnata elita od edna strana i siroma{nite i nemo}nitegrupi od druga strana.6. Neophodno e ohrabruvawe i podrùvawe na proektitena lokalnata zaednica koi gi unapreduvaat ve{tinite i ja olesnuvaatnivnata aktivna participacija vo naporite za kvalitetenìvot.18

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonija7. Zajaknuvawe na avtonomnosta na ènite i podobruvawena nivniot ekonomski i socijalen status. Obezbeduvawe i zgolemuvawena participacijata na ènite preku nivnata celosnavklu~enost vo procesite na kreiraweto na politikata i odlu~uvawetovo site fazi i vo site aspekti na proizvodstvoto, vrabotuvaweto,obrazovanieto, zdravstvoto i sli~no. Da se obezbediramnopravno vrabotuvawe na ènata bez nikakva diskriminacijavo nagraduvaweto i vo rabotnoto mesto.8. Razvivawe i sproveduvawe na politiki vo koi site lu|emoàt da imaat soodvetna socijalna za{tita pri vrabotenost,maj~instvo, invalidnost, detstvo i starost.9. Namaluvawe na socijalnata ekskluzija preku zgolemuvawena mo`nostite i pristapot do sredstva i prihodi i otstranuvawena site ekonomski, socijalni i politi~ki faktori i pritisocikoi ja pottiknuvaat i odrùvaat socijalnata isklu~enost.10. Voveduvawe na {ema, odnosno izrabotka na kriteriumiza namaluvawe na razlikite pome|u porazvienite i ponerazvieniteop{tini i delovi na op{tini spored koi jasno }e seopredeli kako i vo kolkav obem bi trebalo da se preleat sredstvakon nerazvienite op{tini i delovi na op{tini.11. Transparentnost na dràvnite merki i postojano ocenuvaweod strana na javnoto mislewe preku sredstvata za javnoinformirawe, redovni kontakti na vladini pretstavnici so javnosta,kako i organizirawe na javni debati i prezemawe na drugiaktivnosti od javen karakter.Jorde Jakimovski19

I. NAUÊN SOBIR:SIROMA[TIJATA,FRAMENTACIJATA IMO@NOSTITE ZASOCIJALNA INTEGRACIJAREFERATI:21

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaJorde JakimovskiInstitut za sociolo{ki i politi~kopravniistraùvawa, SkopjeSIROMA[TIJATA IFRAGMENTACIJATAVo na{i uslovi politikata e nakloneta vo korist naonie koi raspolagaat so mo}ta i resursite na op{testvoto.Kako posledica na toa postojano se javuva isklu~uvawe odva`nite sektori na op{testvoto na: siroma{nite, nevrabotenite,ènite, starite lu|e, invalidite, seloto i drugi marginaliziranigrupi i zaednici.Pogolemiot del od naselenieto vo Republika Makedonija(nevrabotenite, penzionerite, nepismenite i nedovolnoobrazovanite, ruralnoto naselenie i drugite socijalni grupi)ìveat vo neprifatlivi uslovi na siroma{tija. @ivotniotstandard na naselenieto dramati~no opadna i ~ovekoviot razvojzaostanuva ili duri nazaduva. Dene{nite socijalni i drugiproblemi na ~ovekoviot razvoj proizleguvaat ne samo od tranzicijatana ekonomskiot i na politi~kiot sistem, makar {totie se silen faktor na negativno vlijanie, tuku se rezultat ina nasledenoto nivo na ekonomska razvienost od prethodniotperiod.Op{testvoto se karakterizira so opredelena socijalnastratifikacija i treba pokonkretno da se kaè deka imameproces na socijalno prestruktuirawe, vklu~uvaj}i formirawe nanovi socijalni grupi. Na edna strana e socijalniot sloj koj brzose zbogatuva, koj ne e mnogu ~esen, no na koj naselenieto gleda so23

Jorde Jakimovski: Siroma{tijata i fragmentacijatasomnevawe koe nesomneno ozna~uva nepravedno zbogatuvawe. Vonovite ekonomski eliti u~estvuvaat i uspe{nite biznismeni. Zakus vremenski period novite eliti se adaptiraat na novite uslovi,so golema socijalna distancija kon drugite socijalni grupii toa vo uslovi koga postoi stagnacija, pa duri i opa|awe na stopanskataaktivnost vo Republika Makedonija. Ne{tata moàt dase normaliziraat koga }e moè da se pravi razgrani~uvawe me|ulegalnoto i nelegalnoto zbogatuvawe, a koga zbogatuvaweto elegalno toa bara zasluèno socijalno priznanie i se kvalifikuvakako pravedno.Na druga strana se golem del na siroma{nite koi se vnatre{norasloeni na podsloevi i koi se na egzestencijalen ili napodegzestencijalen prag na siroma{tija. Siroma{nite vnatresozdavaat svoi socijalni fragmenti koi imaat svoi vnatre{niproblemi koi{to se izrazuvaat so apatija, deprivacija, so~uvstvo deka ne se vo mo`nost da se orientiraat vo svetot koj imizgleda fatalisti~ki. Za razgrani~uvawe na sloevite na siroma{tijatae potrebno obedinuvawe na raznite faktori koidavaat ednakvi osnovi za stavawe vo dolnite sloevi.Ekonomskata tranzicija predizvika pove}e udari i {okovivrz lu|eto odo{to {ansi za prosperitet na naselenieto.Transformacijata na ekonomskiot sistem dlaboko gi menuva parametritena socijalniot razvoj. Eden zna~aen trend e zgolemuvawena siroma{tijata ~ij obem, dlabo~ina i ostrina varira voodnos na sredinata i socio-ekonomskite karakteristiki na naselenieto.Vo pomalite urbani sredini i vo ruralnite sredinisiroma{tijata se zgolemuva, odnosno sî pogolem broj na naselenietostanuva siroma{no, dodeka vo Skopje procentot na siroma{notonaselenie se namaluva, no tie koi se siroma{ni stanuvatposiroma{ni. Na primer, procentot na siroma{nitedoma}instva vo ruralnite sredini od 23,33% vo 1997 godina ezgolemen na 27,19% vo 2000 godina, a dlabo~inata na siroma{tijatavo Skopje od indeks 2,98 vo 1997 godina e zgolemena na indeks8,58 vo 2000 godina.24

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaRegionalnite razliki vo stepenot na raslojuvaweto i osiroma{uvawetose mnogu golemi. Skopje ima izrazito siroma{nilu|e, no ima i mnogu bogati lu|e. Elitata i golemite socijalnirazliki se vo golemite urbani centri, a pogolema rasprostranetostna siroma{tija (naselenie so mali prihodi) i homogenizacijana ìvotniot standard ima vo pomalite gradski sredini.Istraùvaweto "Socijalnoto raslojuvawe i kvalitetot naìvotot vo periodot na tranzicijata" pokaùva deka golem delod populacijata se nao|a na skalata od 1 do 5 (90%), odnosno vosiroma{nite, a pomal del od populacijata vo Republika Makedonijase nao|a vo skalata od 6 do 10 - bogati. Osobeno golemasiroma{tija se zabeleùva vo ridsko-planinskite sredini, duri98% od populacijata se izjasnila deka se nao|a na skalata od 1 do5 – siroma{ni, a samo 2% se na skalata od 6 do 10 - bogati. Voodnos na {kolskata podgotovka isto taka imame pozitivna korelacija,poneobrazovanite se posiroma{ni, imeno 30% od anketiraniteso visoko obrazovanie se nao|aat na skalata od 6 do 10- bogati. Spored rabotniot status najdobri se funkcioneritekoi se vo politikata i koi se vo dràvnata vlast. Tie se izjasniledeka se nao|aat vo bogatite. Tie se homogeni, zna~i se vobogatata populacija. Ponatamu 28% od privatnite sopstvenicise izjasnile za skalata od 6 do 10 -bogati, a vo skalata od 1 do 2 -najsiroma{ni nema nieden. [to se slu~uva so drugite kategorii?- Zemjodelcite (32%) se nao|aat od 1 do 2 - najsiroma{nivo skalata, a vo skalata od 6 do 10 samo 6%. [to zna~i ima edenodreden broj na farmeri koi moè da re~eme deka moàt da senajdat vo skalata na bogatite. Okolu 26 % od penzionerite seizjasnile za skalata od 1 do 2 - najsiroma{ni. Interesno e dekarakovoditelite vo javnite ustanovi i pretprijatija 30% se vobogatata populacija. Toa go pokaùva ova istraùvawe - odvrabotenite na rakovodni funkcii vo akcionerski dru{tva nekadeokolu 20% na skalata se nao|aat od 6 do 10.Siroma{nite stanuvaat u{te posiroma{ni, srednite sespu{taat vo dolnite sloevi, a sî pomal broj od naselenieto stanuvapobogato (Jakimovski, 1998; 10).25

Jorde Jakimovski: Siroma{tijata i fragmentacijataZa porealno sogleduvawe na konkretnite problemi so koie preokupirano naselenieto vo Republika Makedonija, vo istraùvawetobe{e postaveno pra{aweto "Dali treba da ima golemirazliki vo prihodite na naselenieto"? i podatociteotkrivaat edno mo{ne indikativno raspoloènie koe vo izvesnasmisla i go o~ekuvavme. Imeno, 2/3 (63,2%) od ispituvanata populacijaizjavila deka gi otfrla golemite razliki vo prihodite.Spored istraùvaweto, glavnite pri~ini za golemite razliki naprihodite na naselenieto vo Republika Makedonija se "raznite{pekulacii" (kra`ba, mito, korupcija) - 49,7%, a na vtorotomesto se istkanuvaat neednakvite uslovi na stopanisuvawe i dopolnitelnatarabota. Za neopravdanoto bogatewe golem pridonesimala vlasta. Imeno, na pra{aweto "Dali vlasta pridonesuva zaneopravdano bogatewe" apsolutno dominira odgovorot "vo golemamera" 49,1%, i "vo zna~itelna mera" 28,9%.Nevrabotenosta kako socijalen fragment po svojot obem,dinamika i karakteristiki se izdvojuva kako seriozen socijalenproblem koj e generator na siroma{tijata vo Republikata. Ponekoga{nevrabotenite se pod udar na dopolnitelni problemi,kako {to e slu~ajot koga se bez re{eno stanbeno pra{awe, ili seso deca, vozrasni lica, invalidi, te{ko bolni i sli~no. Re{enieza namaluvawe na nevrabotenosta naselenieto bara prekuvr{ewe pritisok na vlasta da go re{i ovoj problem na soodvetenna~in. Spored istraùvaweto, pove}e od nedvosmisleno e dekapostoi umisla re{enieto na problemot da se pobara prekupoliti~ki mehanizam za pritisok za koj se izjasnile okolu 88%od onie koi ne se zadovolni od vladinata politika (76,3%). Vopogled na izborot na postoe~kite mo`nosti, najgolemiot del odispitanicite ja prifatile mo`nosta preku pratenicite vo sobranietoda se vr{i pritisok vrz Vladata za re{avawe na ovojproblem. Najdelotvorna ekonomska merka za re{avawe na ovojproblem e investirawe vo maliot biznis (44,5%), a na vtoromesto e investiraweto vo kapitalni objekti (19,7%).26

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaSiroma{tijata se manifestira vo:- Nedostig na prihodi i produktivni sredstva zaobezbeduvawe na odr`livi prihodi;- Glad i neishranetost;- Morbiditet i mortalitet poradi bolest;- Ograni~en ili nedostatok na pristap do obrazovanieto,zdravstvoto i drugite socijalni uslugi;- Bezdomni{tvo i nekvalitetno domuvawe;- Socijalna diskriminacija.Taa isto taka se karakterizira i so ograni~ena participacijavo gra|anskiot, socijalniot i kulturniot ìvot. Siroma{tijatapremnogu ~esto rezultira vo izolacija i marginalizacija.Ovie lica se ~uvstvuvaat zagrozeni vo vrska so nivnataidnina i idninata na nivnite deca ( Jakimovski, 2001; 14 ).Decata koi ìveat vo siroma{tija se izloèni na visokrizik od neishranetost, bolesti, `rtvi na eksploatacija na trudot,seksualna zloupotreba i zavisnici na droga.1. @iveali{te i siroma{tijaSe postavuva pra{aweto dali moè da se zboruva zatipi~na siroma{na zaednica ili treba da se zboruva za karakteristikikoi se vrzuvaat za poedini socijalni kategorii nanaselenieto ili pokonkretno, dali siroma{nite se siroma{nizatoa {to ìveat vo odredeni naseleni mesta, regioni ili zatoa{to imaat mal prihod, nedostapnost na uslugi i {to nivnataop{testvena mo} e mala.Tradicionalna vrska me|u siroma{tijata i ìveali{tetone postoi. Postoi vrska me|u sredinata (mestoto na ìveewe)i socijalnata grupa. So drugi zborovi, me|u fizi~kite osobinina mestoto na ìveewe i osobinite na naselenieto nema nekoi27

Jorde Jakimovski: Siroma{tijata i fragmentacijataposebni vrski, no ima pojava nekoi socijalni kategorii na naselenietoporadi nekoi pri~ini da se koncentriraat (segregiraat)vo nekoi prostori i taka se utvrduva tipi~nost na pojavatavo mestoto vo koe ìveat. Zatoa, siroma{nite ne se siroma{nizatoa {to ìveat vo nekoi sredini tuku zatoa {to imaat maliprihodi, nedostapnost na dobra i uslugi i {to nivnata op{testvenamo} e mala.Tabela 1:Struktura i karakteristiki na naselenieto spored mestoto naìveeweRepublika Grad Drugi SelaMakedonija Skopje gradoviStarosna struktura (1994 godina)Vkupno 100,0 100,0 100,0 100,00-19 33,2 30,2 32,2 36,020-39 30,8 30,5 30,3 30,540-59 22,8 26,7 24,5 18,960 i pove}e 13,0 12,6 12,0 14,1Nepoznato 0,2 0,0 0,0 0,3Obrazovna struktura (1994 godina)Nepismeno nad 10i pove}e godini 5,4 2,9 3,6 8,6Vkupno naselenie15 i pove}e godini 100,0 100,0 100,0 100,0Bez {kolskapodgotovka 6,6 3,5 4,4 10,5Nezavr{enoosnovno 18,4 9,2 14,8 27,4Osnovno 33,4 25,2 30,6 41,1Sredno 32,3 46,7 38,4 17,7Vi{o i visoko 8,7 15,1 11,3 2,5Nepoznato 0,6 0,3 0,5 0,8Siroma{tija po regioni vo 2000 godinaHead count index 22,34 21,97 18,75 27,19Poverty gap index 6,02 8,58 4,03 6,07Izvor: Na{i presmetuvawa, Vkupno naselenie, doma}instva, stanovi i zemjodelskistopanstva, Kniga V, Zavod za statistika na Republika Makedonija28

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaPopovolna starosna struktura vo odnos na Republi~kiotprosek imaat gradovite, a najnepovolna imaat selskite sredini.Specifi~nost po naseleno mesto e i obrazovnata struktura nanaselenieto. Nad republi~kiot prosek e u~estvoto na nepismenoto,bez obazovanie, nezavr{eno osnovno i so osnovno obrazovaniee naselenieto vo selskite sredini i simboli~no eu~estvoto na lica so vi{o i so visoko obrazovanie.Pomalite gradovi i selskite sredini poradi malitemo`nosti za vrabotuvawe i povozrasnoto naselenie so poniskoobrazovanie i kvalifikacii se mesta so pogolem procent nasiroma{no naselenie.Eden od osnovnite faktori za osiroma{uvaweto e nivotona obrazovanieto na naselenieto. Najsiroma{ni se doma}instvatana koi glavata na doma}instvoto e bez obrazovanie iliso nezavr{eno osnovno obrazovanie. Ovie doma}instva imaatmnogu visok rizik na socijalno isklu~uvawe, osobeno {to oviedoma}instva naj~esto se vo ruralnite sredini i se vo malamo`nost da ja promenat svojata ekonomska polo`ba.Tabela 2 :Siroma{tijata spored stepenot na obrazovanieto na glavata nadoma}instvoto1997 godina 2000 godinaStepen naobrazovanieHead countindexPoverty gapindexHead countindexPoverty gapindexBezobrazovanie34,38 4,55 42,62 12,95Nezavr{enoosnovno26,59 7,31 34,24 8,92Osnovno 28,01 7,43 30,42 9,23Sredno 11,17 7,23 13,97 3,13Vi{o 8,20 1,96 9,38 1,73Visoko 1,43 0,25 3,70 0,72Magistri idoktori0,00 0,00 0,00 0,00Izvor: Dràven zavod za statistika na Republika Makedonija29

Jorde Jakimovski: Siroma{tijata i fragmentacijataOp{to zemeno, moè da se re~e deka pogolem procent nastaro i poneobrazovano naselenie ìvee na selo; toa naseleniepove}e e izloèno na posledicite od tranzicijata i ima i pomalamo`nost da ja promeni sopstvenata materijalna polo`ba iop{testveniot status.Golemite razliki me|u poedincite i socijalnata grupa jazgolemuvaat neednakvite mo`nosti za steknuvawe na pravata zakoristewe na prostorot.Golem del od naselenieto so nizok op{testven status e koncentriranovo vnatre{nosta na Republika Makedonija i dokolkuosnovnite uslovi ne se promenat nivniot broj moè da se zgolemizatoa {to lu|eto vo vnatre{nosta vo mala mera gikoristat pogodnostite na zaedni~kiot op{testven standard, aza koi tie pridonesuvaat so sopstveno u~estvo zatoa {to seop{testveno nedovolno integrirani.2. Mehanizam i mo`nosti so koi bi se osposobile sitelu|eda u~estvuvaat vo procesot na kreiraweto na ekonomskata i nasocijalnata politika i sozdavawe uslovi za namaluvawe na siroma{tijataSozdavawe na pogodni lokalni sredini- Sozdavawe uslovi za vladeewe na pravoto i demokratijatai postoewe na pravila za sozdavawe na odgovornost na sitevladini i nevladini institucii -prevencija i borbaprotiv site formi na korupcija;- Eleminirawe na site formi na diskriminacija;- Decentralizacija na javnite institucii i slu`bi soglasnoso globalnite odgovornosti, prioriteti i celi nadràvata;30

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonija- Promovirawe na socijalni i politi~ki procesi koi }e givklu~at site ìteli na lokalnata zaednica i koi }e gopo~ituvaat politi~kiot pluralizam i kulturniot diverzivitet;- Zajaknuvawe na mo`nostite na site lu|e, posebno na oniekoi se zagrozeni ili ranlivi, zaradi zgolemuvawe na nivniotekonomski i socijalen razvoj;- Obezbeduvawe na celosna involviranost i participacijana ènite na site nivoa na sproveduvawe na site ekonomskii socijalni mehanizmi;- Pottiknuvawe na site lu|e da prezemat odgovornost za razvojotna lokalnata zaednica: individualno i kolektivno.Pristap do obrazovanieto i informaciiteObrazovanata populacija e preduslov za celosen uspeh nademokratskite institucii. Edukacijata na gra|anite igra posebnauloga vo pottiknuvaweto na participacijata i zajaknuvawetona slabite.Poznavaweto na ekonomijata i osnovite na javnoto i privatnotofinansirawe e potrebno zaradi podobruvawe na pretpriemni{tvotoi nezavisnosta me|u lu|eto koi ìveat vo siroma{tijai starosno zagrozenite lu|e. U~eweto ne e samo na~inza borba protiv nevrabotenosta i isklu~uvaweto, tuku treba dase sfati i kako na~in za socijalna integracija na generaciite.Za da se obezbedi pogolem pristap do obrazovanieto potrebnoe:- Zajaknuvawe na obrazovniot sistem na site nivoa (obezbeduvawena univerzalen pristap do osnovnoto obrazovaniei doìvotno obrazovanie).31

Jorde Jakimovski: Siroma{tijata i fragmentacijata- Sozdavawe pristap na lu|eto vo siroma{nite zaednicido {irok obem na informacii i mislewa za pra{awataod op{t interes preku mediumski i drugi sredstva.Poddr{ka na naselenieto za promovirawe na pogodna ekonomskai socijalna sredinaZa toa se potrebni slednite aktivnosti:• Soodvetno iskoristuvawe na kapacitetite na RepublikaMakedonija i drugite relevantni regionalni organizaciiza prevencija vo razre{uvaweto na ekonomskite i na socijalniteproblemi i promovirawe na razvoj i podobar ìvotenstandard.• Sorabotka me|u lokalnata i dràvnata vlast vo ostvaruvawetona razvoj i eliminirawe na pre~kite na razvojot.Dràvata treba da promovira efektivna lokalna sorabotka,da gi poddrùva naporite na zaednicite za potpolnoostvaruvawe na pravoto na razvojot preku sproveduvawe naodredbite od zakonite.• Zajaknuvawe na kapacitetite na lokalnata zaednica i nalokalnite nevladini organizacii, osobeno vo nerazvienitezaednici zaradi nivno osposobuvawe da se izleze vo presretna svoite specifi~ni odgovornosti.Pristap do rabota i prihodiVklu~uvaweto vo platena rabota i pristapot do dovolnosredstva za ìvot pretstavuva najva`na komponenta na socijalnataintegracija. Vo nejzino otsustvo postoi op{testven konfliktili nesigurnost. Ottuka na lokalnata i na centralnatavlast i leì odgovornosta da obezbedi uspe{na ekonomska isocijalna participacija vo op{testvoto za site onie koi se vomo`nost da participiraat.32

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaZa onie koi ne se vo mo`nost, Vladata ima odgovornostda obezbedi sredstva za ìvot (opstanok).Na siroma{nite pove}e treba da se gleda kako na idnipartneri otkolku kako na prima~i na pomo{. Treba da se odi narazvoj na kapacitetite i da im se dade pogolema mo`nost voplaniraweto na lokalnite programi. Programite za razvojodredeni od strana na Vladata ne treba da se vo prilog na interesitena onie koi raspolagaat so vlasta, tuku na interesitena prima~ite. Odlukite vo vrska so rasporedite na resursite iefikasnosta na programata treba da gi donesuvaat site koi participiraat.@iveali{tata i interesnite grupi treba da se pottiknuvaati da se pomognat vo sozdavaweto na kapacitetite za promocijana razvojot i vo vklu~uvaweto na lokalnoto naselenie voprocesite na kreiraweto na politikata.Koristena literatura1. Jorde Jakimovski: Socijalnoto raslojuvawe i potrebata odsocijalno obezbeduvawe na naselenieto vo Republika Makedonija,Zbornik: Socijalnata sigurnost na naselenietovo Republika Makedonija vo uslovi na tranzicija, FondacijaFridrih Ebert, Skopje, 1998 godina;2. Jorde Jakimovski: "Strukturni tendencii na siroma{tijata"Zbornik: Tendenciite na siroma{tijata i mo`nostiteza nejzino namaluvawe, Fridrih Ebert, Skopje 2001godina;3. Proekt "Socijalnoto raslojuvawe i kvalitetot na ìvototvo periodot na tranzicijata ", Institut za sociolo{ki ipoliti~ko-pravni istraùvawa, Skopje, 2000 godina;4. Strategija za namaluvawe na siroma{tijata, Ministerstvoza finansii i Svetska banka, 2002 godina.33

Ilija Todorovski:Niskiot op{testven standard kako segment na siroma{tijataIlija Todorovski,Institut za sociolo{kii politi~ko-pravni istraùvawa - SkopjeNISKIOT OP[TESTVEN STANDARD KAKOSEGMENT NA SIROMA[TIJATA IULOGATA NA DR@AVATA I NALOKALNATA SAMOUPRAVA VO NEGOVOTONADMINUVAWEI. Voved so osvrt na postoe~kite okolnostiRepublika Makedonija ima mnogu relativno siroma{nonaselenie. Golem del od doma}instvata vo Republika Makedonijaostvaruvaat prihodi pod linijata na relativnata siroma{tija,koja vo avgust 2000 godina iznesuva{e 9.317 denari (okolu 150EUR) za ~etvoro~leno semejstvo. Iako nemame prihodi per capitaza da zaklu~ime egzaktno kolku doma}instva ìveat vo siroma{tija,sepak nekakva slika za toa bi moèle da oformime ispored indikatorite {to gi poseduvame. Imeno, spored Anketatana rabotnata sila od 2000 godina 1 , vo grupata na relativnosiroma{ni spa|aat okolu 65,8 % od vrabotenite so platido 8.000 denari, kako i del od grupata so plati od 8.000-12.000denari, koja opfa}a 22,5% od vkupno anketiranite lica. Ova odpri~ina {to nevrabotenosta vo Republika Makedonija e nad30%, zna~i vo golem del od semejstvata (doma}instvata) ima po1 Izdadena od Zavodot za statistika na Republika Makedonija34

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijaeden vraboten. Tuka postoi mo`nosta eden del od ovie semejstva(doma}instva) da imaat pove}e izvori na prihodi i, spored neformalniizvori, 1/3 od ovie ja nadminuvaat linijata na siroma-{tijata, no sepak, spored procenka, me|u 40 i 50% od doma}instvatavo Republika Makedonija vleguvaat vo kategorijata narelativno siroma{ni.Dràvata obezbeduva socijalni sredstva, no ovie se niskibidej}i spored Odlukata za uslovite, kriteriumite, visinata,na~inot i postapkata za utvrduvawe i ostvaruvawe napravoto na socijalna pari~na pomo{ 2 , doma}instva so eden ~lendobivaat maksimalna socijalna pomo{ od 1.700 denari, dvo~lenitedoma}instva dobivaat maksimalna pomo{ od 2.200 denari, tro-~lenite - 2.800 denari, ~etvoro~lenite - 3.600 denari, i peto~lenitei pove}e~lenite doma}instva - 4.200 denari, pod pretpostavkada nemaat drugi prihodi, a dokolku gi imaat, toga{ japrimaat razlikata pome|u vkupnite mese~ni prihodi i visinatana socijalnata pomo{ utvrdena za soodvetno doma}instvo (~l. 3,7), a toa e samo 57% od linijata na relativnata siroma{tija.Vo ovoj kontekst se nametnuva razmisluvaweto deka u{teeden element, odnosno niskiot op{testven standard treba dabide tretiran kako sostaven del na siroma{tijata zatoa {tovlijae na namaluvaweto na li~niot standard. Ova e osobenokarakteristi~no za ruralnite sredini, pri {to daleku pogolemodraz nao|a vo ridsko-planinskite krai{ta. Imeno, dokolkuìtelite na edno oddale~eno ridsko-planinsko selo nemaatobezbeden javen prevoz, nemaat asfaltiran pat ili pat voop{to{to bi gi povrzuval so okolnite mesta, a osobeno so podra~niotcentar kade {to bi moèle da koristat javni uslugi vo oblastana zdravstvoto, obrazovanieto, sudstvoto itn., toga{ tie iliodlu~uvaat da se otkaàt od tie uslugi, so {to go namaluvaatkvalitetot na ìvotot, ili se prinudeni da dadat daleku pogolemisredstva za nivno dobivawe vo odnos na ìtelite nagradskite centri. Zna~i, tie tro{at daleku pogolemi sredstvaza prevoz, otkolku, na primer, ìtelite na gradot; pla}aat2 Slu`ben vesnik na RM, Skopje, 15/199835

Ilija Todorovski:Niskiot op{testven standard kako segment na siroma{tijatastanarina dokolku nivnite deca nemaat mo`nost da posetuvaatnastava vo nivnoto rodno mesto itn. I vo dvata i drugi takvislu~ai, odredeni sloevi koi se formalno nad relativnata linijana siroma{tijata, poradi zgolemenite tro{oci za ìvot, su{-tinski se izedna~uvaat so sloevite koi se pod relativnata linijana siroma{tijata.Opfatot na niskiot op{testven standard moème da gosogledame od slednive tabeli koi upatuvaat na toa deka na opredelenbroj na ìteli, osobeno od ruralnite oblasti, i vo tieramki osobeno na ìtelite od ridsko-planinskite sela, ne im sedostapni razni dobra i uslugi so koi se karakterizira op{testveniotstandard.Tabela 1:Dostapnost na prodavnici za ìvotni artikli spored mestoto naìveeweKonfiguracija na selotoRamni~arsko Planinsko Grad VkupnoMnogu 25.07% 1.53% 38.20% 30.53%Kolku {to epotrebno 66.27% 61.07% 53.21% 57.71%Premalku 8.66% 37.40% 8.59% 11.76%Vkupno 100.00% 100.00% 100.00% 100.00%Tabela 2:Dostapnost na medicinski ustanovi spored mestoto na ìveeweKonfiguracija na selotoRamni~arsko Planinsko Grad VkupnoMnogu 11.34% 0.00% 17.33% 13.76%Kolku {to epotrebno 66.57% 10.69% 63.98% 58.88%Premalku 22.09% 88.55% 18.42% 27.11%Bez odgovor 0.00% 0.76% 0.27% 0.25%Vkupno 100.00% 100.00% 100.00% 100.00%36

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaTabela 3:Dostapnost na osnovni u~ili{ta spored mestoto na ìveeweKonfiguracija na selotoRamni~arsko Planinsko Grad VkupnoMnogu 13.43% 2.29% 17.19% 14.51%Kolku {to epotrebno 68.36% 49.62% 75.44% 70.64%Premalku 18.21% 41.22% 5.87% 13.18%Bez odgovor 0.00% 6.87% 1.50% 1.67%Vkupno 100.00% 100.00% 100.00% 100.00%Tabela 4:Dostapnost na sredni u~ili{ta spored naseleno mestoKonfiguracija na selotoRamni~arsko Planinsko Grad VkupnoMnogu 1.79% 0.76% 13.37% 8.76%Kolku {to epotrebno 37.31% 6.11% 62.76% 49.46%Premalku 57.61% 87.02% 22.51% 39.37%Bez odgovor 3.28% 6.11% 1.36% 2.42%Vkupno 100.00% 100.00% 100.00% 100.00%II. Pri~ini za niskiot op{testven standardPri~inite za niskiot op{testven standard leàt globalnovo:a) nepovolnite ekonomski tekovi i centralizacijata so kojaRepublika Makedonija se karakterizira od 1991 godina. Nepovolniteekonomski tekovi gi namaluvaat mo`nostite na stopanstvotoi gra|anite preku javnite dava~ki da u~estvuvaat voservisiraweto i razvojot na infrastrukturnite i drugite kapaciteti,a kako {to e poznato, makedonskata ekonomija doìveadramati~en pad na proizvodstvoto, a so toa i na nacionalniotdohod, odnosno bruto doma{niot proizvod, koj opa|a{e soprose~na stapka od 8,6 % godi{no vo periodot 1991-1995 godina,37

Ilija Todorovski:Niskiot op{testven standard kako segment na siroma{tijatai vo ovaa godina isnesuva{e okolu 60% sporeden so toj od 1990godina, za potoa vo periodot od 1996 do denes da raste soprose~no okolu 2,0%.b) previsokata centralizacija vo Republika Makedonija, kakorezultat na koja lokalnata samouprava be{e vo golema meraonesposobena vo ostvaruvaweto na nejzinata op{testvena uloga.Vo Republika Makedonija vo tranzicioniot period izvorninadle`nosti na edinkite na lokalnata samouprava bea ureduvaweto,gradeweto, odrùvaweto i koristeweto na objektite odlokalnata infrastruktura, javniot lokalen prevoz i op{tinskitesredni stru~ni u~ili{ta. Isto taka, op{tinata ima{enadle`nost da donese generalen i detalen urbanisti~ki plan nagrad, odnosno urbanisti~ka dokumentacija za drugo naselenomesto, no koi moèa da stapat na sila po dadenata soglasnost odstrana na organot na dràvnata uprava nadleèn za rabotite naurbanizmot. Sî drugo be{e vo dràvna nadle`nost. Od ovamoème da zaklu~ime deka lokalnata vlast vo Makedonija be{ere~isi isklu~ena od deluvawe vo sferi kako {to se obrazovanieto,zdravstvoto, kulturata, domuvaweto, socijalnataza{tita i drugi, so {to bea napraveni golemi {teti vo razvojotna odnosnite sferi. Imeno, so pregolemata centralizacija,kakva {to ne postoe{e vo nitu edna razviena zapadna zemja, abe{e retka i kaj isto~noevropskite zemji, odnosnite ministerstvase optovaruvaa so operativni zada~i, a ne gi ostvaruvaazada~ite za koi i bea formirani, t.e. da vr{at istraùvawa ianalizi koi }e dadat pokazateli za strate{kiot razvoj na odnosniteoblasti. Zna~i, koncepciskite zada~i se zamenuvaa so sitnoprakticisti~ki, so {to ne se sozdavaa pretpostavki za razvoj, a ilokalnoto naselenie po pravilo be{e isklu~eno od deluvawetovo ovie oblasti. Centralizacija postoe{e i vo pogled na finansirawetona lokalnite edinki. Lokalnite potrebi vo oblasta naobrazovanieto, zdravstvoto, socijalnata za{tita, kulturata idrugi bea finansirani od odnosnite ministerstva, zna~i oddràvata. Lokalnata samouprava ja finansira{e glavno lokalnatainfrastruktura, so pomo{ na dràvata koja za taa namena38

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijago ima{e Fondot za pati{ta, Programata za vodovod i kanalizacija,a od 1994 godina i Fondot za razvoj na stopanski nedovolnorazvienite podra~ja, vo koi spa|aa stopanski nedovolnorazvienite op{tini i specifi~nite podra~ja, odnosno ridskoplaninskite,pograni~nite i kompaktno zaostanatite (podocnaizrazito nerzvienite) sela. Ovoj fond be{e pove}enamenski iopfa}a{e nepovratno u~estvo na istoimenata Agencija vo razvojotna stopanskata i nestopanskata infrastruktura (izgradba napati{ta, vodovodi, elektrifikacija, PTT objekti, u~ili{ta,zdravstveni stanici itn), premii za novootvoreni rabotni mestai dr. A sega{nite op{tini, od svoja strana, nemaa kvalitetniizvori na prihodi. Tie raspolagaa so:- danok na imot, danok na nasledstvo i podarok, danok napromet na nedvi`nosti i prava;- zemji{na taksa, komunalna taksa i prihodi od uslugi;- prihodi od sopstven imot;- prihodi od danoci primeni od Republikata i stranstvo(vo stoka i pari);- dobivki od javni pretprijatija i javni slu`bi {to giosnovala edinkata na lokalnata samouprava;- prihodi od vr{ewe na stopanska ili druga profitabilnadejnost; no ne raspolagaat so danoci na stopanska dejnost,kako {to be{e DDV (danokot na dodadena vrednost), danokot nadobivka i sli~no. So toa se gube{e javnata kontrola na tro{ewetona buxetskite sredstva, koja be{e sekoga{ pogolema vo lokalniteedinki otkolku vo dràvnite organi poradi nivnata pogolemadostapnost do gra|anite, a od druga strana lokalniteedinki, bez dovolni nadle`nosti i so u{te pooskudni sredstva,ne moèa da ostvarat pogolemi zafati i da gi animiraat gra|aniteda sou~estvuvaat vo istite.Kako posledica na ova, sredstvata {to vo ovoj moment giodvojuvaat dràvata i op{tinite za zadovoluvawe na potrebitekoi proizleguvaat od lokalnite nadle`nosti se nedovolni iiznesuvaat vkupno okolu 50 DEM godi{no po ìtel (za primer,vo delot na Isto~na Germanija za za{tita na ìvotnata sredinase odvojuvaat okolu 1950 DEM po ìtel godi{no) i nitu po svo-39

Ilija Todorovski:Niskiot op{testven standard kako segment na siroma{tijatajot finansiski obem, nitu po namenskiot opfat ne moàt daobezbedat garancii za razre{uvawe na odnosnite problemi vonekoj dogleden period. Ova bi moèlo da se ilustrira soprimer: Vo Republika Makedonija, spored edno nau~no istraùvawe3 , vo 6 istraùvani ruralni op{tini, zaklu~no so1999 godina, imalo izgradeno 82 km lokalni pati{ta, a preostanuvaleda se izgradat u{te 159 km; imalo izgradeno 188 km vodovodnamreà, a preostanuvale da se izgradat u{te 163 km i bileizgradeni 5 km kanalizaciona mreà, a preostanuvale zaizgradba u{te 330 km. Ako se zeme prose~nata godi{na dinamikana izgradba vo konkretnite op{tini, koja iznesuvala 4 kmpati{ta, 45 km vodovodna mreà i 1,5 km kanalizaciona mreà,zaklu~okot bi bil deka tie ruralni naselbi bi ja zaokruìle vocelost svojata patna mreà za 40 godini, svojata vodovodnamreà za 4 godini i svojata kanalizaciona mreà za 200 godini,pod pretpostavka da ne tro{at pove}e od minimalni sredstva zanivno odrùvawe i amortizacija.III. Mo`ni re{enija za nadminuvawe napostoe~kite sostojbi- Re{enijata naso~eni kon nadminuvaweto na niskiotop{testven standard se sodràni na nekolku nivoa:1. Na individualno nivoa) Vo opredelba na dràvata niskiot op{testven standardda bide smetan kako element na siroma{tijata;b) Vo kvantitativno opredeluvawe koi nepovolni komponentina op{testveniot razvoj bi se smetale kako elementi naniskiot op{testven standard (nepovolna lokalna infrastruk-3 Toa e istraùvaweto na proektot "Funkcioniraweto na sistemot na lokalnatasamouprava", {to e realizirano od strana na istraùva~ki tim na Institutotza sociolo{ki i politi~ko-pravni istraùvawa, na koe se evidentiranisostojbite vo oblasta na lokalnata infrastruktura vo opredelen broj nagradski i ruralni op{tini vo tekot na 1998 i 1999 godina40

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijatura, oddale~enost od obrazovni, zdravstveni i drugi instituciiitn.);v) Vo zgolemuvawe na visinata na socijalnata pomo{ nasite lica koi ìveat vo uslovi na nizok op{testven standard,odnosno vo podigawe na granicata na relativnata linija na siroma{tijaza vakvite lica (osobeno za licata koi ìveat voridsko-planinskite podra~ja).2. Na nacionalno nivoPreku ekonomskiot razvoj, koj bi ja zajaknal celokupnataekonomska mo} na Republika Makedonija (na koi tuka ne bi seosvrnuvale). Zgolemeniot ekonomski kapacitet bi ovozmoìlpreku fiskalniot i drugi mehanizmi da se zgolemat investiciiteod sekakov vid koi go so~inuvaat op{testveniot standardna gra|anite na Republika Makedonija.3. Preku zajaknuvawe na finansiskiot kapacitet na lokalnatasamoupravaNeophodno e da se zajakne finansiskiot kapacitet nalokalnata samouprava za taa da moè da deluva na podigawe naop{testveniot standard na svoite ìteli, odnosno da raboti nazgolemuvaweto na infrastrukturata, obrazovanieto, zdravstvenataza{tita, socijalnata grià i za{tita i drugo. Toa bi sepostignalo so pomo{ na slednive strategii:a) Fiskalna ili finansiska decentralizacija. Noviot zakonza lokalna samouprava (2002) voveduva novi lokalni nadle-`nosti vo oblasta na obrazovanieto, zdravstvoto, domuvaweto idrugi. Za nivno kvalitetno ostvaruvawe, kako i za ostvaruvawena ve}e postoe~kite infrastrukturni nadle`nosti, na op{tinataí se potrebni kvalitetni izvori na prihodi, a toa se danociteod stopanski aktivnosti (DDV, danokot na dobivka, personalniotdanok, danokot na akcizi) koi op{tinata vo nekakovsoodnos bi gi delela so dràvnite organi. So pomo{ na ovaastrategija bi se zgolemil finansiskiot kapacitet na siteop{tini.41

Ilija Todorovski:Niskiot op{testven standard kako segment na siroma{tijatab) Voveduvawe na {emi za poramnuvawe, odnosno izrabotkana kriteriumi za namaluvawe na razlikite pome|u porazvienitei ponerazvienite op{tini i porazvienite i ponerazvienitedelovi na op{tinite (Equalization Schemes), spored koi jasno }ese opredeli kako i vo kolkav obem bi trebalo da se preleat sredstvaod porazvienite kon ponerazvienite op{tini ili delovi naop{tini. So ova bi se zgolemil kapacitetot na ponerazvieniteop{tini.v) Odvojuvawe na ruralniot od urbaniot del. Pri novatateritorijalna podelba bi trebalo da dojde do {to e mo`no pogolemoodvojuvawe na ruralniot del od "gradskite" op{tini, koibi formirale posebni op{tini ili bi se prisoedinile kondrugite ruralni op{tini. So toa, op{tinite so prete`no gradskonaselenie ne bi trebalo da ostanat so pregolem broj na selavo svojata okolina. Ova bi bilo so cel za da se za{titat ruralnitedelovi na lokalnite edinki, odnosno da se obezbedi dalekupodinami~en razvoj na selskite naselbi preku eliminirawe namajorizacijata pri odlu~uvaweto ili nadglasuvaweto na lokalniteodluki od strana na gradskite sovetnici poradi nivniotpogolem broj.g) Izrabotka na strategija za odr`liv razvoj. Strategijatana odr`liv razvoj bi trebalo vo ovoj domen da gi utvrdi i otvorimo`nostite za regionalna ramnoteà, zna~i da vodi politika nauramnoteèn lokalen i regionalen razvoj koj podrazbira kakoinicijalna merka kapitalni investicii vo ekonomski pasivnitekrai{ta (hidrocentrali, ve{ta~ki ezera za navodnuvawe), odstrana na dràvata ili kako koncesii, za potoa da sledat stimulaciiza revitalizacija na ispraznetite regionalni podra~ja(meki krediti za povratnicite koi bi otpo~nale biznis). So ovabi se vostanovile razvojni impulsi vo op{tinite locirani voispraznetite regioni so cel da im se obezbedat funkcionalnipretpostavki za iden razvoj.42

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaLiteratura1. Nacionalen izve{taj za ~ovekoviot razvoj vo RepublikaMakedonija - 2001 - Socijalnata isklu~enost i nesigurnostana gra|anite na Makedonija, UNDP, Skopje, 2002;2. Nacrt Socio-ekonomski izve{taj za H.E. "ÊBREN",Ministerstvo za urbanizam i prostorno planirawe,Skopje, 2000;3. Sovremeni trendovi na lokalnata samouprava vo nekoievropski dràvi, Fondacija "Friedrich Ebert", KancelarijaSkopje, 2002;4. Stabilization of Local Governments /Local Governments in Centraland Eastern Europe/ Volume 2, Open Society Institute, Budapest,2001;5. Financing Local Self Government, Friedrich Ebert Stiftung, Zagreb,2001;6. Haggroth,S; Kronval,K; Riberdhal,C; Rudebeck,K: SwedishLocal Government, Svenska Institutet, Stockholm, 1999.7. Zakon za lokalnata samouprava, Slu`ben vesnik na RM,Skopje, 52/1995;8. Zakon za lokalnata samouprava, Slu`ben vesnik na RM,Skopje, 5/2002;9. Zakon za socijalnata za{tita, Slu`ben vesnik na RM,Skopje, 50/1997;10. Odluka za kriteriumite, visinata, uslovite i na~inot nakoristewe na sredstvata za pottiknuvawe na razvojot na43

Ilija Todorovski:Niskiot op{testven standard kako segment na siroma{tijatastopanski nedovolno razvienite podra~ja, Slu`ben vesnikna RM, Skopje, 67/1999;11. Odluka za uslovite, kriteriumite, visinata, na~inot ipostapkata za utvrduvawe i ostvaruvawe na pravoto nasocijalna pari~na pomo{, Slu`ben vesnik na RM, Skopje,15/1998;12. Pregled na naselenite mesta koi se nao|aat vo podra~jatakoi imaat status na specifi~ni podra~ja vo RepublikaMakedonija, Slu`ben vesnik na RM, Skopje, 47/1999.44

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaQubica ônevaInstitut za sociolo{ki ipoliti~ko- pravni istraùvawaSkopjeSOCIJALNO-EKONOMSKATA POLO@BANA @ENITE VO MAKEDONIJAVovedPoznato e deka socijalnite i ekonomskite priliki sporedsvoeto zna~ewe ostvaruvaat mnogu golema uloga vo op{testvoto.Poradi toa sosema se opravdani analizite za nivno sledewe,kako i angaìrawata za prezemawe merki za promena ili podobruvawena materijalnite i kulturnite uslovi za ìveewe nanaselenieto vo nasoka na progresiven razvoj, politi~ki i ekonomskipodem na dràvata.So ogled na faktot deka sodejstvoto na ekonomskite i socijalnitefaktori imaat sekoga{ svoevidno vlijanie vrz sevkupnataìvotna polo`ba i blagosostojba, poedinecot i semejstvoto semnogu ~uvstvitelni na promenite vo ovaa sfera. Me|unarodnitestudii i analizi pokaùvaat deka posebno ènite se izloènina siroma{tijata i nejzinite posledici, na vojnite, nedemokratskitedràvni ureduvawa, povreduvawata na ~ovekovite prava,na katastrofite i begalstvata. No voedno i politi~kite i ekonomskitepromeni na sistemite i merkite, prezemeni za strukturnoprisposobuvawe, kako {to e tranzicijata na stopanstvotokon pazarna ekonomija vo Makedonija, go ote`nuvaat bremeto na45

Qubica ôneva:Socijalno-ekonomskata polo`ba na ènite vo Makedonijaènata. Pri~inite za ova se mnogubrojni. Tradicionalnite socijalnii kulturni na~ini na odnesuvawe, kako i religioznitesogleduvawa na vrednostite igraat isto taka golema uloga, notuka spa|aat i nepo~ituvaweto na pravnata polo`ba na ènatavo stopanstvoto i vo op{testvoto, siroma{tijata predizvikanaod ovie promeni, ekonomskata zavisnost i sl.Vo procesite na gradewe i poddrùvawe na model na demokratsko-pravna dràva kakva e opredelbata na Makedonija po nejzinotoosamostojuvawe, neodlo`no pretpostavuva u~estvo na celotonaselenie vo procesot na razvoj na zemjata i po~ituvawe nasocijalnata pravda, pri {to ènite se mnogu va`na celna grupavo po{iroka smisla na ova zna~ewe.Postignuvaweto na celite vo ovie relacii se postignuva prekuvospostavuvawe na ramnopravnost na polovite vo socijalnoekonomskatasfera kako kontinuiran i seopfaten proces nasozdavawe formalno-pravna ramka na ednakvosta na polovite,soodvetna socio-kulturna atmosfera, kako i obidi za definirawena konkretni i operacionalni mehanizmi za nadminuvawena tradicionalniot sistem na tretirawe na polo`bata napolovite.1.Pozna~ajni karakteristiki na socio-ekonomskitepriliki na ènskata populacija kaj nasOd aspekt na polo`bata na ènite zna~ajno e da se apostrofiradeka socijalno-ekonomskite, pa i politi~kite slu~uvawasekoga{ treba da se razgleduvaat vo integralen odnos na pogolembroj oblasti i dejnosti koi se odnesuvaat na ènskite pra{awa.Ova od pri~ini {to vo domenot na ekonomskata i na socijalnatapolitika i ekonomskiot i socijalniot razvoj, ovaa oblastopfa}a i drugi sferi na globalniot razvoj na dràvata, no naj-~esto se zadrùva na vrabotenosta, nevrabotenosta, obrazovanieto,platite i sl.Socio-ekonomskiot status na ènata denes kaj nas ukaùvadeka vo domenot na ovie pra{awa toj e dosta sloèn i e vo tesnavrska so pove}e podra~ja, kako {to se ènata i politikata, è-46

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijanata i obrazovanieto, ènata i kulturata i sli~no, koi se vo fokusotna nejzinata ekonomska samostojnost i socijalna sigurnost.Spored sporedbenite podatoci od poslednite popisi vo periodot1971-1994 godina, polovata struktura na naselenieto vo RepublikaMakedonija nema pretrpeno bitni promeni, a sporedposledniot popis ènskata populacija vo celoto naselenie ezastapena so 49,9%. Vo polovata struktura na naselenieto sporedu~estvoto vo rabotosposobnoto naselenie, ènite beleàtzna~ajno ponizok procent vo odnos na maìte (41,4 nasprema 64,4kaj maìte) i vo odnos na vkupnoto naselenie (52,9%). Od aspektna migraciono- emigracionite dvièwa vo i von dràvata, interesene trendot na ne{to pogolema podvi`nost na ènskoto,nasproti ma{koto naselenie.Vo novite vidoizmeneti uslovi, analiti~arite konstatiraatdeka se slu~ija zna~ajni promeni osobeno vo ekonomskosocijalnatastruktura na naselenieto, {to vpro~em gi voo~uva i~uvstvuva sekoj gra|anin. Sekako deka od ovie stojali{ta trebada se poa|a vo razgleduvaweto na statusot i polo`bata na ènatadenes kaj nas.Edniot od tie faktori e polo`bata na ènite kako rizi-~na grupa na pazarot na trudot. Poto~no, mestoto koe go zazemaènata vo rabotniot proces pretstavuva klu~en moment na nejzinatavkupna sigurnost. Stapkata na u~estvo na rabotnata sila kajènskata populacija iznesuva 41,4%, {to e zna~itelno poniskaod onaa na nivo na Republika (55%), koja e osobeno niska koga sesporeduva so evropskiot standard (70%), pa duri poniska i odzemjite od centralna i isto~na Evropa. Se ceni deka, kako i vodrugite zemji, u~estvoto na ènskata populacija vo rabotnatasila dosta opadna niz tranzicijata vo Republika Makedonija.Vo op{tata struktura na registriranite nevraboteni lica voslu`bite za vrabotuvawe vo noemvri 2000 god, od 365.211 nevrabotenilica, 163.369 se èni (44,7%), ili 43,1% spored Anketatana rabotnata sila na Zavodot za statistika, {to, i spored dvataizvori, e me|u najvisokite vo Evropa.47

Qubica ôneva:Socijalno-ekonomskata polo`ba na ènite vo MakedonijaTabela 1:Nevraboteni spored polot vo Republika Makedonija (1996-2000) vo %Pol 1996 god. 1997 god. 1998 god. 1999 god. 2000 god.@eni 10973746.212649643.911910441.910331939.511271743.1Maì 12783553.816171756.116495958.115813360.514899456.9Vkupno 237572100.0288213100.0284064100.0261452100.0261711100.0Izvor: Zavod za statistika, @enite i maìte vo Makedonija (publ.)2000 god.Vo ponatamo{nata analiza na nevrabotenosta kaj ènite voMakedonija evidentno e deka procentot na nevraboteni èni evisok (nad 40%) kaj site vozrasni grupi do 49 godini, {topokaùva deka pokraj onie {to ne ostvarile prvo vrabotuvawe,golem del bile prethodno vraboteni, a sega se ste~ajci itehnolo{ki vi{ok, {to ilustrira i slednata tabela:Tabela 2:Nevraboteni spored vozrasta i polot vo Makedonija (april2000) vo%Pol 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49@eni 40,9 43,0 44,4 45,6 46,9 48,1 42,4Maì 59,1 57,0 55,6 54,4 53,1 51,9 57,6Vkupno 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0Izvor: Zavod za statistika, Anketa za rabotna sila, 2001 god.Nevrabotenosta kaj ènite pokaùva zna~ajni razliki ivo odnos na zastapenosta kaj oddelnite nacionalnosti, kako naprimer: kaj Albancite (72.8%), Romite (70,0%), Turcite (64,6%)i sl. Vo ponatamo{nata analiza na nevrabotenosta kaj ènite voMakedonija se pokaà deka otpu{taweto od rabota e pobrzo odvrabotuvaweto, deka taa naj~esto gi pogoduva ènite bez obrazovanie(45,3), bez kvalifikacii i bez rabotno iskustvo (71,5).48

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaAnalizata za nevrabotenosta na ènata vo Makedonija pokaàdeka taa gi sledi karakteristikite na op{tata nevrabotenost,no pokraj toa taa ima i oddelni specifiki, poradi vlijanieto napove}e dopolnitelni faktori. Sekako deka toa ima direktnovlijanie vrz nejzinoto vrabotuvawe, osobeno vrz sposobnosta zakreirawe na novi biznisi i pretpriema{tvo.Pri~inite za zagriùva~kata nevrabotenost na ènitevo Makedonija se poznati, a implikaciite dosta sloèni ite{ko predvidlivi na podolg rok.Ekonomiziraweto so angaìranata rabotna sila sopomo{ na racionalizacija na istata i podigawe na efikasnostana trudot, spored oficijalnite izvori, predizvika zna~itelnonamaluvawe na registriranata vrabotenost na planot na polovatastruktura. Vo periodot pred 1990-ta godina koga vrabotuvawetovo Makedonija be{e naglaseno ekstenzivno, so zna~itelna ponudanad pobaruva~kata na rabotna sila od dvata pola, stapkatana vrabotenost na ènata iznesuva{e 37,2%, {to donekade pretstavuva{epovolna situacija vo korist na ènite (imaj}i predviddeka problemot na nevrabotenosta i vo toj period be{edosta izrazen). Me|utoa, novonastanatata sostojba vo periodotposle devedesettite, ja namali stapkata na vrabotenost na ènitena 27,1, poradi turbulencijata na privatizacijata, otpu{tawetood rabota poradi ste~aj ili likvidacija na mnogu pretprijatija,ispra}awe na prinuden odmor na rabotnicite i sl. Toaima{e vo po~etokot kratkoro~ni, a podocna i dolgoro~niimplikacii vrz vrabotenosta, so zna~itelno zgolemuvawe nabrojot na nevrabotenite, a osobeno od ènskiot pol.Ponatamo{nite analizi na vrabotenosta kaj ènskiot polpokaùvaat deka taa e zna~itelno pomalku zastapena (38,2%), vosporedba so vrabotenosta na maìte (61,8%), ili taa iznesuva 1/3od vkupnata vrabotenost vo dràvata (april 2000 god). 4 Drugazna~ajna karakteristika na vrabotuvawata na ènite vo Makedonijavo tranzicijata, a osobeno vo poslednite godini e {to tiese povremeni, na kratok rok i ne odgovaraat na kvalifikaciona-4Zavod za statistika, Anketa na tabotna sila,(publ), 2001 god.49

Qubica ôneva:Socijalno-ekonomskata polo`ba na ènite vo Makedonijata struktura. Isto taka, postojat zna~ajni indikacii deka procentotza nevrabotenosta na ènata ne soodvetstvuva na vistinskatapolo`ba, koja se ceni deka e mnogu povisoka i pospecifi~na.Ova od pri~ini {to golem del od ènskata populacija sevrabotuva vo butici i drugiot siten privaten trgovski sektor,neprijaveni kako vraboteni, ili vo semejniot biznis za koja rabotane prima plata, {to moè da se vidi od slednite podatoci:Tabela 3:Vraboteni spored ekonomskiot status i polot vo Makedonija(2000) vo %Pol@eniMaìVkupnoVkupno Vraboten210.29738,2339.55061,8549.846100,0159.25039,0249.44861,0408.698100,0Rabotodavec3.87116,419.80483,623.675100,0Vrabotenza sopstvenasmetka12.48621,645.19978,457.684100,0Neplatensemeenrab.34.69058,025.09942,059.789100,0Zna~ajno e da se potencira deka vrabotuvawata na ènitevo tranzicioniot period ~esto se pod nivnite obrazovni kvalifikacii,{to pretstavuva svoeviden diskriminatorski odnos.Za toa govorat podatocite deka od vkupnite vrabotuvawa na ènitepokraj onie so sredno obrazovanie (48,0), naj~esti se onie soniò obrazovanie (21,0), {to mora da go prifatat poradi dolgatanevrabotenost. Pritoa zna~ajno e da se navede deka ovie vrabotuvawase vo povisok procent i od vrabotuvaweto na maìteso ova obrazovanie (18,8). Za vakvite slu~ai najdobar indikatorse brojnite oglasi za vrabotuvawe od privatni rabotodava~i, naisklu~ivo mladi devojki, a nekade duri se bara i slika.Ovie nepovolni sostojbi za problemite pri vrabotuvawetona ènskata populacija i dolgoto ~ekawe na evidencijatavo zavodite za vrabotuvawe istovremeno go formira i prob-50

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijalemot na siroma{tvoto kaj nevrabotenite èni vo na{ata zemja.Vo konkretnata situacija se raboti za naru{uvawe na ednakvostame|u maòt i ènata na planot na vrabotuvaweto i drugiteodnosi od ovoj domen. Toa odi na {teta na statusot na ènata inejzinata socijalna i op{testvena sigurnost i ne e vo sklad soEvropskata socijalna povelba za ramnopravnost i vo nagraduvawetona trudot za ista rabota. Tuka }e dodadam deka visinatana nevrabotenosta kaj ènite mnogu pove}e korespondira so dinamikatana privatizacijata, otkolku kaj maìte. Imeno, privatniotsektor kako zna~aen amortizer na prevrabotenosta votranzicijata rabotnicite-èni vo mnogu pogolem broj gi proglasuva{eza tehnolo{ki vi{ok (prekubrojni), gi ispra}a{e naprinuden odmor, a malku povtorno vrabotuva{e novi ili givra}a{e na staroto mesto.Analizata na ova pra{awe treba natamu da go sogleda problemotzo{to mnogu pote{ko povtorno se vrabotuvaat ènite voodnos na maìte, kako i za pomaloto opfa}awe na ènite sokursevite za prekvalifikacija, obuka i dokvalifikacija. Vo tojkontekst, posebno neizvesna i sloèna e mo`nosta za novorabotno angaìrawe na ènite ste~ajci me|u 40 i 50 godini. Toanalaga potreba od sogleduvawe na polo`bata na ovaa i drugitekategorii èni- ste~ajci poradi nivnata specifi~na polo`ba,no i vo delot na zakonskata regulativa za ovoj nov i mnoguspecifi~en oblik na nevrabotenost kaj nas.Sledniot aspekt na problemite na ènite kaj nas vo vrskaso mo`nostite za nejzino vrabotuvawe se odnesuva na ènite koise formalno vraboteni, a ne obezbeduvaat prava od raboten odnos,bidej}i rabotat bez dogovor, popularno kaàno "na divo".Ovaa pojava pretstavuva golema deformacija na vrabotuvawetokako pravo na rabotnikot, a posebno se odnesuva na ènskiottrud. Otsustvoto na reglementacija na vakvata praksa vo rabotniteodnosi preku zakonskata regulativa, gi prinuduva èniteda gi prifatat uslovite na rabotodava~ite kakvi }e gi opredelatsamite, bidej}i se vodeni od nu`nosta za elementarna egzistencija,pod uslov taa da bide i minimalno platena. Vo prilog na51

Qubica ôneva:Socijalno-ekonomskata polo`ba na ènite vo Makedonijaovaa konstatacija se podatocite deka me|u rabotnicite koi neprimile plata pove}e meseci, ènite u~estvuvaat so 55,3%, anivnite plati glavno se dviàt najmnogu do 8.000 denari. 5Ako sakame da gi rezimirame ovie sogleduvawa, }e konstatiramedeka statusot na ènata kaj nas pod vlijanie na reformskiteprocesi pretrpe dosta golemi pomestuvawa na vrednostitena planot na vrabotuvaweto vo odnos na prethodniotperiod. Toj se karakterizira so negativni reperkusii i zna~ajniposledici vrz nejzinata op{testveno-ekonomska polo`ba uslovenaod mo`nosta da bide vrabotena i vklu~ena vo ekonomskoop{testvenitei politi~kite tekovi na makedonskoto gra|anskoop{testvo.2. Posledicite na nepovolnite socijalno-ekonomski prilikivrz polo`bata na ènite kaj nasSoznanijata od brojni analizi i istraùvawa za tranzicionitepromeni kaj nas pokaùvaat deka ènite posebno gi trpat nepovolniteposledici na ekonomskata kriza, {to ima svoevidnovlijanie na funkcioniraweto i stabilnosta na makedonskotosemejstvo i odnosite vo nego. Vo ovie godini na pazarnoto prestruktuirawe,od napravenite analizi za mestoto na ènata voovie dvièwa, se ocenuva deka golem del od ènskata populacijase nao|a vo takanare~enite "ranlivi grupi" naselenie, ili siroma{nigra|ani. Ova od pri~ini {to nejzinata pozicija mnogustranose isprepletuva so individualnite i op{testveniteproblemi, vklu~uvaj}i gi i nasledenite od minatoto. Vo pozna-~ajnite karakteristiki na polo`bata na ènata vo site ovieslu~uvawa, posebno se naglasuva nejzinata promeneta polo`ba vosemejstvoto. Nesporno e deka golem del od naporite da se obezbediegzistencija za semejstvoto, ne retko pa|aat vrz grbot naènata. Kriznite uslovi vo ekonomijata na zemjata i nejzinatasî pogolema nevrabotenost ja vra}aat na tradicionalnite doma{niraboti, odnosno na statusot od minatoto, no istovremeno5Zavod za statistika, Anketa na rabotna sila,(publ), 2001 god.52

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijaí nametnuvaat i dopolnitelni obvrski, koi ja uslo`nuvaat nejzinatai taka te{ka polo`ba. @enite se fakti~ki tie koi iznajduvaatrezervi za samoangaìrawe, po~nuvaat so izrabotuvawe narakotvorbi, kulinarski i slatkarski proizvodi koi gi nudat napazarot i fakti~ki tuka se gleda eden domen za nivno angaìrawei zarabotuva~ka.Vtoriot aspekt se odnesuva na faktot deka vrabotenostane zna~i samo mo`nost za ostvaruvawe na prihodi tuku i odredenstatus vo op{testvoto, pa ottamu nevrabotenosta i gubewetorabota ima dalekuseèn nepovolen socijalen odraz za ènata.Podatocite na socijalnite slu`bi pokaùvaat deka poradinevrabotenost na ènata vo najmnogu slu~ai e zagrozena egzistencijatana semejstvata, bidej}i za razlika od porano sega evraboten samo eden ~len, obi~no maòt. Potoa posebno e te{kapolo`bata na samohranite majki so deca koi se nevraboteni, bezprofesija ili odredena kvalifikacija, kako i na ènite invalidii drugi kategorii kade ènata e edinstven hranitel nasemejstvoto.Od sociolo{ko i socijalno-politi~ko stojali{te, nepovolniotekonomski status se povrzuva so pomestuvawe na vozrasta, odnosnoodlagawe za stapuvawe vo brak na mladite devojki,naru{uvawa vo reproduktivnata funkcija na semejstvata, odlagawetona ra|awe deca, {to ima negativno vlijanie i vrz populacionatapolitika na zemjata.7 To~no poradi ovie posledici, ènite vo na{ata dràva denes,bez mo`nost za vrabotuvawe i bez prihodi, se najpogodena kategorijagra|ani. Tie se na marginite na ekonomskite, javnite ikulturnite slu~uvawa, a ne retko se soo~uvaat so moralna degresijai li~na degradacija.** *Vo odnos na orientacijata za podobruvawe na polo`batana ènata vo idniot period, vo nasoka za pogolema vrabotenost iekonomska sigurnost, }e navedeme nekoi od pozna~ajnite zada~i:53

Qubica ôneva:Socijalno-ekonomskata polo`ba na ènite vo Makedonija- Da se obezbeduva ramnopravno vrabotuvawe na ènatabez nikakva diskriminacija vo odnos na polot, verata i nacionalnatapripadnost, kako i vo nagraduvaweto i pozicijata narabotnoto mesto;- Vo planiraweto na ekonomskiot razvoj na zemjata da sepredvidat vidovi na investicii i da se razrabotat {emi za pogolemovrabotuvawe na ènite, a pritoa da se stimulira pretpriema{tvotoi samovrabotuvaweto vo maloto stopanstvo, zakoe Makedonija ima golem potencijal me|u obrazovanite, kreativnitei sposobni èni;- Da se izvr{i implementacija i sproveduvawe vo praktikatana me|unarodnite konvencii od ovaa sfera, so {to }e seizedna~at na{ite so evropskite standardi vo domenot na pravatana ènata, povrzani so bremenosta, ra|aweto, maj~instvoto inegata na decata, kako okolnosti koi go ote`nuvaat nejzinotovrabotuvawe vo site formi na ekonomska aktivnost;- Da se izrabotat posebni programi za vrabotuvawe na marginaliziranigrupi èni so pridru`ni aktivnosti za nivna emancipacijai razrabotka na sistem za informirawe za nivniteprava i vrabotuvawe.54

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaVesna Ristovska DimitrievskaFilozofski Fakultet - SkopjeKARAKTERISTIKI NA ROMSKITESEMEJSTVA VO REPUBLIKA MAKEDONIJASO POSEBEN OSVRT NA ROMSKITENASELBI VO SKOPJEVovedêsta e gletkata, na bosi, valkani, gladni i ispokinatilu|e po pogolemite krstosnici, po kontejnerite, po avtobuskitei èlezni~kite stanici, kako i po pazarite. Ste se zapra{alekade tie ìveat, kakvi se nivnite stanbeno - komunalni i zdravstveno- higienski uslovi, kakov e nivniot obrazoven status.Trudov {to sledi }e dade odgovor na tie pra{awa i }e se obidetaa gletka da vi ja dolovi.Dolgo vreme bilo postavuvano pra{aweto od kade doa|aatRomite, kolku gi ima i kakva e taa romska op{testvena zaednica.Pretpostavkite obi~no se oboeni so misti~nost i fantastika.Te{kotijata vo utvrduvaweto na genezata na Romite proizleguvaod faktot {to tie svoite obi~ai ~estopati gi menuvale i gi prilagoduvalena sredinata vo koja podolgo ìveele. So menuvawetona obi~aite, verata i prifa}aweto na tu|ite jazici, Romite sotekot na vremeto ja gubele vrskata so svojata pratatkovina so{to pridonele vo sozdavaweto neto~ni tvrdewa za svoeto postoewe.Literaturnite istraùvawa denes govorat deka Romitepoteknuvaat od Indija. Od tamu masovno se selele vo Evropa,kako nomadi, naj~esto priklonuvaj}i se kon osvojuva~kite vojski.55

Vesna R. Dimitrievska: Karakteristiki na romskite semejstvavo R. M. so poseben osvrt na romskite naselbi vo SkopjeRomite te{ko se integrirale vo novite op{estva, ~estopatibile ismejuvani i tretirani kako beskorisni za op{estvoto.Romite dolgo vreme ìveale plemenski na~in na ìvot i kakotakvi ne moèle da se vklopat vo evropskoto op{testvo. Romitei denes nosat nekoj elementi od toj na~in na ìvot i posletolku dolg vremenski period.Na teritorijata na R Makedonija ìveat, spored popisotod 1994 god., 43 707 Romi prete`no naseleni vo gradovite -94,8%. 6 Romite najmnogu gi ima vo dolinata na ju`na i centralnaMakedonija, kako i vo nekoi gradovi na zapadna Makedonija.Nivnoto prisustvo e pomalo vo isto~nite i vo severnite delovina dràvata. Na teritorijata na gradot Skopje vo ramkite nasedumte romski naselbi: Topaana, Keramidilnica, Novoselskipat, Radi{ani, Sviwarnik, Zloku}ani, s. Batinci i s. Dra~evo, 7ìveat okolu 1 599 romski semejstva.1. Stanbeno - komunalni usloviRomskite semejstva vo Makedonija ìveat vo objekti odcvrsta gradba. Treba da istakneme deka ku}ite iako se napraveniod cvrsta gradba ne gi zadovoluvaat potrebnite grade`ni standardi(prete`no se izgradeni bez grade`na dozvola).Tabela 1Kvalitet na gradba na domoviteImprovizorium Tro{na i monta`na Cvrsta gradba Vkupno7.25 29.46 63.29 100.00Izvor: Istraùvawe - Zagrozenost na romskite deca vo skopskite op{tiniRomskite ku}i naj~esto se so mal broj na prostorii koi negi zadovoluvaat elementarnite potrebi na semejstvoto. Brojotna semejstvata koi ìveaat vo ista gradba e razli~en.6 Ta{eva, Marija, Etni~ki grupi vo Makedonija,Filozofski fakultet Skopje,1997, s.107.7Lakinska, Divna, Zagrozenost na romskite deca vo romskite naselbi voSkopje, UNICEF, Fond za deca na Obedineti Nacii, Skopje, 2000, s.10.56

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaIstraùvaweto koe go sprovede prof. d-r Divna Lakinska-Popovska vo romskite naselbi vo Skopje govorat deka napodra~jeto na gradot Skopje 63,29 % od romskite semejstva ìveaatvo ìveali{ta od cvrsta gradba, 29,46% ìveaat vo tro{nii monta`ni ìveali{ta i 7,25% vo improvizorium. 8Naj~esto edno semejstvo ìvee vo ista gradba - 63,54%.Dve semejstva da ìveat vo ista gradba ima 24,02%, tri i pove}esemejstva ima 12,45%. 9 (vidi tabela br.2)Tabela 2:Broj na semejstva koi ìveaat vo ista gradbaTri i pove}e Dve Edno Vkupno12.45 24.02 63.54 100.00Izvor: Ist.Ova ne zna~i deka Romite imaat dobri stanbeni uslovi,naprotiv tie se mnogu lo{i. Potrebata edno semejstvo da ìveepod eden pokriv pove}e e iznudena potreba, pred sé za zadovoluvawena eden od kriteriumite za koristewe na socijalna pomo{.Romite ìveat vo ku}i napraveni so nekvaliteten materijali mala povr{ina po ~len na semejstvo. Pove}e od polovinataod romskite semejstva ìveat vo prostorii pomali od petmetri kvadratni po ~len, bez dovolna ili voop{to bez dnevnasvetlina, bez soodvetno zatopluvawe, mnogu ~esto pokriviteprokisnuvaat, na prozorcite nema stakla i istite se zameneti sonajloni ili kartoni.(vidi tabela br.3)Tabela 3:Stanbena povr{ina vo m 2 po ~lenPod 5 m 2 Od 6 do10 m 2 Nad 11 m 2 Vkupno50.66 33.65 15.70 100.00Izvor: Ist.Najgolem del romskite semejstva koristat vecea koi se vodvorovite. Naj~esto veceata ne se povrzani so javnata kanalizacija.8Isto, s. 15.9Isto, s.17.57

Vesna R. Dimitrievska: Karakteristiki na romskite semejstvavo R. M. so poseben osvrt na romskite naselbi vo SkopjeVo skopskite romski naselbi 77,74% od romskite semejstvaimaat vece vo dvorot, 16,07% imaat vece i bawa vo domot i6,19% imaat vece vo domot. 10 (vidi tabela br.4)Tabela.4:Sanitarni uslovi vo domotWC vo domot WC vo domot WC i bawa vo Vkupnodomot77.74 6.19 16.07 100.00Izvor: Ist.Sostojbata so kanalizacija e zagriùva~ka bidej}i goleme brojot na semejstvata koi nemaat voop{to kanalizacija iliimaat sopstvena septi~ka jama koja ~estopati im sozdava problemi.Snabduvaweto so voda za piewe naj~esto se zadovoluva od~e{mite koi se nao|aat vo dvorovite.(vidi tabela br.5)Tabela 5:Snabduvawe na semejstvoto so voda za pieweKoristi oddrugo mestoê{ma vodvorotê{ma vodomotVkupno15.38 58.85 25.77 100.00Izvor: Ist.Ulicite vo naselbite kade ìveat romskite semejstva setesni, neosvetleni i neasfaltirani. Vakvite ulici se problemza semejstvata osobeno koga vrne do`d bidej}i kalta dopolnitelnoja naru{uva higienata vo nivnite domovi.Mal e procentot na romskite semejstva koi nemaat strujai tie ne sozdavaat problemi. Problemi se javuvaat kaj semejstvata{to imaat struja. Nesodvetnata instalacija vo nivnitedomovi i nemo`nosta redovno da gi podmirat obvrskite konelektrodistribucijata im sozdavaat nesakani posledici: ~esti10Isto, s.20.58

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijapoàri, pregoreni elektri~ni aparati i ~esti isklu~uvawa.Ovoj problem osobeno dova|a do izraze vo zimskiot period.Bez somnenie, od iznesenoto bi moèle da zaklu~ime dekastanbeno-komunalnite uslovi vo koi ìveat Romite se krajnonepovolni.2. Zdravstveno - higienski usloviNezadovolitelnite stanbeno-komunalni uslovi za ìvotvo romskite semejstva naj~esto imaat svoe vlijanie i vrz niskotonivo na higiena vo romskite domovi. Sekako deka lo{ite stanbeno-komunalni uslovi se i eden od faktorite za lo{atazdravstvena sostojba na Romite.2.1. Zdravstveni usloviRomskite semejstva naj~esto se zdravstveno osigurani.(vidi tabela br.6)Interesen e podatokot deka vo slu~aj na bolest Romitete{ko se odlu~uvaat da odat na lekar. Opravduvaweto za neodewetona lekar go baraat vo nemaweto pari no i vo nesoodvetnatadislokacija na zdravstvenite domovi. Faktot {to mnogu lica nemoàt da obezbedat za sebe sodvetno lekuvawe inicira novproblem - zagrozuvawe na sopstvenoto zdravje no i zdravjeto naostanatite ~lenovi i po{iroko na populacijata. Onie koi sebolni se potencijalni izvori za {irewe na bolesta, osobenokoga se imaat predvid uslovite vo koi ìveat. Nadrilekarstvatase ~esto prisutni kaj ovaa populacija, ~estopati kako zamena zalekarskata grià.Rezultatite od istraùvaweto sprovedeno vo Skopje gipotvrduvat ve}e istaknatite konstatacii. Imeno, golem e procentotna romskite semejstva koi se zdravstveno osigurani56,16%, a koga se bolni najprvo pomo{ baraat vo nadrilekovite,a vo krajna nu`nost odat na lekar. Neosigurani se 26,70% i59

Vesna R. Dimitrievska: Karakteristiki na romskite semejstvavo R. M. so poseben osvrt na romskite naselbi vo Skopje17,14% od romskite semejstva se izjasnile deka ne se osiguranisite ~lenovi vo semejstvoto. 11Tabela 6:Zdravstveno osiguruvawe vo semejstvotoZdravstveno Ne se Ne se site Vkupnose osigurani osigurani ~lenovi56.16 26.70 17.14 100.00Izvor: Ist.Op{t bi bil zaklu~okot deka romskite semejstva ne polagaatgolemo vnimanie na zdravstvenata sostojba. Pomo{ta kogase bolni ja barat vo nadrilekarite, a ne vo vistinskite. Opravduvawetoza nivnata postapka go gledame, pred sé , vo nivnatakultura na ìveewe, no i vo sostojbata vo koja se nao|aat - siroma{tijata.Ne go isklu~uvame i podatokot {to zdravstvenitedomovi se pooddale~eni od naselbite kade tie, Romite, ìveat.2.2. Higienski usloviDolgo vreme vo literaturata prevladuva{e mislewetodeka Romite se lu|e so lo{i higienski naviki.Rezultatite od spomenatoto istraùvawe govorat dekapolovina od semejstvata 49,97% ìveat vo zadovoluva~ki higienskiuslovi, iako zna~aen del do semejstvata ìveat vo nezadovolitelniuslovi 37,34% i vo lo{i higienski uslovi12,70%.(vidi tabela br.7)Tabela 7:Higienski uslovi vo semejstvotoLo{i NezadovolitelniZadovolitelni Vkupno12.70 37.34 49.97 100.00Izvor:Ist.11Pravoto na zdravstvena za{tita proizleguva od Zakonot za socijalnaza{tita i Zakonot za vrabotuvawe.60

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaKriterium za procenka na higienskite uslovi e zateknatatahigiena vo domot vo momentot na sproveduvaweto na istraùvaweto.Odrùvaweto na higienata naj~esto romskite semejstva japovrzuvaat so dostapnosta na vodata bidej}i taa, spored niv, eedinstvenoto sredstvo za odrùvawe na higienata. Za koristewetona drugi sredstva za higiena, osven pra{ok i sapun, ne se nigovori.Bi moèle da zaklu~ime deka poradi lo{ata materijalnasostojba, kako i poradi lo{ite stanbeni uslovi vo koi sezateknati Romite, ne moème da bideme zadovolni so higienskiteuslovi vo koi tie ìveat. Ne moème da bideme zadovolninitu od nivniot li~en odnos kon sopstvenata higiena.3. Obrazovniot status na semejstvataNepismenosta za Romite ne e nepoznata pojava vo dvaesettiotvek, verojatno }e bide prisutna i vo dvaesetiprviot. Analizitena romskite semejstva, gledani od agolot na obrazovniotstatus na semejstvoto, govorat za: prisutnost na nepismeni~lenovi vo semejstvata, namalen interes za {koluvawe, osobenokaj ènskite deca, i golem procent na lica so neoformeno obrazovanie.Podatocite od istraùvaweto samo ja potvrduvaatiznesenata konstatacija.Majkite vo romskite semejstva se vo golem procent nepismeni-45,38%. So nezavr{eno osnovno obrazovanie se 30,05%romski majki. Osnovno obrazovanie imaat zavr{eno 20,54% majki,sredno 3,37% i 0,13% visoko obrazovanie. 12Obrazovniot status na tatkovcite e poinakov. Najgolemoe u~estvoto na onie koi zavr{ile osnovno obrazovanie 43,99%,potoa sledat onie so nedovr{eno osnovno obrazovanie 22,39%.Nepismeni se 18,9% od tatkovcite, so sredno obrazovanie se12,86% i so visoko obrazovanie se 0, 07% romski tatkovci.12 Isto, s. 35.61

Vesna R. Dimitrievska: Karakteristiki na romskite semejstvavo R. M. so poseben osvrt na romskite naselbi vo SkopjeZemeno vo celina, obrazovnoto nivo na dvata roditeli enezadovolitelno.Interes za {koluvawe nema ni kaj mladite nad 18godi{na vozrast. Nepismenosta e prisutna i kaj ovaa populacija,kaj mom~iwata so 9,49% i kaj devojkite so 7,41%. Golem e procentotna onie koi ne go dovr{ile osnovno obrazovanie. Ma{kiteu~estvuvaat so 20,14%, a ènite so 16,44%. So zavr{eno osnovnoobrazovanie ima pove}e maì - 25,93%. @eni so zavr{enoosnovno obrazovanie ima 10,88%. Sredno obrazovanie pove}e zavr{uvaatmaìte iako nivniot procent e mal - 5,09%. @eni sozavr{eno sredno obrazovanie ima 3,24%. Visokoto obrazovanene e svojstveno kaj maìte. @enite u~estvuvaat so simboli~enprocent od 0,46%. 13 (vidi tabela br.8)Tabela 8:Obrazoven stastus na mladite nad 18 godNepismeniNezavr{eno osnovnoOsnovnoNezavr{eno srednoSredno Visoko VkupnoM/@ M/@ M/@ M/@ M/@ M/@9.49 20.147.41 16.44Izvor:Ist.25.9310.880.930.005.093.250.000.45100.00Kako naj~esta pre~ka za redovnosta i uspehot vo {koluvawetoromskite semejstva ja istaknuvaat siroma{tijata. Oviesemejstva kako da podzaboravaat deka i nedovolnata kontrola odstrana na roditelite vrz decata e pre~ka za uspehot i pri~ina zaizostanuvaweto od u~ili{te. Angaìranosta od strana na roditeliteza drugi raboti nadvor od obvrskite vo u~ili{tetoisto taka ima svoe silno vlijanie na istaknatiot problem. (viditabela br.9)13 Isto, st. 3662

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaTabela 9:Naj~esti pre~ki za redovnost i uspeh vo {koluvaweSiroma{tijaZabranaod roditeliAngaìraniod roditeliBez samokontrolai kontrolaod roditeliDrugoM/@ M/@ M/@ M/@ M/@33.61 1.6540.68 3.07Izvor:Ist.4.133.074.724.602.362.12Vkupno100.00Prisutna e pojavata vo romskite semejstva prihodot vosemejstvoto da go nadopolnuvaat i decata. Decata prihodotglavno go ostvaruvaat od davawe razni uslugi: ~istene prozorcina avtomobili, proda`ba na cigari, proda`ba na vesnici, pomo{vo zanaet~iski du}ani, dostavuvawe na hrana, sobirawe hartija,èlezo, leb, staklo od kontejnerite i sli~no.Pri~ina za niskoto obrazovno nivo vo romskite semejstva e izabranata od roditelite za poseta na u~ili{teto. Osobeno ovaapojava e svojstvena za ènskite deca.Nesomneno deka niskoto obrazovno nivo na Romite sedolì i na posebnata kultura na ìveewe na Romite.4. Ekonomski status vo semejstvataSocio-ekonomskata kriza vo Republika Makedonija seodrazi i vrz ìvotniot standard na romskite semejstva. Neostanaa po{tedeni golem broj na Romi koi rabotea vo dràvniotsektor i firmite koi otidoa pod ste~aj. So sé pogolemoto osiroma{uvawena gra|anite na R Makedonija se namalija mo`nostiteza obezbeduvawe egzistencija preku uslu`nite dejnosti, so{to se namalija i onaka malite mo`nosti za steknuvawe prihodvo romskite semejstva.Ekonomskite uslovi vo romskite semejstva naj~esto, akone i sekoga{, se karakteriziraat so nizok ìvoten standard,63

Vesna R. Dimitrievska: Karakteristiki na romskite semejstvavo R. M. so poseben osvrt na romskite naselbi vo Skopjevisoka stapka na nevrabotenost, niski plati i minimalni, ~estopatinikakvi prihodi vo semejstvoto.Sostojbata e sosema razbirliva dokolku se znae deka e golemprocentot na Romi koi nemaat nikakvo zanimawe. Vo uslovikakvi {to se denes vo R Makedonija, pra{awata kako Romite beznikakvo zanimawe i bez obrazovanie }e najdat egzistencija i{to da rabotat se pra{awa na koi te{ko moè da se najde odgovor.Mnogumina od Romite sami go iznao|aat odgovorot, ~estopatipogre{no sfateni. êstopati se soàluvani i ismejuvani,no raboteweto po kontejnerite e nivniot izbor. Mnogumina mislatdeka tie sobiraat hrana za sebe. Za àl, ima i takvi, no pogoleme procentot na onie koi sobiraat: hartija, èlezo, staklo,akumulatori, hartija za pakuvawe jajca, leb i sli~ni proizvodikoi se vo ili okolu kontejnerite. Tie, Romite, se dobro organizirani,podeleni se kontejnerite po regioni, sekoj {to rabotisobira samo edna rabota ( pr. leb ili staklo).Analizata na romskite semejstva vo Skopje govori dekavo najgolemiot broj na romskite semejstva (83,43%) glavata nasemejstvoto nema diploma za stru~no osposobuvawe ili zanimawe.(viditabela br.10)Tabela 10:Zanimawe na glavata na semejstvotoBez zanimawe So zanimawe Vkupno83.43 16.57 100.00Izvor:Ist.Tabela 11:Glavi na semejstvoto bez zanimawe po vozrast12- 18 19-24 25-35 36-50 Nad 50 Vkupno1.35 14.99 41.15 33.58 8.92 100.00Izvor: Ist.Zagriùva~ki e podatokot {to tie ~lenovi od semejstvotonaj~esto se na vozrast koga se najmnogu rabotno aktivni,od 25 do 50 godini. Istraùvaweto toa i go potvrdi, 74,73% od64

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijaispitanicite se na vozrast od 25 do 50 god., a nemaat diploma zastru~no osposobuvawe. 14 (vidi tabela br.11)Niskoto obrazovno nivo i nemaweto sodvetna profesionalnakvalifikacija se odrazuva i vrz mo`nosta za zgolemuvawena buxetot vo semejstvoto.Prose~niot mese~en buxet vo romskite semejstva naj~estose dviì od 3200 do 6400 denari. Rezultatite od ve}e istaknatotoistraùvawe toa i go potvrdija, 54,60% od romskite semejstvaimaat prose~ni mese~ni prihodi vo doma}instvoto od 3200 do6400 denari. (vidi tabela br.12)Tabela 12:Prose~en mese~en buxet vo semejstvoto bo denariBezredovenprihodDo3000.003001.00do4500.004501.00do6000.006001.00do9000.009001.00do1200.00Nad12000.00 Vkupno12.76 19.51 32.52 22.08 10.13 1.69 1.31 100Izvor:Ist.Bez redovni prihodi se 12,76% od semejstvata, 19,51% seso prihodi do 3200 denari, 10,13% se so prihodi od 6400 do 9600denari i samo 2% od romskite semejstva imaat prihodi pove}e od9600 denari.Podatocite samo ja potvrduvaat u{te edna{ konstatacijatadeka romskite semejstva se i siroma{ni semejstva.Potvrda na ovaa konstatacija e i podatokot {to ovie semejstvapove}e od 88% od prihodot vo semejstvoto go tro{at zahrana, 3, 88% za obleka i za drugi potrebi 1,5%. (vidi tabela 13)Tabela 13:Naj~esti tro{oci vo semejstvotoReìski Hrana Obleka Svadbi Drugo Vkupnotro{oci6.13 88.49 3.88 0.00 1.50 100.00Izvor:Ist.14 Isto, s. 41.65

Vesna R. Dimitrievska: Karakteristiki na romskite semejstvavo R. M. so poseben osvrt na romskite naselbi vo SkopjeFaktot {to re~isi site pari Romite gi tro{at za hranane zna~i deka romskite semejstva se hranat kvalitetno, naprotiv,tie se hranat krajno nekvalitetno. Konzumiraweto na neophodniteprehranbeni artikli: ìto i prerabotki, meso, riba,jajca, mleko i prerabotki od istite, vitalni masti, zalen~uk iprerabotki, ovo{je i prerabotki, {e}eri i prerabotki, e podsite standardi za minimalna egzistencija. Hranata e nabavuvanapo evtini ceni, ~esto pati so dotraen rok na upotreba, sobranaod kontejnerite ili kako ostatok (otpad) od pazarite. Naj~estiproizvodi {to gi koristat pri gotveweto se: kompirot, gravot,orizot i zelkata. Romskite semejstva naj~esto konzumiraat varenahrana, koja naj~esto gi zadovoluva potrebite na decata. Mal eprocentot na semejstvata koi ne gotvat doma, no tie semejstvapogolemiot del od denot go minuvaat nadvor od domot, talkaj}ipo èlezni~kite i po avtobuskite stanici, parkovite, krstosnicite,po domovite, i tamu se snao|aat za jadewe.Treba da istakneme deka za romskite semejstva gotvenatahrana ne e samo fiziolo{ka potreba, tuku i etni~ka tradicijana socijalniot ìvot. Poradi toa duri i najsiroma{nite semejstvase obiduvaat da donesat hrana vo domot i da ja prigotvat.Sekako deka i ovie podatoci odat vo prilog na ve}e konstatiraniotstav deka Romite vo R. Makedonija imaat mnogu nizokìvoten standard i se siroma{ni.5. Socijalna sigurnost i socijalni problemiNe bi ja dobile pravata slika za romskite semejstva dokolkune progovorime za socijalnata sigurnost i socijalniteproblemi koi gi ma~at Romite. Mnogu romski semejstva primaatsocijalna pomo{, {to moè da se zabeleì od tabelata br.14.Semejstva korisnici na socijalna pomo{Korisnici Ne se korisnici Vkupno61.79 38.21 100.00Izvor:Ist.66

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaPodatokot {to 61,79% se korisnici na socijalna pomo{ne zna~i deka Romite se ~uvstvuvaat socijalno sigurni. Iznesenitepodatoci ukaùvaat na nekvalitetnoto ìveewe na romskitesemejstva, pa e sosema normalno tie da se i korisnici nasocijalna pomo{. Osobeno koga stanuva zbor za zemja koja ustavnoe deklarirana kako socijalna dràva. Pokraj realnosta, zanivnata fakti~ka sostojba Romite postojano se pla{at dekapomo{ta }e im bide ukinata.Vo uslovi na nizok ìvoten standard i siroma{tija, sosemase normalni odredeni devijacii, od koi ne se isklu~eni niromskite semejstva. Osobeno izrazeni se: proseweto, imotnitekra`bi, prostitucijata i alkoholizmot.Koristena literaturaAcevski, Ilija, Skopje vizija realnost, Filozofski fakultet,Skopje, 1996;Lakinska, P., Divna, Zagrozenost na romskite deca vo Skopje,UNICEF, Skopje, 2000;Mitrovi}, Aleksandar, Romi na granicama siroma{tva,Nau~na kwiga, Beograd, 1990;Ta{eva, Marija, Etni~kite grupi vo Makedonija,Filozofski fakultet, Skopje, 1997;Harinton, Majkl, Druga Amerika, Prosveta, Beograd, 1965.67

Ruìca Cacanovska: Verskite zaednici i siroma{tijataRuìca Cacanovska,Institut za socoplo{ki ipoliti~ko-pravni istraùvawa SkopjeVERSKITE ZAEDNICI ISIROMA[TIJATAProcesot na revitalizacija na religijata prvenstveno seobjasnuva kako proces koj go "glorificira" postepenoto vra}awena religijata vo site sveri na op{testvenoto ìveewe. Zaìvuvaatverskite zaednici, stanuvaat poaktiven subjekt vo op{testvenotomilje, vernicite se vra}aat vo svoite verski objekti, ai religijata kako takva doìvuva svoja reanimacija i evolucija.Religijata se stremi da ja napu{ti perifernata lokacija voop{testvoto i da se promovira kako zna~aen op{testven subjekt.Procesot na revitalizacija na religijata vo svetskiramki e pred se izraz i produkt na kriznite etapi od razvojot naop{testvoto. Krizata na sekularnoto ìveewe i izrazuvawe,manifestirana vo ekonomijata, a nadopolneta niz sociokulturnataramka na su{testvuvawe, stanuva nu`na determinanta na"kambekot" na religijata kako "spasitel" od stranpatieto koego zafa}a op{testvoto po~nuvaj}i od sedumdesetite, prodolùvaj}ivo osumdesetite godini i postepeno nadovrzuvaj}i se konnoviot milenium. Zemjite od takanare~niot realen socijalizam,ideolo{kiot pad go doìvuvaat kako pad na "socijalisti~kiotson" vo ekonomijata, prosleden vo poleto na kulturnata nadgradba.Preorentacijata na ekonomijata, sledi so preorientacija navrednosniot sistem. Dokolku procesot na sekularizacija bilprifaten i se razvival "potemelno" dotolku krizata e poizrazenai dotolku e "potraumati~na" za nejzinite subjekti. Vo odre-68

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijadeni sredini kako na primer vo Polska, ponatamu vo zaednicitekoi se so islamska provinciencija, za koi e karakteristi~naversko-kulturnata getoizacija, protkaena so tradicionalizam,razvojot na sekularnoto ìveewe stanuva povr{no prifaten, ivo takvite sredini procesot na revitalizacija zapo~nuva i serazviva mnogu pomalku "traumati~no". Bidej}i vo ovoj slu~ajvernicite nikoga{ i ne go napu{tile svoeto versko ubeduvawe,svoite osnovni "kulturni" belezi, tuku stanuva zbor pred se zapovr{no "koketirawe" so sekularizacijata.Profiliraweto na makedonskoto op{testvo kako siroma{no,kako op{testvo koe na patot na tranzicija produciragolema kategorija siroma{no naselenie, odnosno naselenie koene moè da obezbedi svoja elementarna egzistencija, so raspadotna sekularnoto ìvotno te~enie, se javuva potreba od oformuvawena nov tip na kolektiviteti. Imeno so razbranuvaweto nasekularnata orientacija na makedonskoto op{testvo, odnosnoprvenstveno razru{uvaweto na sekularnite tipovi na kolektivnofunkcionirawe, kako na primer rabotni~kata klasa, pasledstveno na toa i nejzinite organizacioni edinici na zdruùvawe,produciraat golemi kategorii naselenie koe se pomalkunekade pripa|at, odnosno aktivno ne participiraat vo nekojsvetoven kolektivitet. Poradi toa religioznata vrednosna matricakako antipod i voedno alternativa na sekularnata, sozdavamo`nosti za sozdavawe na kolektiviteti po novi obele`ja, sprotivnina onie koi gi proteìra seekularizacijata. Aktivizacijatana verskite kolektiviteti, promovirani niz nacionalniteramki obezbeduvaat mo`nosti za integracija na kategoriite koiotpa|aat od sekularnite kolektiviteti. Pritoa treba da se naglasideka krizata na sekularizacijata i apstraktniot humanizam,pred se se tolkuva kako kriza na marksizmot, kako povlekuvaweod marksisti~kite pozicii, koi {to so zavleguvaweto nakrizata vo zemjite od isto~noto blokovsko obele`je bazi~no godestabiliziraa sekularniot kolektivisti~ki duh. Na mestoto nasekularnite kolektiviteti koi se pove}e se osipuvaat i ja gubatsvojata delotvorna mo}, po~nuvaat da se sozdavaat novi koi69

Ruìca Cacanovska: Verskite zaednici i siroma{tijataimaat potreba od brza i efikasna integracija, od brzo i solidnozaìvuvawe na novi kolektiviteti. Razgoruvaweto na nacionalnitekonflikti i ovozmoùva na religijata najlesno vo ovojperiod da se promovira niz nacionalnata ramka. Vsu{nost doa|ado revitalizacija na "~uvstvoto" za pripadnost kon svojata nacionalnazaednica, koja vo novite uslovi se ~uvstvuva zagrozenakako od nadvor taka i od vnatre{nata nekonsolidiranost. Simbiozatana nacionalnoto i verskoto, potencirana so relgiskiottradicionalizam oblikuva zaednici koi {to stanuvaat pocvrstii pokohezivni, no samo vo ramkite na svojata nacija odnosno svojatavera. Globalno sledeno, razli~nite verski zaednici, struktuiranina nacionalna osnova ~inat razedineta globalna zaednica,prosledena na momenti so pogolema ili pomala radikalizacijana stranite.Makedonija kako polikonfesionalna zaednica, vakvotonovo pregrupirawe na globalen plan go dimenzionira niz makrodezorganizacijatana makedonskiot konfesionalen totalitet, isozdava mo`nosti za se pomala objektivna mo`nost za tolerancijana subjektite vo istata. Makedonija se oformuva kako dvopolenkolektivitet, imaj}i go predvid mnozinskiot verni~kipotencijal i na nejzinata periferija smestenite malcinski verskisubjekti, koi zna~ajno ne "participiraat" vo makrokonfesionalniotkolektivitet. 15Vo kontekst na vakvata konfesionalna postavenost, binaglasile deka poimaweto odnosno vrednuvaweto na samataproblematika na siroma{tijata se doìvuva niz proekcija nasvojata nacija odnosno konfesija 16 . Sekoja verska zaenica ofor-15Religioznosta na makedonskoto op{testvo e istraùvana vo proektite"Socio-ekonomskata struktura i problemi na naselenieto vo Republika Makedonija",realizirano 1997/98, publikuvano 2001, ISPPI, Skopje i "Socijalnotoraslojuvawe i kvalitetot na ìvotot vo periodot na tranzicija" realiziran1999/2000 godina, co ISPPI, Skopje.16 Vo istraùvaweto na religioznosta, vo ramkite na proektot "Socijalnotoraslojuvawe i kvalitetot na ìvotot vo periodot na tranzicija" projavenatasiroma{tija, odnosno voenite pohodi vo dene{nicava, gi zamolivme ispitaniciteda gi smestat vo kontekstot na religioznoto ìveewe, a nivniteodgovori se vramuvaat na sledniov na~in:.70

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijamuva humanitarna organizacija koja se obiduva da dade svoj pridonesza ublaùvawe na cvrstiot bran na osiroma{uvawe nanaselenieto. Vo ramkite na svoite mo`nosti, se odi kon redovnoi kontinuirano pomagawe na siroma{noto naselenie. Isto takapostojat i incidentni sostojbi koi, iziskuvaat brza i efikasnareakcija.Zaìvuvaweto na verskite kolektiviteti vo nacionalnosubkulturnata ramka i prvenstvenata nivna zna~ajna zatvorenostkoja se stremi i kon regionalna segregacija 17 , normalno svojaDali smetate deka vojnata i siroma{tijata se Boìja kazna zanapravenite grevovi?Vojnata, siroma{tijata -Br. na ispitanici %Boìja kaznaDa 310 20,66%Ne 774 51,60%Ne sum razmisluval/a 416 27,73%Vkupno 1500 100,00%Pove}e od polovina ispitanici se izjasnile deka vojnata i siroma{tijata vodene{nicata ne se rezultat na Bo`jiot gnev, tuku odgovorot na ova pra{awe gobaraat vo ostanatite sveri ~ovekovoto su{testvuvawe. 20,66% od ispitanite seubedeni deka vojnata i siroma{tijata se izraz na Bo`jiot gnev. A ne{to pogolembroj od niv (416 ili 27,73%) se izjasnile deka nemaat svoj stav kon ova pra-{awe.Sledej}i gi odgovorite, nezobikolno e akcentiraweto na visokata stapka naodgovorot deka vojnite i siroma{tijata ne se izraz na Bo`jiot gnev, zastapenso 56,63% (632 ispitanika) od ispitanicite makedonci, dodeka pak kaj albanskotonaselenie 41,89% od ispitanicite albanci smetaat deka vojnite i siroma{tijatago izrazuvaat gnevot i negoduvaweto na svevi{niot.17 Vo proektot "Socijalnoto raslojuvawe i kvalitetot na ìvotot vo periodotna tranzicija", neodminlivo e akcentiraweto na postepenoto preklopuvawe naregionalnoto i konfesionalnoto, odnosno koncentriraweto na odredena konfesijavo odreden prostor.Verska pripadnost Broj na ispitanici %Musliman 324 21,6%Pravoslaven 1157 77,13%Katolik 13 0,86%Protestant 4 0,26%Drugo 5 0,13%Vkupno 1500 100,00%71

Ruìca Cacanovska: Verskite zaednici i siroma{tijataRegionalna i konfesionalna pripadnostMakedonijvoslavetantMusliman Pra-Katolik Protes-Drugo VkupnoIsto~na 41,60%24698,40%00,00%00,00%00,00%250100,00%Zapadna 20857,78%14841,11%41,11%00,00%00,00%360100,00%Severna 3627,69%9371,54%00,00%10,77%00,00%130100,00%Ju`na 20,53%18798,42%00,00%10,53%00,00%190100,00%Centralna 53,57%13294,29%32,14%00,00%00,00%140100,00%Skopje 6916,05%35181,63%61,4020,47%20,47%430100,00%Vkupno 324 1157 13 4 2 1500Spored iznesenive podatoci neodminlivo e ukaùvaweto na regionalnatasegregacija na konfesionalnite zaednici. Vo Isto~na, Ju`na i CentralnaMakedonija dominira naselenieto koe se identifikuvalo kako pravoslavno, novo Zapadna Makedonija, se koncentrira albanskoto naselenie so muslimanskaveroispoved.Vkrstuvaweto na nacionalnata i konfesionalna identifikacija, mudava na procesot na desekularizacija cvrsta etnodimenzija.Nacionalna i konfesionalna identifikacijaMusliman PravoslavelitantKato-Protes-Drugo VkupnoMakedonec90,81%109498,03%80,72%30,27%20,18%1116100,00%Albanec 25897,36%62,26%10,38%00,00%00,00%265100,00%Tur~in 2195,45%14,55%00,00%00,00%00,00%22100,00%Srbin 26,06%3193,94%00,00%00,00%00,00%33100,00%Rom 2692,86%13,57%00,00%13,57%00,00%28100,00%Vlav 00,00%18100,00%00,00%00,00%00,00%18100,00%Mak.musliman150,00%00,00%150,00%00,00%00,00%2100,00%Crnogorec250,00%250,00%00,00%00,00%00,00%4100,00%Drugo 555,55%222,22%222,22%00,00%00,00%9100,00%Neizjasnet00,00%266,67%133,33%00,00%00,00%3100,00%Vkupno 324 1157 13 4 2 1500(Koeficient na kontingencija 0,4775)Karakterot na pravoslavieto cvrsto ustoli~en so makedonski predznak, kako{to i samata tabela upatuva, tesno se povrzuva so makedonskata nacija, odnosnomuslimanskata veroispoved se povrzuva primarno so albanskoto naselenie. Voovie ramki konfesijata (se misli na mati~nata), dobiva nacionalno integrativnafunkcija. No vo makro sredinata, religiozniot faktor deluva dezintegrativno,polariziraj}i ja zaednicata na dva kolektiviteta, koi zazemaat an-72

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijalogi~na razvrska dobiva i vo ramkite na humanitarnoto deluvawe.Humanitarnite organizacii, organizirani kako sostavendel na verskite zaednici po~nuvaat da dobivaat nacionalen odnosnoverski predznak, pa svojata grià ja naso~uvaat kongriàta za svoite vernici odnosno nacionalnata zaednica vokoja deluvaat.Makedonskata pravoslavna crkva kako najmnogubrojnaverska zaednica vo Makedonija, ~uvstvuva dlaboka odgovornostza kriznata sostojba vo koja {to se nao|a, pa zatoa se opredeluvaza vo ramkite na svoite mo`nosti i opredelbi da pridonese zanejzino nadminuvawe. Definiraj}i go kako bazi~no kriti~nopodra~je duhovnoto mrtvilo na svoeto verni{tvo, ~uvstvuvadlaboka potreba za negova obnova i za "osmisluvawe i organizirawe"na negoviot li~en i zaedni~kiot ìvot. Za postoeweto nazdravoto op{testvo, nu`no e postoeweto na zdrava crkva i zdravosemejstvo.Makedonskata pravoslavna crkva vo 1995 godina ja formirahumanitarnata organizacija "Milosrdie", za organiziranodeluvawe vo krugot na ostvaruvaweto milosrdie i "hristijanskaevangelska me|u~ove~ka qubov". Ovaa organizacija sledstveno nakaànovo deluva na sveto i svetovno pole. Svoi organizacioniedinici ima vo site makedonski epahrii. Humanitarnata organizacija"\akonija" vo svojata svetovna aktivnost im pomaga nasiroma{nite preku rabotata na dvete crkovno-narodni kujni pricrkovnite hramovi vo Skopje, Sveta Paraskeva-Petka (od 1995 -sekojdnevno opsluùvaj}i 120 lica) i Sveti Petar i Pavle (opsluùvaj}i80 lica). Pokraj organiziranite crkovni kujni, humanitarniteorganizacii pri Makedonskata pravoslavna crkvase griàt za starite i iznemo{teni lica, za socijalno zagrozenite,za hendikepiranite, bezdomnicite, za crkvite i manasatirite,na licata vo nevolja i stradanija, kako i se griì zatagonisti~ki pozicii. Vaka polariziraniot nacionalen i religiozen koloritetdeterminira verska odnosno nacionalna dihotomija, determinira sozdavawena dva kolektiviteta, koi nadopolneti so prostornata segregacija, postepenozavleguvaat vo pointenzivni konfliktni zoni, mnogu ~esto najdirektnooblikuvani i naso~eni od socijalnoto milje, so zaedni~ki sodràtel sro~en voop{tata dezintegracija na makedonskoto tranziciono op{testvo.73

Ruìca Cacanovska: Verskite zaednici i siroma{tijataosposobuvawe na lica koi ponatamu }e se zanimavaat so humanitarnaaktivnost.Neposreden pottik za osnovaweto na Humanitarnoto ikulturno zdruènie El Hilal dava Islamskata verska zaednica.Ova zdruènie se formira vo 1991 godina, so cel neposredno daim pomogne na siroma{nite i bedni. Vo ramkite na svoeto desetgodi{nopostoewe, ovaa humanitarna organizacija deluva kakovo Makedonija, taka i vo sosednite albanska i kosovska teriotorija.No najzna~ajni svoi aktivnosti ima okolu delewetohumanitarni paketi, u~eni~ki i u~ebni~ki materijali, no glavnatasvoja aktivnost ja naso~uva okolu deleweto pomo{ vo hranai higienski materijali na najsiroma{nite, ukaùvaj}i na faktotdeka pomgaweto ne treba da bide moralna obvrska tuku duhovnapotreba i zadovolstvo. Pritoa naglasuvaj}i deka solidarnostaso siromaviot, odnosno izrazuvaweto na taa solidarnost eeden od osnovnite beleì na ~ovekot kako socijalno bitie. Aktivnostai deluvaweto na El Hilal osobeno doa|aat do izraz vobegalskite krizi od jugoslovenskite prostori, pri {to ovaa humanitarnaorganizacija, pri Islamskata verska zaednica, zna~ajnogo amortizira begalskiot bran koj zna~ajno go potrese makedonskotoop{testvo. Begalskata kriza, koja ulkaùva{e na brojkiod okolu 400000 begalci, ovaa humanitarnata organizacijazna~ajno se zalaga{e da ja amortizira vo sorabotka so drugi humanitarniorganizacii.Malcinskite hristijanski verski zaednici, obiduvaj}i seda ja obezbedat svojata pozicija vo konfesionalniot"sistem naMakedonija", osobeno seriozno se zafa}aat so humanitarnotodeluvawe. Humanitarnite organizacii koi {to gi oformuvaatstanuvaat zna~aen subjekt za nivno poznavawe i prepoznavawe voovaa sredina, opredeluvaj}i se prvenstveno za deluvawe me|u"perifernite" sloevi na op{testvenata stratifikacija (siroma{ni,bolni, narkomani...). Nivnata malcinska su{tina,tokmu vo proekcijata na humanitarnosta, doa|a do poln izraz,74

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijabidej}i nivnata internacionalna logistika 18 dobiva svoj objektivitetvo obezbeduvaweto solidna materijalna baza za realizirawena istata.Sepak treba da se naglasi deka humanitarnite aktivnostikoi {to gi praktikuvaat skoro site verski zaednici vo Makedonija,se samo mo`nost parcijalno da se odgovori na gorlivatatendencija na osiroma{uvawe 19 , karkateristi~na za ova op{testvenomilje. Obidite koi {to se pravat se obidi koi delumnosamo se zafa}aat so re{avawe na ova pra{awe, bidej}i tiesu{tinski treba da se nadminat vo bazata na op{testvenata18Internacionalnata logistika interesno se "vklopuva" vo mediumsata refleksijana dnevnopoliti~kite nastani. Pa taka, zemaj}i go predvid naglasenotovlijanie na kosovskata kriza vo mediumite na Zapad, humanitarnatapomo{ koja {to ja dodelija nekoi malcinski hristijanski zaednici od Makedonijae pove}e od impozantna. Nezaobikolno e vo ovoj kontekst da se podvle~edeka ovie zaednici vo ramkite na svojata humana dejnost ne ja zaboravija i socijalatavo Makedonija, koja ne be{e direktno zagrozena od aktuelnite nastani.Makedonskata voena kriza, {to sleduva{e posle kosovskata, be{e pokriena vopomal obem. {to direktno upatuva na objasnuvaweto deka "etiologijata" nahumanatiranata dejnost na malcinskite hristijanski verski zadnici vo Makedonija,dosta zna~ajno se determinira od dnevnopoliti~kite slu~uvawa, odnosnonivnata mediumska "agitacija".19Vo proektot "Socio-ekonomskata struktura i problemi na naselenieto voRepublika Makedonija", se obidovme da dobieme podatoci za odnosot na verskitezaednici kon vernicite.Pra{awe: Dali dobivate pomo{ od verskata zaednica?1. Da, dobivam golema pomo{ 6 0,53%2. Da, no ne pregolema pomo{ 10 0,89%3. Voop{to ne dobivam 1096 97,08%4. Ne znam 17 1,51%Vkupno 1129 100,00%Iako vo celost religijata mu pomaga i mu e potrebna na ~ovekot, bidej}i e vofunkcija na negovoto ìveewe, izrazito golem broj lica ne ja sogleduvaatmaterijaliziranata strana na pomo{ta {to im ja pruà verskata zaednica.Samo 10 anketirani naglasile deka dobivaat pomo{ koja sepak ne e pregolema.Site ovie podatoci zboruvaat za karakterot na vrskata me|u ispituvanatakategorija i verskata zaednica. Pari~nite prilozi se sobiraat na verskiteslu`bi, po povod izgradba na svetite objekti, a sredbite so vernicite senaj~esto po povodi odnosno praznici. Pritoa golem broj vernici ostavaatpari~ni prilozi koi odat vo fondovite na verskite oorganizacii. Povratnatainformacija odnosno rabotata so parite ili ~estopati povikuvanoto socijalnoevangelie nekako zatajuva, barem spored iskazite na ispitanicite. Toazboruva deka vo ovoj period na tranzicija, verskite zaednici vo celina malkuse griàt za svoeto verni{tvo, odnosno vernicite tvrdat deka vo ovoj preodenperiod ne dobivaat pomo{ od verskata zaednica.75

Ruìca Cacanovska: Verskite zaednici i siroma{tijatazaednica. No makedonskoto op{testveno bitie, ne moè da seizolira od neposrednoto opkruùvawe, pa zataoa i na vlo{uvawetona polo`bata na siroma{tijata vo Makedonijsa, svoj pridonesdavaat i neposrednite voeni akcii od sosedstvoto, po ~estookvalifikuvaniot sistem na svrzni sadovi. Na begalskite krizi,kako sostaven del na ponovata istorija na Makedonija, svoj pe~ati pridones dadoa i humanitarnite organizacii pri verskite zaednici.Sekako deka polariziranosta i zatvorenosta na verskitekolektiviteti sosema normalno }e se prosledi i vo deluvawetona humanitarnite organizacii. Izvesno ublaùvawe na ovaa podelbasekako deka davaat malcinskite hristijanski zaednici,koi se obiduvaat da bidat "humani" kon site na koi {to taa pomo{im e neophodna.76

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaSlavejko Sasajkovski,Institut za sociolo{ki i politi~ko -pravni istraùvawa, SkopjeNOVA LEVICADilemaDilema koja{to vo stvarnosta pretstavuva svoevidno,barem ramkovno, opredeluvawe na predmetot na ovaa analiza, ikoja{to esencijalno se dviì vo koordinaten sistem ~ii{tokoti se pra{awata na: socijalnata dràva, (neo)liberalizmot,tretiot pat / noviot centar i novata levica, sepak so posebnodominanten analiti~ki osvrt na problemot na Novata levica. 20Dilemata, najelementarno fokusirana, vsu{nost se odnesuvana specifi~no problematizirawe na odredena bitna stranaod kompleksot na najobjektivno sogledanata realnost na "eratana (neo)liberalizmot".Pokonkretno zboruvaj}i, taa dilema ja konotira eventualnatamo`nost, na osnova na socijalno-ekonomski negativniteposledici na procesite na globalizacija na (neo)liberalnataglobalno-op{testvena paradigma, da se izgradi vkupnata op{testvenarelevantost na eden nov filozofsko-teoriski koncept,voedno i prakti~no-politi~ki model na Nova levica. I toaneizbe`no so status i funkcija na vistinska kriti~ka teorija ipraksa na globalno-op{testveniot kompleks, odnosno na op{testveniotsistem na (neo)liberalizmot.Realnosta na filozofsko-teoriskiot i na prakti~nopoliti~kiotprostor za uspe{nata realizacija na takvata nameraod strana na "neimarite" i privrzanicite na Novata levicageneralno se bara i se nao|a na temelite na:‣ o~iglednosta na istoriskot neuspeh na Starata levica,odnosno na konkretnite nejzini ideolo{ki matrici20 Kako najistaknati teoreti~ari na konceptot na Novata levica obi~no sespomnuvaat: Gidens, Tejlor, Hol, Mufi, Valcer, Turen i dr.77

Slavejko Sasajkovski: Nova levicaolicetvoreni i preku realniot socijalizam i prekusamoupravniot socijalizam.‣ o~iglednosta na napu{taweto na leviot ideolo{kopoliti~kipol, i od aspekt na ideolo{ko-politi~katadeklarirana legitimacija i od aspekt na objektivnatapriroda na realniot prakti~no-politi~ki anga`man,od strana na zapadnoevropskite socijaldemokratski isocijalisti~ki politi~ki partii (nivna "amerikanizacija"21 , po primerot na amerikanskata levica - Demokratskatapartija), i nivnoto programsko iprakti~no ideolo{ko-politi~ko locirawe na pozicijatana Nov centar / Tret pat, odnosno pome|u socijaldemokratijatai (neo)liberalizmot. Zna~i ne nekakva,kakva bilo levica, tuku nekakov Nov centar. Lapidarno:centar, a ne levica.Ovaa predmetna opredelba se razbira deka primarnotreba da go generira pra{aweto na odnosot na Novata levicakon problemot na socijalno-ekonomskata depresija, odnosno konproblemot na siroma{tijata. Kako Novata levica, i od pozicijana filozofsko-teorisko promisluvawe, i od pozicija na prakti~no-politi~kodeluvawe (osobeno od pozicija na vr{ewe nadràvnata vlast), a nasproti soodvetnite pozicii na (neo)liberalizmoti na Tretiot pat / Noviot centar, primarno }e go re-{ava problemot na siroma{tijata, poto~no na osiroma{uvawetoili na novata siroma{tija. Kakva e vizijata i nejzinata operacionalizacijakako zaokruèn operativen model na Novata levicavo odnos na prirodata, vo odnos na su{tinata, vo odnos nafunkciite i celite na socijalnata dràva (ili dràvata na blagosostojbata). 2221 Lipset Sejmor Martin: Amerikanizacija evropske levice, Republika 269/2001, prenesenood Journal of Democracy, Vol. 12, No. 2, april 2001.22Ovoj tekst nu`no treba da se gleda samo kako element na kompleksot na slednitetekstovi na avtorot na ovaa analiza: Nov centar / Tret pat, Godi{nik naISPPI, Skopje, 1999; Ideolo{kata profilacija na izbornite programi narelevantnite politi~ki partii za parlamentarnite izbori 1998 godina voRepublika Makedonija, proekt: Parlamentarnite izbori vo Republika Makedonija,ISPPI, 1999; Moderniot politi~ki pragmatizam, nau~en sobir: MaksVeber: Razbiraweto na promenite vo sovremenoto op{testvo, Institut zasociologija pri Filozofskiot fakultet, Skopje, 2000; Ideolo{ko-politi~kitedeterminanti na mo`nostite za namaluvawe na siroma{tijata, nau~en sobir:Tendenciite na siroma{tijata i mo`nostite za najzini namaluvawe, ISPPI iFondacija "Fridrih Ebert", Skopje, 2000; (Neo)liberalisti~kata ideolo{kopoliti~karamka na privatizacijata, nau~no sovetuvawe: Postprivatizacijatavo Makedonija i Bugarija, Fondacija "Fridrih Ebert" i ISPPI, Ohrid, 2001;78

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaNajelementarna signifikacija na Novata levicaNajgeneralno i nekako najsu{estveno zboruvaj}i, moè dase kaè deka teoriskiot koncept na Novata levica fundamentalnose gradi preku svoevidna dvojna negacija:‣ negacija na istoriski poznatite ideolo{ki matrici ipoliti~ka praksa koi vo osnova se povikuvaa na marksisti~kataglobalno-op{testvena ideja, obiduvaj}i setaka da sozdadat svoja idejna racionalizatorska ramka.‣ negacija na (neo)liberalisti~kata globalnoop{testvenaparadigma.Novata levica vo ovaa smisla silno ukaùva, po nejzinogledawe, na vistinskite op{testveno-emancipatorski vrednostina idejata na marksizmot kako zaokruèn op{testven sistem.Odnosno, na odreden na~in e na pozicijata na odbrana na Marks ina marksizmot od site dosega istoriski poznati ideolo{kopoliti~kimatrici koi (samo) se deklariraa kako marksisti~ki,odnosno socijalisti~ki ili komunisti~ki. Novata levica kakoteorisko stojali{te neminovno se dviì po patot koj{to pretstavuvaobid da se rehabilitira onoj, po nivno gledawe vistinskiot,onoj izvorniot Marks i marksizam. Odnosno, vo taasmisla, stanuva zbor za teorisko stojali{te koe{to neizbe`nopretendira da bide marksisti~ka ortodoksija.Pritoa, taa marksisti~ka ortodoksija temelno se sfa}a ise definira preku kriti~kiot odnos kon napu{taweto na imanentniotMarksov personalizam, odnosno preku napu{taweto nastatusot na ~ovekot-poedinec (so negoviot pluralitet na poedine~niidentifikacii) kako centar i kako smisla na samata negova~ovekova op{testvenata akcija, odnosno na taka opredeleniotmarksisti~ki praksis so ~ovekot - poedinec kako aktivenop{testven ~initel i subjekt, a ne kako visoko pasiven objekt. 23Ova pak, od druga strana, sosema jasno i sosema eksplicitnozna~i deka reafirmacijata i revitalizacijata na Marks-Privatizacija, op{testvena mo}, pravna dràva, nau~no sovetuvawe: Postprivatizacijatavo Makedonija i Bugarija, Fondacija "Fridrih Ebert" i ISPPI,Ohrid, 2001; Funkcii na (neo)liberalnata dràva, nau~en sobir: Participacijatavo kreiraweto na novi biznisi i vrabotuvawa, Ekonomski institut i Fondacija"Fridrih Ebert", Skopje, 2001.23 Kako konkreten primer za takvata teoriska pozicija vo ovaa prilika nekaposluì: Golubovic Zagorka: Nova levica, socijalizam i personalizam, Republika, Beograd,broj 272, 2001.79

Slavejko Sasajkovski: Nova levicaovata globalno-op{testvena ideja se bara preku totalno kriti~kiot,poto~no kaàno preku celosno negatorskiot odnos kon deklariranitekako marksisti~ki terorisko-konceptualni i prakti~no-politi~kiprimeri na stavaweto na kolektivitet (se razbiradeka se misli na kolektivitetot na rabotni~kata klasa) kakosredi{te i kako smisla na marksisti~ki vtemeleniot globalno-op{testvenanga`man, koj{to toj kolektivitet go tretirakako socijalno-pasiven, odnosno kako objekt predvoden voop{testvenata akcija i praksa od nekoja svoja (elitna) avangarda.Voedno mora silno da se apostrofira i toa deka, na ovojna~in, Novata levica go napu{ta staro-levi~arskiot avtoritarizami totalitarizam. Nasproti toa, Novata levica vo osnovago prifa}a konceptot na liberalnata politi~ka demokratija,voedno kritikuvaj}i ja negovata imanentna divergencija pome|uvrednostite i principite na slobodata i ednakvosta, no e krajnokriti~na kon insuficientnosta na op{testveniot koncept naliberalizmot, odnosno na (neo)liberalizmot, vo odnos na ona{to bi trebalo da bide socijalno-ekonomska demokratija vo smislana socijalno-ekonomska pravda i solidarnost.I tokmu tuka treba da se bara su{tinskata razlika me|uNovata levica i Noviot centar ili Tretiot pat. Osnovnata zabele{kaod pozicijata na Novata levica kon pozicijata na Tretiotpat ili Noviot centar se odnesuva na otkaùvaweto odstrana na Noviot centar ili Tretiot pat od visokoto nivo nasocijalna pravda, socijalna solidarnost i socijalna za{tita. 24Gidensovite opredelbi na pri~inite za postoeweto na NovatalevicaEntoni Gidens, ideologot na Tretiot pat na britanskitelaburisti na Toni Bler (koi{to programski, a u{te pove}eprakti~no-politi~ki, ne se opredeluvaat i legitimiraat kakoideolo{ko-politi~ki leva partija), na edno mesto sepak zboruvaza realnosta na postoeweto na op{testveni uslovi za gradewe naop{testvena relevantnost na leva teoriska i prakti~nopoliti~kapozicija i pritoa gi identifikuva slednite pri~iniza taa op{testvena relevantnost na Novata levica:24 Giddens Anthony: Treci put, Obnova socijaldemokracije, " Politicka kultura " , Zagreb,1999.80

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonija‣ spomnatiot rascep vo tkivoto na liberalnata demokratija.‣ nedoizgradenosta na teoriskiot koncept na(neo)liberalizmot.‣ slabostite na procesite na globalizacija na(neo)liberalisti~kata paradigma.‣ kapacitetnosta na kriti~kiot odnos na Novata levicakon (neo)liberalisti~kata stvarnost.‣ negativnite posledici na (neo)liberalisti~kata ekonomija,posebno vo odnos na pojavata na novata siroma{tija.25Kritika na liberalnata demokratijaEdno od temelnite mesta vo teoriskiot koncept naNovata levica, preku koe vo ogromna mera konceptot na Novatalevica se obiduva da ja izgradi svojata visoka op{testvenava`nost, pretstavuva kritikata na liberalniot teoriski koncept.Sosema normalno taa kritika e naso~ena kon fundamentitena liberalnata teorija: vrednostite i principite na individualizmoti na razdvojuvaweto na slobodata od ednakvosta.Kritikata na individualizmot kako vrednost i principna liberalizmot se dviì vo nasoka na ukaùvaweto deka nesmee da se apsolutizira uvaùvaweto na individualnite potrebii interesi, tuku deka mora da se vospostavi ramnopravnost iliedinstvo pome|u individualnite i kolektivnite, ili op{titeop{testveni interesi, so primarna opredelba izrazena kakopostignuvawe na nu`nata socijalna pravda. Kritikata na vrednostitei principite na slobodata i na ednakvosta ja konotiranivnata distinkcija vo op{testvata na liberalniot kapitalizam,odnosno liberalnata demokratija. Novata levica ukaùvana liberalno-demokratskata realnost koja zboruva za nemo`nostada se aplicira pravoto na slobodata vo celinata nanegovata konceptualna kapacitetnost, vo uslovi koga ekonomskokapitalnatali~na ili grupna / kolektivna potencijasu{testveno go determinira optimalnoto praktikuvawe na slobodatakako liberalno-demokratski princip. 2625 Giddens A. : Beyond Left and Right, The Future of Radical politics, Polity Press, Oxford,1994, 9 - 11.26 Interesno e da se pogledaat dve liberalni viduvawa na problemot na slobodata:Berlin Isaiah: êtiri ogleda o slobodi, Nolit, Beograd, 1992; Laski HaroldJ. : Sloboda u modernoj dràvi, Radni~ka {tampa, Beograd, 1985.81

Slavejko Sasajkovski: Nova levicaVo najtesna vrska, soglasno so ovie opredelbi, se nao|a ikritikata na liberalnata demokratija od strana na Novatalevica koja ukaùva na opredelbata na demokratijata vo edenglobalen kontekst. Zna~i, ne samo kako nekakva politi~ka demokratija,tuku kako demokratija koja{to pokraj politi~katadimenzija ja sodrì i socijalno-ekonomskata dimenzija. Odnosno,demokratija koja go implicira opredeluvaweto na sintagmata"kvalitet na ìvotot" vo edno po{iroko zna~ewekoe{to go vklu~uva kako politi~ko-demokratskiot kvalitettaka i onoj socijalno-ekonomskiot demokratski kvalitet. 27Participativno demokratsko op{testvoNovata levica kako svoja kardinalna cel go istaknuvaformiraweto na ona {to se narekuva participativno demokratskoop{testvo, so centralna to~ka opredelena kako reafirmacijana humanisti~kite vrednosti. Novata levica silnoja istaknuva apolutnata opredelba za ~ovekovoto osloboduvawei emancipacija od kakvi bilo avtoritarni ili totalitarniop{testveni izrazi.No mora tuka mnogu silno da se apostrofira opredelbatana Novata levica za napu{tawe na upotrebata na mehanizmoti instrumentot na socijalisti~kata ili komunisti~katarevolucija, za da se dojde do posakuvanata, do vizioniranata,do proektiranata, globalno- op{testvena stvarnost.Namesto toa, opredelbata e na transformacijata nakapitalizmot. Toa vsu{nost e i opredelbata za reformskiotsocijalizam.Reformskiot socijalizam na Novata levica treba dapretstavuva verodostojna alternativa na silno izrazenataliberalno-pazarna osnova na moderniot kapitalizam (~ija{tomnogu va`na komponenta e i visokata dominacija na interesotna kapitalot, odnosno na profitot nad interesot na trudot),no pritoa da ne se izvr{i su{tinska destrukcija naprincipite na pazarot, privatnata sopstvenost i efikasnosta."Idejata" fundamentalno se sostoi vo povrzuvawe voedna zaokruèna funkcionalna celina na tie liberalno-kapi-27 Opredelbite na Novata levica vo odnos na ova pra{awe na definirawe nademokratijata vo dosta golema mera se pod vlijanie na Kornilios Kastoriadis.Za negovoto delo poglednete go kultnoto delo: Fantazija, kritika i sloboda, integralnopreneseno vo Republika, Beograd, 252 - 253, 2001.82

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijatalisti~ki principi so socijalisti~kite principi na nivnaregulacija koja }e bide vo funkcija na za~uvuvawe na interesitena trudot, kade {to na najelementaren moèn na~in doa|aatdo izraz vrednostite na ~ovekovata sloboda, emancipacija idostoinstvo.Na ovaa osnova vsu{nost i se gradi spomnatata opredelbana demokratijata preku nadminuvaweto na nejzinataopredelba isklu~ivo samo kako formalno-politi~ka demokratijavo nasoka na nejzino pokompleksno i celosno opredeluvawekako globalna op{testvena demokratija koja ja vklu~uvai socijalno-ekonomskata demokratija. Toa e opredeluvawe nareformsko-socijalisti~kata demokratija kako globalen op-{testven odnos vtemelen na vrednosta i principot na socijalnatapravda i koja }e go obezbeduva nu`no potrebnoto nivona socijalna ednakvost i sigurnost.Taka }e se stvorat i neophodnite op{testveni usloviza postoewe i optimalno funkcionirawe na reformskosocijalisti~kataparticipativna zaednica (ili participativnodemokratsko op{testvo) koja, kako nekakva idealnoutopisti~kavizija i proekt, treba da ovozmoì promocija,za{tita i realizacija na socijalnite interesi i potrebi (nokako celina, zna~i bez izdvojuvawe samo na onie so materijalisti~kapriroda ) na site ~lenovi na zaednicata.Moè da se kaè i deka reformskiot socijalizam, odnosnoparticipativnoto demokratsko op{testvo, su{tinskise vizionira kako odredena, uslovno zboruvaj}i, visokofunkcionalna "organski" zaokruèna celina na ~ovekovataindividualna i kolektivna op{testvena "komponenta", pri{to bi trebala da se ostvari Marksovata ideja za zaednica naslobodni li~nosti.Na ova mesto se ostvaruva i najva`nata rehabilitacijana ona {to pretstavuva, spored misleweto na Novata levica,navistina verodostojna i relevantna izvorna Marksova pozicija.Toa e komplementarnosta i kvalitativnoto spojuvawe naekonomskata i politi~kata demokratija, koja{to na najvitalenmoèn na~in }e se konstituira i }e funkcionira na bazana potpolnata individualna ~ovekova participicija. So toabi bile nadminati i site najsu{testveni karakteristiki,avtoritarni i totalitarni po svojata priroda, zna~i notornonedemokratski, na liberalno-demokratskata participativnakoncepcija.83

Slavejko Sasajkovski: Nova levicaVo ovaa smisla Gidens kako osnovni vrednosti na reformskiotsocijalizam gi naveduva: sloboda, ednakvost, zaedni{tvo,bratstvo, socijalna pravda, sorabotka, progres, mir,prosperitet (sfaten mnogu po{iroko od strogo materijalisti~kiotkontekst i povrzan so vrednostite i principitena socijalnata pravda i sigurnost) i sre}a (so opredelba naosnova na spojuvaweto na individualnite i kolektivnite potrebii interesi) . 28Individualisti~kata vrednost na Novata levica i reformskiotsocijalizamKonceptot na Novata levica edno od svoite najsilni teoriskistojali{ta go konstituira preku opredelbata za apsolutnokriti~ki odnos kon kolektivizmot na istoriski dosegapoznatite ideolo{ki matrici koi svojata racionalizatorskaramka se obiduvaa da ja izgradat na osnova na marksisti~katafilozofsko-idejna paradigma. Nasproti toj kolektivizam, Novatalevica se trudi so site sili da oformi filozofsko-idejnostojali{te koe{to kako edna od svoite najsu{tinski vertikalitreba da ja ima opredelbata za sozdavawe na komplementarenodnos pome|u individualnite i kolektivnite op{testveni interesii potrebi.O~igledno za da se postigne maksimalno mo`na verodostojnosti zaokruènost na takvata opredelba i namera Novatalevica so silna eksplikacija ukaùva na bliskosta, odnosnokonvergentnosta, duri i komplementarnosta, pome|u originalnatai izvornata Marksova misla i personalizmot kako filozofsko-idejnaparadigma.Vo taa smisla duri moè da se kaè i toa deka tokmuukaùvaweto na taa komplementarnost vo stvarnosta go pretstavuvaosnovniot element na filozofsko-idejniot koncept koj{totreba da ja rehabilitira i reafirmira marksisti~kata ideja,taka kako {to od strana na Novata levica se sfa}a i se definiranejzinata izvornost, originalnost, i vo nekoja raka, pravovernost.Ovaa komplementarnost, ponatamu, nesomneno treba sopotpoln uspeh da ja odigra i ulogata i funkcijata na fundamentna koj }e se izdigne konstrukcijata na op{testvenata teorisko-28 Isto, 21.84

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijakonceptualna i prakti~no-politi~ka verodostojnost i relevantnostna Novata levica.So ova povrzuvawe na marksizmot i personalizmot odstrana na Novata levica vo osnova se saka da se zasili vrednostai zna~eweto na humanisti~kata izvorno Marksova dimenzija,celosno destruirana od strana na istoriski dosega poznatitekonkretni marksisti~ki ideolo{ki matrici i prakti~no-politi~kimodeli. Na ovoj na~in konceptot na Novata levica ne samo{to se distancira od dosega poznatite konkretni marksisti~kiideolo{ki matrici tuku, u{te pove}e, taka go gradi svojot humanisti~kii demokratski kapacitet, komparativnost i realnavisoko funkcionalna alternativnost vo odnos na konceptot naliberalnata demokratija.Vo ovaa smisla, Zagorka Golubovi} na ovoj na~in go gradisvojot odgovor na pra{aweto: dali moè da se zboruva za imanentnakolizija na idejata na socijalizmot so personalisti~kiopredelenite op{testveni dvièwa, koi vo svoeto bitie go konotiraatsfa}aweto za konstituirawe na takva op{testvenazaednica i nejzina organizacija na fundamentot na samoodreduvawetona individuite i op{testvenite kolektiviteti.Toj odgovor se sostoi od tri premisi:‣ Rekonstrukcijata na liberalniot kapitalizam da seodviva vo nasoka na obezbeduvawe na uslovi za potpolnrazvoj na individualnite potencii.‣ ôvekovata emancipacija da bide kako primarna celna reformskiot socijalizam, a toa vsu{nost pretstavuvaosloboduvawe na optimalnite potencii na sekojaindividua, i vo taa smisla site ovie op{testvenipromeni se opredeluvaat ne kako kone~na cel tukusamo kako sredstvo za ostvaruvawe na vistinskatakone~na cel definirana kako op{testveno-istoriskimaksimalna mo`na individualna sloboda i emancipacija.‣ Ova zna~i deka, kako negova nu`na konsekvenca, izgradbatana socijalisti~koto op{testvo mora da sevtemeluva na demokratski vrednosti i principi koi-{to treba da ovozmoàt ednakva raspredelba na op-{testvenite mo`nosti na site individui i na site op-{testveni grupi. 2929 Vo istiot ponapred referiran trud.85

Slavejko Sasajkovski: Nova levicaPreku ovie premisi na reformskiot socijalizam, koi gisintetizira{e Zagorka Golubovi}, konceptot na Novata levicapravi silen napor krajno efikasno da ja otfrli totalitaristi~katastigma, ne samo na konkretnite socijalisti~ki ideolo{kimatrici i/ili prakti~no-politi~ki modeli, tuku i na socijalisti~kiteglobalno-op{testveni idei, vizii i proekcii. I,namesto takvata dosega dominatna socijalisti~ka recepcija, dase izgradi pretstava za socijalizmot kako globalno-op{testvenaplatforma vtemelena na teorijata na emancipacijata i slobodatana li~nosta. Vo ovoj kontekst stoi i opredelbata na reformskiotsocijalizam deka "kolektivnata sre}a" ne moè da íbide nadredena na "individualnata sre}a" .Vo ovie problemski ramki se koristi i sintagmata "fundamentalisti~kimarksizam" 30 so cel da se napravi ostra istroga distinkcija vo odnos na onie marksisti~ki ideolo{kimatrici koi se fundiraat na primatot na potrebite i interesitena nekoj kolektivitet (pokonkretno: klasata na trudot),odnosno na op{testveniot sistem, nad potrebite i interesite naindividuata, na toj na~in formiraj}i se kako avtoritaristi~kii totalitaristi~ki op{testveni sistemi, a ne kako individualnoemancipatorski op{testveni sistemi.RealnostTeorijata na Novata levica i ne e nekoja nova konceptualnaplatforma. Se razbira, ako opredelbata staro-novo seupotrebuva koga stanuva zbor za, vo osnova, zaokruèni teoriskistojali{ta ~ii nikulci za prv pat se pojaveni pred pedesetinagodini. Me|utoa, op{testveniot ambient vo koj{to ovoj konceptna Novata levica ja dobi svojata zna~itelno posilna zna~ajnost(i kako teoriskiot interes, i kako, navistina vo dosta pomalamera, prakti~no-politi~kiot interes) ima barem nekolku svoibez kakvi bilo dilemi visoko relevantni dimenzii:‣ pojavata na prvite krajno relevantni i validni znaci napojava na recesiona dinamika vo svetot na (neo)liberalizmot,~ija{to prirodna i verodostojna, primarno teoriskaalternativa bi trebalo da bide tokmu konceptot30 Toa vo stvarnost e sintagma na: M. Rader: Marx’s Interpretation of History, NewYork, Oxford Univesity Press, 1979, 5.86

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijana Novata levica, zaedno so ({to e verojatno u{te pova`no)pojavata na odredeni krajno realni negativnisocijalno-ekonomski reperkusii na (neo)liberalnataekonomija i voop{to na (neo)liberalnata globalnaop{testvenost, odnosno na op{testveniot sistem na(neo)liberalizmot.‣ svoevidnoto "ras~istuvawe" na kompleksnosta na leviotideen i ideolo{ko-politi~ki pol (preskoknuvaj}i gona ova mesto ideolo{kiot i politi~kiot raspad na"realniot" i na "samoupravniot" socijalizam) nastanatapo napu{taweto na dotoga{ idejno-teoriski i ideolo{ko-politi~ki(samo)legitimiranite levi zapadnoevropskipoliti~ki-partii (socijaldemokratski i socijalisti~ko-rabotni~ki)na polot na sovremenata kapitalisti~kalevica, i nivnoto (pomalku idejno i ideolo{ko-politi~ko,a mnogu pove}e pragmatsko prakti~no-politi~ko)transformirawe i delocirawe vo prostorotna nekoj nov Nov centar ili Tret pat, prakti~nopome|u klasi~nite idejni, ideolo{ki i politi~ki poziciina (neo)liberalizmot i na socijaldemokratijata.Navistina mnogu e te{ko temelno kriti~ki da se vrednuvaat,op{testveno-sistemski da se osporuvaat i istorisko-civilizaciskida se delegitimiraat idejno-teoriski referiranite ipromoviranite humanisti~ki vrednosti i principi na konceptotna Novata levica. Vo taa smisla, nikako ne moàt da seosporuvaat, na primer, determinantite i opredelbite na Novatalevica za vistinska sinteza na politi~ko-demokratskata slobodai ednakvost, kako i posvetenosta na izgradba na celosnodemokratsko op{testvo kade {to komponentata na liberalnatapoliti~ka demokratija }e bide sintetizirana so komponentatana socijalnata demokratija, odnosno so op{testvenata komponentakoja gi konotira socijalno-ekonomskata pravda, solidarnosti sigurnost. Toa e vsu{nost ona {to tvorcite i privrzanicitena Novata levica go opredeluvaat kako koncept na soci-87

Slavejko Sasajkovski: Nova levicajalno-pazarna ekonomija, odnosno kako koncept koj{to treba dagi sintetizira vo potpolno funkcionalna op{testveno-sistemskacelina ekonomsko-razvojniot potencijal na visoko liberaliziranioti dereguliran pazar, na privatnata sopstvenost iindividualnata inicijativnost i na profitot, od ednata strana,onaa (neo)liberalnata, so, od drugata strana, onaa na reformskiotsocijalizam, nu`nosta od postignuvawe na najvisoko mo-`no nivo na socijalna integracija i kohezija preku optimalnoefikasno nadminuvawe na site temelni neednakvosti (i onie odpoliti~ka i onie od socijalno-ekonomska priroda) preku ve}eelaboriranite opredelbi za reformski socijalizam, participativnodemokratsko op{testvo i socijalno-liberalno pazarnostopanstvo, i toa prvenstveno preku proteìraweto na op{testvenitevrednosti i principi na socijalna pravda, solidarnost,ednakvost i sl.Konceptot na Novata levica, kako idejno-teoriski konceptna negacija i nadminuvawe na slabostite na konkretnite irealni ideolo{ko-politi~ki izrazi na (neo)liberalizmot,"realniot socijalizam", "samoupravniot socijalizam" i "noviotcentar / tretiot pat", odnosno, i u{te pove}e, kako idejno-teoriskikocept na sinteza na op{testveno-razvojnite potencijali,politi~ko-demokratskite potencijali i socijalnata pravda, odnosnosocijalno-ekonomskata demokratija, na (neo)liberalizmoti na ona {to spored teoreti~arite na Novata levica pretstavuvanesporna originalnost i izvornost na Marksovata idejnamisla vsu{nost e izgraden i egzistira, mora toa silno da seapostrofira, kako isklu~ivo teoriski koncept.Ili, moèbi poto~no kaàno, konceptot na Novata levicaniz dosega{niot istorisko-civilizaciski razvoj postoi samokako u{te edna od ne malku, niz istorijata na op{testvenata misla,sre}avanite utopisti~ki proekcii na idealna op{testvenazaednica, odnosno idealen op{testven sistem, niz mislovnataproekcija vtemeleni dominantno na optimalno potrebnoto po-~ituvawe i realizacija na vrednostite i principite na ednakvost,pravda, prosperitet, solidarnost, humanizam, altruizam.88

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaToa pak, sosema jasno, go sugerira faktot deka toj konceptna Novata levica vo dosega{niot istorisko - civilizaciskikontinuum (sî u{te) nema dobieno nekoja svoja prakti~no-politi~kamodeliranost. Odnosno, ne bil nitu edna{ konkretnaidejna i ideolo{ka osnova na nekoi odredeni partisko-politi~kisubjekti koi od pozicija na vr{ewe na dràvnata vlast }e seobidat prakti~no da go realiziraat, odnosno op{testveno da gomaterijaliziraat, toj (sî u{te samo) teoriski koncept.Vo sklad so ovie konstatacii, poto~no vrednuvawa ievaluacii, vo odnos na imanentniot koncepciski i modelskipotencijal na Novata levica za negova prakti~na realizacija imaterijalizacija, interesno bi bilo (retori~ki) da se definiraatnekolku dilemi tokmu vo odnos na mo`nostite, pati{tata,na~inite, mehanizmite za eventualna prakti~no-politi~ka realizacijana konceptot na Novata levica, a nasproti konkretnite,prakti~no-politi~ki realiziranite i relativno dobropoznati opredelbi i sodrìni na (neo)liberalisti~kata teoriskakonceptualizacija i prakti~no-politi~ka modeliranost.Ova go potencirame kako interesno, duri verojatno ikako nu`no potrebno, zaradi u{te edno mnogu silno validno irelevantno potcrtuvawe na slabosta na Novata levica koja{tose ogleda vo faktot {to taa e samo teoriski koncept, odnosnonema svoja prakti~no-modelska izgradenost. Vo taa smisla, bibilo mnogu interesno da se promisli kakvi toa konkretniprakti~no-politi~ki potezi bi moèl da vle~e, na primer, Turenkako francuski premier ili, pak, Neboj{a Popov kako srpskipremier, realiziraj}i i materijaliziraj}i go konceptot(ili utopijata) na Novata levica, a nasproti niz prakti~no-politi~katapraksa poznatite konkretni (neo)liberalisti~ki,"novo-centristi~ki", "real-socijalisti~ki" , "samoupravno-socijalisti~ki"potezi.Pove}e pati, i so polno pravo, mnogu silno potenciravmedeka teoriskata pozicija na Novata levica temelno se gradi ivrz opredelbata za vo osnova pozitiven odnos i prifa}awe nakonceptot na liberalnata politi~ka demokratija, voedno kriti-89

Slavejko Sasajkovski: Nova levicakuvaj}i ja negovata imanentna divergencija pome|u vrednostitei principite na slobodata i ednakvosta.Tokmu edna od najsu{tinskite opredelbi na Novatalevica e taa za sintetizirawe na demokratsko-liberalniteprincipi na sloboda i ednakvost, no nikade ne moè da se sretneizgraden prakti~no-modelski stav za toa kako realno (i sistemskii operativno) }e se postigne taa sinteza. Navistina bezèlba da se {pekulira, no moè, na primer, da se naso~i vnimanietokon, isto taka, edna od najsu{testvenite opredelbi naNovata levica, onaa za participativna demokratska zaednica,povtorno i taa samata opredelena krajno voop{teno i ramkovno.Vo toj kontekst, dali moèbi re{enieto se podrazbira kakonekakvo balansirawe pome|u mehanizmite na posredno ({to podefinicija e liberalnata politi~ka demokratija) i na neposrednoodlu~uvawe, duri moèbi i so dominacija tokmu na mehanizmitena neposredno-demokratsko (samoupravno) odlu~uvawe.Ponatamu, isto taka, edna od najsu{testvenite i najfundamentalniteopredelbi na Novata levica e i onaa za sinteza naliberalnata politi~ka demokratija (koja se prifa}a, so silnoizrazena napomena deka mora pritoa da se nadmine kolizijatame|u principite na politi~kata sloboda i ednakvost so reformsko-socijalisti~katasocijalno-ekonomska demokratija.Jadroto na op{testvenata vizija, na op{testvenata proekcija, etokmu preku ona {to vo konceptot na Novata levica se nazna-~uva kako socijalno-liberalna ekonomija da se nadminat negativnitesocijalni i socijalno-ekonomski reperkusii, vrz principitena socijalna pravda, solidarnost, sigurnost, humanizam,altruizam. No, povtorno, i tuka doa|a do izraz temelniot karakter,prakti~no temelnata insuficiencija i nedostatok na konceptotna Novata levica, odnosno teorisko-konceptualnatapriroda na Novata levica. Nikade ne moè da se najde baremmalku razraboten operativen model za prakti~no-politi~kodejstvuvawe vo nasoka na realno realizirawe i materijalizirawena teoriskiot koncept, ili na utopijata, na reform-90

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijaskiot socijalizam i na participativnoto demokratsko op-{testvo.Vo toj kontekst, navistina e mnogu zna~ajno i interesnoda se promisli za mo`nostite, za na~inite, za mehanizmite, zainstrumentite za postignuvawe na sakanata temelna koncepciskacel, onaa za postignuvawe na optimalno nivo na socijalnapravda. Kako pri prakti~nata operativno-modelska realizacijana navedenata cel }e se realizira koga kako su{tinski opredelbise potenciraat, inaku po definicija kolizi~nite me|usebe, po~ituvaweto na razvojniot potencijal na privatnatainicijativnost, privatnata sopstvenost i profitot, od ednastrana, i, od druga strana, ostvaruvaweto na visokoto nivo nasocijalna pravda, solidarnost i za{tita, {to nesporno pretstavuvai opredelba za revitalizacija i reafirmacija na vrednostite,principite i normite, odnosno na op{testvenata funkcijana socijalnata dràva, ili dràvata na blagosostojba. Kako }ese finansiraat funkciite na socijalnata dràva, odnosno kakovfiskalen sistem }e bide konstituiran i kakva fiskalnapolitika }e bide dizajnirana i vodena, nema li toa vsu{nost dase izvitoperi vo destimulacija na privatnata inicijativa ivoop{to na op{testveniot razvoj. Vo taa smisla, kako }e se dadeodgovor na moèbi najsu{testvenoto pra{awe, ona za definirawetona funkciite na dràvata, i kako vid na funkcii,i u{te pointeresno, kako juristi~ka dimenzioniranost i kapacitetna tie funkcii. 31Vo tesna soglasnost so ova, silno se nametnuva i pra{awetoza tipot, odnosno konceptot i modelot, na socijalnata dr-àva, dali, zboruvaj}i vo ideotipski ramki, }e se potpira nagermanskiot ili na amerikanskiot tip. 3231 Mnogu e interesno ukaùvaweto na Karl Polawi za vrskata me|u liberalisti~katadefinicija na dràvata i na nejzinite funkcii so totalitaristi~kiteizvitoperuvawa (fa{izam, socijalizam) : Polanyi Karl: Velikapreobrazba, Politi~ki i ekonomski izvori na{eg vremena, Naklada Jesenski iTurk, Zagreb, 1999.32 Pove}e za toa kaj: Pridat Birger P. : Pravednost ili fairness. Dràva ugra|anskom dru{tvu, Merkur, 617 / 618, September / Oktober, 2000, 1026 - 1031.91

Slavejko Sasajkovski: Nova levicaNe pomalku silno se nametnuvaat i drugi, isto taka temelnipo svojata priroda i zna~ewe pra{awa, koi vo ovaaprilika nema da bidat fokusirani, ednostavno poradi toa {todadeniot prostor za ovaa elaboracija ve}e e probien.92

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaMirjana Slaninka-Dineva,Institut za sociolo{kii politi~ko-pravni istraùvawa- SkopjeJAVNITE SLU@BI I SOVREMENATALOKALNA SAMOUPRAVAVO REPUBLIKA MAKEDONIJAV o v e d n a b e l e { k aJavnite slu`bi kako institucija na ustavnoto, no i naadministrativnoto pravo se javuvaat vo razli~ni oblici, zavisnood vidot na dejnostite koi se ostvaruvaat vo nivnite ramki.Pred sî, se raboti za institucionalizirano zadovoluvawe na~ovekovite potrebi, glavno vrz dve osnovi: vrz osnova na zaednicatai vrz osnova na op{testvoto. Tuka se preferira klasi~notosociolo{ko sfa}awe na Ferdinand Tenis za poimot "zaednica"na koj mu se protistavuva poimot "op{testvo".Vo toj kontekst, moè da se zboruva za razli~ni ~ovekovipotrebi i nivno funkcionalno i teritorijalno izrazuvawe. Dokolkuse raboti za teritorijalnoto izrazuvawe na razli~nitejavni dejnosti (javni slu`bi) najmnogu do izraz doa|a relacijata:javnite dejnosti / javnite slu`bi i lokalnata samouprava (lokalnotonivo na zadovoluvawe) nasproti centralnoto (dràvnoto)nivo na ostvaruvawe. Vo ovoj mig e aktuelna relacijata: javniteslu`bi - lokalnata samouprava - lokalnata uprava (decentralizacijatakako proces).Da istakneme deka postojat dva pristapa vo prou~uvawetona materijata za javnite slu`bi. Prviot e t.n. funkcionalenpristap, dodeka vtoriot e t.n. teritorijalen pristap. Teritorijalniotpristap e aktuelen sega, osobeno imaj}i gi predvid us-93

Mirjana S .- Dineva Javnite slu`bi i sovremenata lokalnasamouprava vo Republika Makedonijatavnite promeni od 2001 godina koga se redefinira institutotlokalna samouprava. Poznato e deka sovremenata lokalna samoupravaima dve ustavni zna~ewa. Da se prisetime na ovie dvezna~ewa.Prvo, taa vrz osnova na Osnovnite odredbi se utvrduvakako "temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija"(~l. 8, stav 1, al.9 od Ustavot na RM).Vtoro, taa pretstavuva zagarantirano ustavno pravo nagra|anite preku razli~ni oblici da u~estvuvaat vo odlu~uvawetoza pra{awa od lokalno zna~ewe, koi{to se sega zna~itelnopro{ireni so amandmanskite re{enija od 2001 godina. No, so nivne se tangira zna~itelno vr{eweto na nestopanskite javni slu`bi.Vpro~em, se raboti za izmenite so koi{to na gra|anite i naedinicite na lokalnata samouprava im se "vra}aat" nekoi funkciii nadle`nosti {to porano bile ustavno relevantni (pred devedesettitegodini na minatiot vek): pred sî, ekonomskata funkcija- "lokalniot razvoj, ruralniot razvoj i lokalnoto finansirawe".Dali e mo`no lokalnata samouprava da se tretira kakosistem na javni slu`bi? Odgovorot e pozitiven. Toj proizleguvaod materijalnata sodrìna na lokalnata samouprava kako ustavnai zakonska institucija.So ustavnite promeni od 2001 godina, koi{to se slu~ija ipod pritisok na t.n. "voena kriza", sozdadeni se vsu{nost noviustavni osnovi za zakonskite promeni na reìmot na lokalnatasamouprava; potoa, na reìmot na nestopanskite javni slu`bikoi doprva treba da bidat zakonski operacionalizirani. Istotaka, se vovedoa novi instituti, kako {to e institutot "pripadnicina zaednicite" koj{to implicira soodvetno sankcionirawei e vo vrska so funkcioniraweto na slednite instituti:na lokalnata samouprava, na nestopanskite javni slu`bi i najavnata administracija (bez ogled dali se raboti za lokalna ilidràvna administracija).Bidej}i sî u{te ne e izvr{eno amandmanskoto usoglasuvawena opredelen broj zakonski normi so koi{to e regulirana94

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijamaterijata na lokalnata samouprava i javnite slu`bi, korisno eda se prezentiraat potransparentno mislewata na gra|anite,pred sî na korisnicite na javnite uslugi, za toa {to mislatkonkretno za funkcioniraweto na ustanovite vo ramkite naop{tinite, kako i za mo`nosta tie da vlijaat vrz odlu~uvawetoza zadovoluvaweto na t.n. nematerijalni potrebi. Dobieniterezultati moàt da bidat od korist samo kako empiriska podlogaza zakonskata proekcija na odnosite me|u zaednicite (kakonov ustaven institut), nestopanskite javni slu`bi i lokalnatasamouprava kako ustavni instituti (so ednodeceniskata primena).Potrebni se oddelni distinkcii vo modelot, vo zavisnostod ekonomskite, politi~kite, socio-demografskite, kulturnitei drugite uslovi {to postojat kaj oddelnite tipovi na edinicina lokalnata samouprava vo Republika Makedonija.1. Ustavnite pretpostavki za sankcionirawe na odnosite me|uzaednicite, instituciite na nestopanskite javni slu`bi i lokalnatasamoupravaSo usvojuvaweto na amandmanite na Ustavot na RepublikaMakedonija se sozdadoa novi ustavni pretpostavki za sankcionirawena takov sistem na nestopanskite javni slu`bi koj{to bibil vo korelacija so ostvaruvaweto na ustavnoto pravo na gra|aninotna lokalna samouprava, no i vo vrska so pravata/dol`nostitena pripadnicite na zaednicite kako ustavna novina. Kon"zaednicite"kako nov ustaven institut (spored imeto, no ne ispored sodrìnata), zakonodavecot treba da ima porazvien"sluh", osobeno vo pogled na detalnoto regulirawe na ustavniteprava i obvrski na site pravni subjekti, za da se izbegne eventualnaarbitrarnost. Duri e prepora~livo da se usvoi poseben zakonza zaednicite vo Republika Makedonija, kako osnova za izgradbana sistemski zakoni i podzakonski akti, sî so cel da seobezbedi konzistentna primena na ovoj ustaven institut. Poznatoe deka so "detalizirawe" se isklu~uva (no ne vo potpolnost)95

Mirjana S .- Dineva Javnite slu`bi i sovremenata lokalnasamouprava vo Republika Makedonijamo`nosta za "praven vakuum" i primena na "analogija", osobenokaj institutite {to imaat prete`no upravno-praven, odnosnojavnopraven karakter.Sodrìnata na pravata i obvrskite na pripadnicite nazaednicite e identi~na so onaa {to be{e utvrdena so ~l. 48 odUstavot na Republika Makedonija za "pripadnicite na nacionalnostite".Pred sî, potrebna e zakonska definicija na institutot"pripadnicite na zaednicite", potoa nivno numeri~ko pretstavuvawe,bidej}i se raboti za fizi~ki lica so opredeleni sociodemografskikarakteristiki i dvièwa, {to moè da go storinadle`nata upravna organizacija - Dràven zavod za statistikana Republika Makedonija. "Pripadnicite na zaednicite" kakonov ustaven institut (inverzija za "pripadnicite na nacionalnostite")inkorporira "zaedni{tvo" koe{to implicitno pretpostavuvapostoewe na odredeni belezi na fenomenot "zaednica"(kako sufiks).Imeno, postojat razli~ni tipovi na zaednici, kako naprimer, bra~na zaednica, semejna zaednica, lokalna zaednica,etni~ki zaednici, dràvna zaednica i sli~no. Bidej}i pripadnicitena zaednicite kako pravni subjektiviteti i podanici nadràvnata zaednica ìveat i se izrazuvaat vo ramkite na edinicitena lokalnata samouprava (duri so to~no utvrdeno procentualnou~estvo dokolku sakaat da imaat opredeleni jazi~niprava i prava vo pogled na personalna zastapenost vo javnite institucii),takviot tip na zaednici najmnogu treba da se eksponiravo funkcioniraweto na sistemot na lokalnata samouprava ina sistemot na javnite slu`bi (bez ogled dali se raboti za nestopanskitejavni dejnosti ili pak za stopanskite javni dejnosti).Vo ovoj kontekst se pokrenuvaat niza otvoreni pra{awa,no i problemi koi{to imaat empiriski karakter, posebno vovrska so primenata na ~l. 58 stav 2 na Ustavot na RepublikaMakedonija koj glasi:" U~estvoto vo upravuvaweto i odlu~uvawetovo javnite ustanovi i slu`bi se ureduva so zakon i vrzprincipite na stru~nost i kompetentnost". Takvite dilemi ve-96

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijarojatno }e vlijaat vrz primenata na principot (amandmanskatazalo`ba) za "soodvetna i pravi~na zastapenost na gra|anite koipripa|aat na site zaednici" vo javnite institucii i instituciitena vlasta. Vo duhot na takvata ustavna zalo`ba potrebno e dase izgradat soodvetni kriteriumi, so {to bi se isklu~ila dominimum diskriminacijata vrz osnova na pripadnosta na opredelenetni~ki kolektivitet, a posebno na onie {to vo Preambulatase ozna~eni kako "drugite". Verojatno deka za tie "drugi"postojat "drugi oblici" koi ne moàt da imaat kvalifikativina "zaednici", tuku tie moàt da osnovaat "zdruènija na gra|ani"koi{to statusno pripa|aat na t.n. "nevladin sektor" (kakorazni oblici na prijatelstva me|u razli~ni narodi i sli~no).Vo Republika Makedonija, koja kako unitarna i me|unarodnopriznaena dràva sî u{te ~ekori po patekata na t.n. tranzicija,postoi tendencija kon privatizacija na nestopanskitejavni slu`bi (koja moè da bide celosna ili delumna). Toa verojatno}e ima opredeleni reperkusii vrz ìvotniot standard naosiroma{enoto naselenie. Ovaa privatizacija ima za cel da gomobilizira raspolo`liviot kadar i finansiskite sredstva naosnova~ite vo nasoka socijalnata dràva da se rastovari odopredelen broj na socijalni funkcii. Vsu{nost, dràvata sakada se "oslobodi" od redistributivnata funkcija i finansiskotome{awe vo nestopanskiot javen sektor. No, potrebno e konstantnojavno da se afirmira ustavnata odredba od ~l. 33 sporedkoja postoi ustavna dol`nost " sekoj... da pla}a danok i drugijavni dava~ki i da u~estvuva vo namiruvaweto na javnite rashodina na~in utvrden so zakon". Vsu{nost, preku zakonskoto operacionalizirawena ovaa ustavna norma se obezbeduvaat, me|udrugoto, i finansiskite sredstva za funkcioniraweto na nestopanskitejavni slu`bi. Vpro~em, taa dol`nost im dava za pravona gra|anite da bidat redovno informirani za tro{eweto nasredstvata, no i da moàt da u~estvuvaat vo upravuvaweto so javniteustanovi vrz principite na stru~nost i kompetentnost.97

Mirjana S .- Dineva Javnite slu`bi i sovremenata lokalnasamouprava vo Republika Makedonija2. Za dosega{noto funkcionirawe na nestopanskite javni slu-`bi/javnite institucii vo edinicite na lokalnata samoupravaod aspekt na korisnicite na javnite uslugiFunkcioniraweto na nestopanskite javni slu`bi/ustanovimoè da se postavi kako nau~noistraùva~ki proekt i problemskida se fokusira na nekolku nivoa.Pritoa, mo`ni se slednite nivoa: nivo na dràvnite organii na organite na lokalnata samouprava, potoa, nivo na davatelitena javnite uslugi i nivo na korisnicite na javnite uslugi.Site tri nivoa, zaedno ili oddelno posmatrano, pretstavuvaatrazli~ni aspekti na generalno proektiraniot problem.Vo ovaa prilika posebno vnimanie }e se posveti na tretotonivo - na nivo na korisnicite na javnite uslugi (destinateri),kako edna od stranite na sistemot na nestopanskitejavni slu`bi, no istovremeno i na sistemot na lokalnata samouprava.Nesomneno deka opredelen pridones kon materijata davaatrezultatite na proektot "Funkcioniraweto na nestopanskitejavni slu`bi vo Republika Makedonija" (vo organizacijana Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istraùvawa,so materijalna poddr{ka na Ministerstvoto za obrazovanie inauka na Republika Makedonija). Istraùvaweto be{e sprovedenovo periodot oktomvri - noemvri 2001 godina vo op{tiniteod jugoisto~niot del na Republika Makedonija i vo gradotSkopje (dve skopski op{tini).Zaradi pogolem uvid vo rezultatite (od intervjuto), nekoi}e bidat prezentirani tabelarno (samo spored op{tata distribucijana iskazite na 150 respondenti tretirani kako osnovnagrupa). Vo tekstot }e bidat prikaàni samo del od rezultatitekoi{to se neophodni za inicirawe na soodvetna rasprava.* Za prvoto pra{awe ne e potreben nikakov tabelarenprikaz, bidej}i site respondenti (vo 100% slu~ai) se izjasniledeka "kvalitetot na ìvotot na naselenieto zavisi od so-98

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijadejstvoto na sevkupniot sistem na javni slu`bi vo op{tinite,odnosno od razvienosta na nestopanskite javni slu`bi i na komunalnitejavni slu`bi (komunalnata higiena, urbanisti~kotoureduvawe na prostorot, javniot prevoz i redica drugi komunalnidejnosti).* Na vtoroto pra{awe:"[to mislite, {to najmnogu ime potrebno na gra|anite vo ovoj moment, a i podolgoro~no gledano,od aspekt na zadovoluvaweto na javnite uslugi", bea dobienislednite odgovori:Mislewe %1. Besplatno obrazovanie, zdravstvo, detska za{tita- besplatno site uslugi............................................................. 22,82. Socijalna i ekonomska sigurnost, mir i pove}efinansiski sredstva za javni uslugi.................................... 18,63. Podobri uslugi: zdravstvo, obrazovanie,detska za{tita vo pogled na: stru~nost, kvalitet,profesionalizam ....................................................................... 13,54. Namaluvawe na participacijata ......................................... 7,65. Podobra organiziranost i unapreduvawe na dejnostite. 7,86. Gradewe na novi objekti i osovremenuvawena opremata ................................................................................... 6,87. Podobar odnos kon korisnicite i za{tita na mladatapopulacija...................................................................................... 6,88. Reformi vo site nestopanski javni slu`bi...................... 6,89.Podobri rakovodni i stru~ni organi.................................. 5,110.Da nema partizacija vo ustanovite..................................... 2,511.Podobra koordinacija so dràvnite organi.................... 1,7V k u p n o: 150 - 0,00* Na tretoto pra{awe: "Dali Vi e poznato, so kakvi sîproblemi se sre}avaat ustanovite na javnite slu`bi vo svojatasekojdnevna rabota (na primer, u~ili{tata, ambulantite, kulturniteustanovi, gradinkite i sl.)? bea dobieni slednite odgovori:99

Mirjana S .- Dineva Javnite slu`bi i sovremenata lokalnasamouprava vo Republika MakedonijaM i s l e w e %1. Nedostig na finansiski sredstva..................... 34,82. Nesoodvetna kadrovska politika...................... 11,03. Zastarenost na opremata i na tehnologijata.... 8,14. Nedostig na osnovni sredstva/kompjuteri......... 7,55. Ne postoi eti~nost................................................. 6,46. Vrabotuvawe po partiska linija/me|upartiskiraspravii....................................................................... 4,67. Slaba kontrola (nadzor)........................................ 2,98. Lo{a organizacija.................................................. 2,39. Lo{i personalni odnosi, nepotizam.................. 2,210 Premnogu eksperimenti i lo{o usovr{uvawe.... 2,211 Lo{o upravuvawe i rakovodewe......................... 1,212. Ne sum zapoznaen i bez odgovor........................ 16,6Iako golem broj na korisnici na javnite uslugi e zapoznaenso problemite so koi{to se sre}avaat ustanovite na javniteslu`bi vo svojata sekojdnevna rabota, toa ne e rezultat na zakonskatamo`nost korisnicite na javnite uslugi da vlijaat vrz nivnatarabota.Imeno, samo vo 6% slu~ai gra|anite se izjasnile deka"moèle malku da vlijaat vrz rabotata na ustanovite na javniteslu`bi", dodeka 94% od respondentite se izjasnile deka "voop-{to ne moàt da vlijaat vrz rabotata na ustanovite".* Slednoto pra{awe koe{to logi~ki se nametnuva glasi:"Koj organ ili telo, formalno ili neformalno, ima presudnovlijanie vrz raboteweto na ustanovite na javnite slu`bi voVa{ata op{tina?"Na postavenoto pra{awe bea dobieni slednite odgovori:Mislewe %1. Centralnata dràvna vlast (Vlada, ministerstva)........... 28,62. Gradona~alnikot......................................................................... 16,03. Gradona~alnikot zaedno so centralnata vlast.................... 8,0100

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonija4. Gradona~alnikot zaedno so direktorite na ustanovite.... 9,35. Gradona~alnikot zaedno so sovetot na op{tinata............. 5,35. Sovetot na op{tinata................................................................ 2,06. Direktorite na ustanovite....................................................... 4,87. Politi~kite partii................................................................. 12,78. Nevladinite organizacii......................................................... 1,39. Ne znam......................................................................................... 10,610.Bez odgovor.................................................................................. 1,3Od ovaa tabela se gleda deka centralnata vlast ima presudnovlijanie vrz rabotata na ustanovite na javnite slu`bi voedinicite na lokalnata samouprava. Ne e za potcenuvawe nituvlijanieto {to se ostvaruva vo ramkite na funkcijata "gradona~alnik".Taka, marginaliziranite korisnici na javnite uslugi nepokaùvaat interes za iskoristuvawe na zakonskata mo`nost popat na soodvetna participacija i donacija da pridonesuvaat zaizgradba na novite objekti ili nivnata rekonstrukcija. Imeno,samo 6% gra|ani od vkupniot broj na anketiranite lica sepodgotveni so mali sumi da participiraat i doniraat vo izgradbatana novite objekti; pribli`no tolkav broj bi participiraldokolku se znae kade to~no }e otidat parite. 88% od gra|anitene se voop{to vo mo`nost da participiraat i doniraat bidej}iimaat niski prihodi. No, i dokolku bi moèle da u~estvuvaat votoa, tie smetaat deka e potrebno prethodno da se smeni reìmotvo smisla da postojat opredeleni dano~ni olesnuvawa za donatoritei participientite.Ponatamu, da progovorime za dve tendencii koi{to seprisutni kako praktika vo sovremeniot svet. Prvo, se raboti zaprivatizacijata na nestopanskiot javen sektor, a vtoro, vopra{awe e decentralizacija na t.n. Tret sektor/neprofiten sektor.* Imeno, za privatizacijata se izjasnile samo 36%gra|ani (32% za potpolna privatizacija, a 4% za privatizacija101

Mirjana S .- Dineva Javnite slu`bi i sovremenata lokalnasamouprava vo Republika Makedonijavo nekoi dejnosti). Protiv privatizacija se izjasnile nad 62%gra|ani-korisnici na javnite uslugi.* Na pra{aweto: "Mislite li deka za optimalno i efikasnofunkcionirawe na nestopanskite javni slu`bi (ustanovi)se potrebni promeni, vo pogled na ... (slednite raboti)" bea dobienislednite odgovori:Mislewe Da Ne Ne znam B.O- decentralizacijata 69,3 5,3 23,3 2,0- finansiraweto 89,3 4,0 4,6 2,0- nadzorot 88,0 6,0 4,6 1,3- kadrovskata politika 87,3 4,6 6,0 2,0- organizacijata:upravuvaweto 88,0 2,0 6,6 3,3- stilot na rakovodewe 83,3 2,6 8,0 6,0- odnosite so korisnicite 92,2 1,3 4,0 2,6- odnosite so javnosta 94,6 2,0 0,6 2,6Zna~i, najpotrebno e slednoto: da se izvr{at promeni voodnosite so javnosta i korisnicite na javnite uslugi. No, za decentralizacijatase izjasnile procentualno najmalku gra|ani(69,3%) vo odnos na drugite raboti. Simptomati~no e golemotoprocentualno u~estvo (23,3%) kaj stavkata "ne znam" vo ramkitena modalitetot "decentralizacija".Moèbi takvite stavovi kon privatizacijata i kon decentralizacijataimaat vrska so naru{enata socijalna sigurnostna gra|anite - korisnici na javnite uslugi. Samo za ilustracija,spored iskaànoto mislewe, korisnicite vo 50% slu~ai imaatfinansiski problemi, potoa sledat problemite so nevrabotenosta(20%) i so koristeweto na javnite uslugi (10%).3. Zaklu~ni sogleduvawa102

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaVrz osnova na iskaànite stavovi i mislewa moè da sekonstatira deka vo funkcioniraweto na nestopanskite javnislu`bi vo ramkite na lokalnite zaednici (i na lokalnatasamouprava) postojat razli~ni problemi.Imeno, postoi nezainteresiranost na dràvata za unapreduvawetoi razvojot na nestopanskite javni slu`bi, potoa,neadekvaten sistemski pristap kon privatizacijata, dodekakorisnicite na javnite slu`bi ne se voop{to vo mo`nost da vlijaatvrz raboteweto na ustanovite na javnite slu`bi. Najgolemiteproblemi vo funkcioniraweto na nestopanskite javnislu`bi postojat vo ramkite na novoosnovanite selski op{tini,no i vo ramkite na malite op{tini, {to proizleguva, me|udrugoto,i od nesoodvetnata me|uop{tinska sorabotka.Ne postoi institucionalna zainteresiranost na javnopravnitesubjekti za favorizirawe na pogolema mobilnost vokoristeweto na javnite uslugi (na primer, mobilni apteki,podvi`ni bibliote~ni fondovi, izlo`bi, teatri za mladatapopulacija, kina i sl). Treba da se razmisli koja institucija enajpogodna za razvivaweto na kulturnite i na sportskite manifestacii.Verojatno deka se toa osnovnite u~ili{ta i organitena lokalnata samouprava, pa i sovetite na mesnite zaednici.Sekako deka e potrebno sozdavawe na me|uop{tinski koordinativnitela za unapreduvawe na oddelni nestopanski javni dejnosti,so nekolku profesionalci, a najmnogu so volonteri(mladi lu|e i penzionirani stru~waci).Gra|anite i lokalnite zaednici ne se dovolno samostojnivo svoite prava, osobeno vo pogled na razvojot i unapreduvawetona javnite dejnosti(slu`bi).Ponatamu, potrebno e vnimatelno i konstruktivno da seobmisli idejata za pazarot kako faktor vo razvojot na oddelnitedejnosti. Dràvata i op{testvoto imaat opredeleni nadle`nostida se griàt za unapreduvaweto na oddelni javni dejnosti.Sozdavaweto na materijalnite uslovi, investiraweto vo infrastrukturatai vo pro{iruvaweto na dejnostite, kako i obezbeduvawetona kadrovskata ekipiranost, po pravilo pripa|a na os-103

Mirjana S .- Dineva Javnite slu`bi i sovremenata lokalnasamouprava vo Republika Makedonijanova~ite na ustanovite, a ne na vraboteniot personal - davatelitena uslugi (se misli na javnite ustanovi i slu`bi).Na onie ustanovi, pak, koi imaat tretman na samostojniustanovi (del od svoite uslugi gi realiziraat na pazarot i sonegovo posredstvo), im se dopu{ta i pretpriemni{tvoto i pogolemasloboda vo pogled na upravuvaweto i odlu~uvaweto, bidej}ise isklu~uva ustavniot kriterium "Stru~nost i kompetentnost".Vo privatnite ustanovi za takvite raboti odlu~uva samostojnoliceto koe vloùva kapital. No, zakonskiot reìm na kontrolatavo pogled na izvr{uvaweto na dejnostite (osnovnata dejnost)e istoveten, bez ogled za kakov tip na ustanova se raboti.Vo ovoj kontekst treba da se istakne deka e neophodnousvojuvawe na Zakonot za ustanovite kako edinstvena pravnaosnova za utvrduvawe na razli~nite statusi vo vr{eweto na javnitedejnosti, pred sî vo ustanovite kako osnovna organizacionaforma, vo pogled na finansiraweto, vodeweto na kadrovskatapolitika, upravuvaweto, rakovodeweto, nadzorot i site drugielementi i kriteriumi spored koi{to nekoja dejnost se proglasuvaza javna i se institucionalizira vo ramkite na ustanovite.Potrebna e pogolema zainteresiranost za osnovawe nanovi ustanovi, kako i za vozobnovuvawe na kulturnite domovi,posebno vo selata (selskite op{tini). Nesomneno, preku toa }ese stimulira i afirmira vrskata me|u seloto i gradot, vo smislana unapreduvawe na duhovniot ìvot koj vo momentov e "pod pritisok"na vojnata i na siroma{tijata (kontinuum: selo-grad).Ovie se samo nekoi viduvawa za ~ija pogolema sistemati~noste potreben adekvaten nau~noistraùva~ki pristapi soodvetna metodologija koja insistira na polidimenzionalnosti interdisciplinarnost.Koristeni izvori:1. Anderson, Benedikt:"Zamisleni zaednici"(prev. na mak.),Skopje, Kultura, str. 303;104

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonija2. Slaninka-Dineva, Mirjana: "Ruralnite lokalni zaednici isovremenata lokalna samouprava", vo:Godi{nik na Institutotza sociolo{ki i politi~ko- pravni istraùvawa, Skopje, 2000,str. 119-136;3. Slaninka- Dineva Mirjana: "Javnite slu`bi vo RepublikaMakedonija.-Realnost i vizija.-, Skopje, ISPPI, 2002, str. 225;"Upravno pravo i upravna postapka."-(M. Slaninka Dineva/D.Trajkovski), Skopje, Svetlost-grafika, 2002, str. 227;4. Ustav na Republika Makedonija, Sl. vesnik na Makedonija,52/91 i Amandmani na Ustavot na Republika Makedonija usvoeniso Odluka na Sobranieto na Republika Makedonija na 16.11 2001godina;5. Dokumentacija na proektot "Funkcioniraweto na nestopanskitejavni slu`bi vo Republika Makedonija", Skopje, Institutza sociolo{ki i politi~ko-pravni istraùvawa, 2001/2002.105

Blagoja Nanevski: Ekonomskiot razvoj - pretpostavka zasocijalna integracijaBlagoja NanevskiEkonomski institut-SkopjeEKONOMSKIOT RAZVOJ -PRETPOSTAVKA ZASOCIJALNA INTEGRACIJASoglasno sogleduvawata napraveni od stranski institucii,Republika Makedonija ostvari zna~itelen napredok vo sproveduvawetona reformite. Kon krajot na 2000 godina sklu~en e Dogovorza stabilizacija i pridruùvawe so Evropskata unija, kako iaran`mani so Me|unarodniot monetaren fond i Svetskata banka.Seto toa pridonese da se sozdade solidna osnova za zabrzuvawe naekonomskiot rast vo 2001 i vo slednite godini. Na primer, somakroekonomskata politika za 2001 godina se predviduva{erealen porast na BDP od 6,0%, prose~na godi{na stapka na inflacijataod 2,2%, porast na investiciite od 22%, porast navrabotenosta od 1,5% i na platite od 2,3% itn. 33 Vo narednitegodini, isto taka, moè{e da se o~ekuvaat sli~ni stapki na porastna BDP. Vo vakvi, za na{i uslovi, relativno visoki stapkina stopanski raste`, }e se sozdadea i pretpostavki za namaluvawena nevrabotenosta i na siroma{tijata.Me|utoa, vo 2001 godina Republika Makedonija doìveasilen udar i nazaduvawe na ekonomijata. Voenite dejstvija ikrizata od 2001 godina predizvikaa pove}ekratni posledici itie }e se ~uvstvuvaat vo naredniot period. Imeno, pogolem delod investiciite vo 2001 godina se zabaveni ili prekinati. Toase odnesuva kako na investiciite na javniot taka i na privatnioitsektor. Posledicite od niskata investiciona aktivnost }e33Makroekonomska politika na Republika Makedonija za 2001 godina.Slu`benvesnik na Republika Makedonija broj 112/2002.106

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijase odrazat vrz dinamikata na BDP, vrz vrabotenosta i vrzìvotniot standard na naselenieto. Zgolemeniot rizik na zemjatagi dekuraìra ne samo investitorite vo zemjata, tuku i onieod stranstvo. Voenite dejstvija i krizata predizvikaa prenaso-~uvawe na golemi sredstva namesto za investicii vo stopanskikapaciteti vo korist na odbranata na zemjata. Za iznosot naovie sredstva stopanstvoto na Republika Makedonija e li{enood investicii za ekonomski razvoj.Ostvaruvawata vo ekonomijata vo 2001 godina se zna~itelnoponiski od realnite mo`nosti i od predviduvawata. Namestopredvidenata pozitivna stapka na porast na BDP ostvarena enegativna stapka od okolu -4,5%. Nepovolnite vlijanija od voenitedejstvija se vidlivi vo site oblasti od ekonomskiot ìvoti od socijalniot ìvot i so nivnite posledici }e se soo~uvamepodolg period. Toa, pred sî, se odnesuva na vlijanieto na voenitedejstvija i na krizata vrz natamo{noto zgolemuvawe na siroma{tijatai za odlagaweto na re{enijata za nejzino namaluvawe.Vakvata sostojba pridonese kon postojniot broj na siroma{nilica da se dodadat i ìtelite vo severozapadniot delod dràvata koi najpove}e gi po~uvstvuvaa posledicite od voenitedejstvija.Golemite zagubi na fizi~ki kapital (zgradi, oprema, predmetiza rabota, razni vidovi proizvodi, ìva stoka) go zabrzaa raslojuvawetona naselenieto i ja zgolemija siroma{tijata. Za rekonstrukcijai izgradba na novi objekti, kako za nabavka na opremai na drugi sredstva {to se izgubeni vo voenite dejstvija }e bidatpotrebni zna~itelni sredstva i vreme. Toa }e zna~i deka za tojiznos }e bidat pomali sredstvata za investicii i osovremenuvawetona makedonskite pretprijatija.1. Razvojot - osnovna pretpostavka zanamaluvawe na siroma{tijata i za socijalna integracijaOstvaruvaweto na visoki stapki na porastot na BDP, zgolemuvawetona vrabotenosta i na ìvotniot standard se osnovni107

Blagoja Nanevski: Ekonomskiot razvoj - pretpostavka zasocijalna integracijapretpostavki za namaluvawe na siroma{tijata i za socijalnaintegracija. So zgolemuvaweto na vrabotenosta i na blagosostojbatana naselenieto }e se eliminiraat ekonomskite pri~ini zasiroma{tijata i fragmentacijata. Toa zna~i deka stopanstvotona Republika Makedonija vo naredniot period ima potreba odvisoki stapki na godi{en raste` na BDP.Za relativno visoki stapki na raste` na BDP potrebna evisoka investiciona aktivnost. U~estvoto na investiciite vobruto doma{niot proizvod na Republika Makedonija e relativnonisko i iznesuva 16,2% vo 2000 godina. Toa e za okolu 2% povisokood u~estvoto na amortizacijata. Niskoto u~estvo na investiciitevo BDP ukaùva deka vkupnata ponuda za investiciina finansiskiot pazar vo Republika Makedonija e relativnomala i nedovolna da gi zadovoli potrebite {to gi nalaga potrebataod dinami~en stopanski razvoj. Sogleduvawata ukaùvaatdeka za da se obezbedi realen porast na BDP od okolu 5-6% godi{no,u~estvoto na investiciite vo BDP treba da iznesuvaokolu 22-23%. Toa zna~i deka za da se dostigne ovaa golemina nainvesticiite potrebno e da se zgolemi nivnoto u~estvo vo BDPod sega{nite 16% za okolu 6-8 procentni poeni.So dostignuvaweto na vakva stapka na investiciite RepublikaMakedonija }e se izedna~i so uspe{nite zemji vo tranzicija.Me|utoa, dokolku se postavat poambiciozni celi za ekonomskiraste` i za pobrzo re{avawe na problemite vo vrska sonevrabotenosta i siroma{tijata, stapkata na investicii treba dabide zna~itelno pogolema od proektiranata vo visina od okolu23%. Na primer, stapkata na investicii kaj zemjite vo razvoj ezna~itelno povisoka od onaa vo Republika Makedonija i kajuspe{nite zemji vo razvoj iznesuva okolu 28%. 34Ostvaruvaweto na celite na makroekonomskata politikaza podinami~en stopanski raste` }e zavisi od obemot i uspe{nostana investiciite. Finansiskiot sistem na Republika Makedonijase soo~uva so seriozni slabosti i sî u{te ne pretstavuva34Makedonija 2003. Ramkovna prograna za ekonomski razvoj i refori. Skopje,2000, str.75.108

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijafaktor koj moè da obezbedi pogolema mobilizacija na finansiskisredstva za da se zgolemat investiciite i da se pottikne razvojotna stopanstvoto. Glavni u~esnici na finansiskiot pazar sebankite ~ii performansi se nedovolni za vo pogolema mera da sezgolemat investiciite.Na kratok rok, izvorite na finansirawe na investiciitevo Republika Makedonija }e se baraat vo stranstvo i toa vo kreditnai nekreditna forma. Drug moèn golem izvor na finansiskisredstva za finansirawe na investiciite pretstavuvaat za-{tedite na naselenieto nezavisno dali tie se vloèni vo bankitei {tedilnicite ili se tezavrirani. Doma{nite izvori na investiciimoè da bidat dominantni na dolg rok, a toa }e zavisi odbrzinata na restruktuiraweto na sektorot na pretprijatijata ina finansiskiot sektor. Obemot na investiciite vo RepublikaMakedonija vo golema mera e determiniran i od visokite kamatnistapki na kreditite. Tie ja destimuliraat investicionata potro-{uva~ka, a negativno se odrazuvaat i vrz stranskite investicii.Pogolema efikasnost na pazarite na kapital vo RepublikaMakedonija treba da se o~ekuva na dolg rok i vo taa nasoka otpo~natise reformi na finansiskiot sistem koi }e dovedat do osovremenuvawena ovie pazari. Razvojot na pazarite na kapital e potrebeni za pogolem vlez na stranski vloùvawa vo stopanstvotona Republika Makedonija. Me|utoa, od brzinata i od odlu~nostaso koja }e se ostvaruvaat reformite, pred sî, vo bankarskiot sektor}e zavisi obemot na investiciite i na stopanskiot razvoj nazemjata.Od posebno zna~ewe za Republika Makedonija e stavawetona za{tedite na naselenieto, bilo tie da se vo bankite ili tezavrirani,vo funkcija na investiraweto i na razvojot. Najdobarna~in golemite iznosi na za{tedi koi iznesuvaat nekolku stoticimilioni evra da se stavat vo funkcija na razvojot se malite isemejnite pretprijatija. Za taa cel treba da se pottiknuva i razvivamikrokreditiraweto i da se koristat stranskite, a i doma{-nite iskustva (na primer, moè da se navede mikrokreditirawetokoe se ostvaruva od strana na [tedilnicata "Mo`nosti" i [te-109

Blagoja Nanevski: Ekonomskiot razvoj - pretpostavka zasocijalna integracijadilnicata FULM koja dejstvuva kako Kreditna unija, a preku koise izfinansirani golem broj mali proekti, pri {to e ostvarenmo{ne visok stepen na povrat na kreditite od preku 99%).Unapreduvaweto na konkurencijata vo Republika Makedonijae pretpostavka za pobrz priliv na stranski kapital vo zemjata,za pobrz priliv na stranski investicii, a so toa i za uvoz nasovremena tehnologija i znaewe. Unapreduvaweto na konkurencijatai otvoraweto na pazarot }e pridonese za pobrzo prestruktuirawena pretprijatijata i zgolemuvawe na nivnata konkurentskasposobnost.Vo tesna vrska so investiciite e i politikata na generalnii selektivni stimulacii za pottiknuvawe na izvozot kojamoè da se ostvaruva so dano~nata politika. Za taa cel treba dase prodolì so osloboduvaweto od pla}awe danok na dobivka (zakompaniite na koi im e dodelen pionerski status osloboduvaweod pla}awe za period od 5 godini, osloboduvawe vo visina na tro-{ocite za kapitalni investicii, osloboduvawe od danok na dobivkaza investicii vo istraùvaweto i razvojot i celosnotoosloboduvawe od carinski dava~ki za uvoz na surovini, oprema irezervni delovi). Selektivnite stimulacii se sostojat od osloboduvawaod danok na dobivka za reinvestirawe na dobivkata vokapitalnite tro{oci, obezbeduvaweto na povolni me|unarodnikrediti, davawe na dotacii, obezbeduvawe na garancii i davawena provizii). 352. Participacijata na pazarite kako na~in zasocijalna integracijaVo oblasta na ekonomskiot ìvot participacijata zna~imo`nost za nepre~eno angaìrawe vo site delovi na ekonomijata,pogolemi izgledi za vrabotuvawe, pogolem dohod i podobar ìvotenstandard. Po pravilo, lu|eto se zainteresirani za podobruvawena uslovite za ìveewe i rabotewe i baraat da im se obezbedipolesen pristap vo ekonomijata. Otvoreniot i dostapen35Strategija za izvoz na Republika Makedonija. Skopje, 1999, str.201-202.110

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijapazar pretstavuva na~in za u~estvo na proizvoditelite, potro{uva~ite,pretpriema~ite i drugite koi sakaat da zemat u~estvo voekonomskiot ìvot i mo`nostite {to gi nudi za podobar ìvot.Od osobeno zna~ewe, pak, e otvorenosta na pazarot na trud bidej-}i preku vrabotuvaweto najgolemiot del od naselenieto obezbeduvadohod i egzistencija. 36Participacijata doa|a do izraz vo ekonomskoto dejstvuvawena sekoja edinka i toa kako potro{uva~, pretpriema~, vraboten,rabotodava~, investitor itn. Vo vakvi ekonomski aktivnostilu|eto angaìraat pogolem del od nivnite sposobnosti, trud isredstva i pominuvaat zna~itelen del od nivniot ìvot. Imeno,cel na ekonomskite aktivnosti na lu|eto pretstavuva obezbeduvawedohod za pokrivawe na sopstvenite potrebi i potrebite nasemejstvoto.Mo{ne zna~ajno za ekonomskiot razvoj pretstavuva okru-ùvaweto vo koe lu|eto gi ostvaruvaat ekonomskite aktivnosti.Vo ramkite na razvienata demokratija postojat najpovolni usloviza razvoj na ekonomskite aktivnosti, a so ogled deka najrazli~nividovi ekonomski aktivnosti nepre~eno moè da se otpo~nat i dase razvivaat.Voveduvaweto na pazarna ekonomija otvori novi mo`nostiza participacija vo ekonomskiot ìvot vo golem broj zemji. Toazna~i deka i vo Republika Makedonija se zgolemija mo`nostite zaparticipacija vo ekonomskiot ìvot. So voveduvaweto na pazarnataekonomija se otstranuvaat golem broj pre~ki koi gi sopiraatinicijativite na pretpriema~ite za vr{ewe na ekonomski aktivnosti.Na primer, vo site zemji vo tranzicija zna~itelno e zgolemenbrojot na novoformiranite pretprijatija {to e izraz naèlbata da se u~estvuva vo ekonomskiot ìvot preku izvr{uvawena stopanski aktivnosti i da se podobri sopstveniot ìvotenstandard.Se procenuva deka samo okolu 10% od svetskoto naseleniepocelosno u~estvuva vo politi~kiot, ekonomskiot, socijalniot i36Nau~en sobir "Participacijata vo kreiraweto nanovi biznisi i vrabotuvawa", Skopje, 25 oktomvri 2001 godina.111

Blagoja Nanevski: Ekonomskiot razvoj - pretpostavka zasocijalna integracijakulturniot ìvot. 37 Ovaa brojka gi opfa}a glavno industriskirazvienite zemji.Toa zna~i deka najgolemiot del od svetskoto naselenienema mo`nosti ramnopravno da u~estvuva vo ekonomsko-op{testveniotìvot. Pritoa, najgolema grupa od naselenieto koja e isklu~enaod mo`nostite da u~estvuva vo ekonomijata se najsiroma{nite.Starite lica, isto taka, se grupa na koja siroma{tijataí onevozmoùva ramnopravno da u~estvuva vo pove}e oblici naekonomskiot ìvot. @enite pretstavuvaat okolu polovina odvozrasnoto naselenie koja vo golem del e isklu~ena od participacijata.Mo`nostite za participacija vo ekonomskiot ìvot serazli~ni za mnozinskite i za malcinskite grupi. Lica koi ìveatvo ruralnite mesta, po pravilo, imaat ograni~eno u~estvo voop{testveno-ekonomskiot ìvot. Hendikepiranite lica se grupakoja, isto taka, ima ograni~en dostap do mnogu oblasti od op{testveno-ekonomskiotìvot.Sli~no na siroma{nite sloevi na naselenieto, i siroma{nitezemji ne se vo sostojba vo pogolema mera da participiraatvo svetskata ekonomija i blagodetite {to taa gi dava. Denessiroma{nite zemji ne se vo sostojba na ramnopravna osnova daparticipiraat na me|unarodnite pazari i da gi pro{irat pazarnitemo`nosti za sopstvenoto naselenie. Vakvata sostojba vo golemamera gi namaluva mo`nostite za pozabrzan ekonomski razvoj.38Otvoreniot i dostapen pazar pretstavuva najefikasen mehanizamza razmena na dobra i uslugi, a neograni~enoto funkcionirawena pazarot e pretpostavka se~ija kreativna i pretpriema~kasposobnost vo oblasta na ekonomijata da dojde do izraz.Me|utoa, nekontroliranoto funkcionirawe na pazarniotmehanizam ja pottiknuva i neednakvosta preku neramnopravnataraspredelba na dohodot i razlikite vo imotnata sostojba na lu|eto,kako i pridonesot {to moè da go dade za sozdavaweto na37HDR, 1993, str.24-28.38Nau~en sobir "Participacijata vo kreiraweto nanovi biznisi i vrabotuvawa", Skopje, 25 oktomvri 2001 godina.112

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijanavrabotenost i siroma{tija. Druga karakteristika na funkcionirawetona pazarniot mehanizam pretstavuva nevodewetosmetka za ìvotnata sredina i za potrebite na idnite generacii.Poradi seto toa, dejstvuvaweto na pazarniot mehanizam treba dase naso~i kon koristewe na prednostite {to toj gi dava, a vo istovreme kolku {to e mo`no pove}e da se namalat negativnite posledici.Najdobar na~in za participacija na pazarot e preku vrabotuvaweza plata ili samovrabotuvawe so koe se sozdava dohod.Vrabotuvaweto obezbeduva egzistencija i im ovozmoùva na lu|etoekonomska samostojnost i socijalna integracija. Za da se sozdadatuslovi za vrabotuvawe neophodno e da postojat uslovi za stopanskirazvoj, a dràvata e taa koja treba da sozdade sistemskiuslovi za nepre~en ekonomski razvoj i za vrabotuvawe.Na primer, vo poslednite decenii stopanskiot raste` nego sledi soodveten porast na vrabotuvaweto. Svedoci sme na t.n.razvoj bez vrabotuvawe, odnosno na visoka razvienost, od ednastrana, i nevrabotenost, od druga. Vakvi pojavi se karakteristi-~ni kako za razvienite taka i za zemjite vo razvoj (na primer, vonekoi zemji dinamikata na porast na BDP e za dva pati pogolemaod dinamikata na porast na vrabotenosta). Toa zna~i deka so noviteinvesticii ne se obezbeduva kreirawe na novi rabotni mesta,tuku se investira vo napredna tehnologija koja ja zamenuva rabotnatasila. Dokolku podog period se primenuva vakva investicionapolitike, so nea nema da se pridonese za porast na vrabotenostai za socijalna integracija.Vo Republika Makedonija, sli~no na drugite zemji vo tranzicija,voveduvaweto na pazarnata ekonomija predizvika {irokoimotno raslojuvawe na naselenieto. Denes imame sostojba na ednapomala grupa bogati lu|e, a istovremeno pogolem del od naselenietoìvee vo uslovi na siroma{tija ili na rabot na siroma{-tijata. Nevrabotenosta e mo{ne visoka (okolu 35%, soglasno anketatana rabotna sila) {to ukaùva deka golem del od naselenietonema ramnopraven pristap do pazarot i mo`nostite {to tojgi nudi za razvoj i podobar ìvoten standard.113

Blagoja Nanevski: Ekonomskiot razvoj - pretpostavka zasocijalna integracijaVisokata nevrabotenost i siroma{tijata vo RepublikaMakedonija ne se posledica na nepostoeweto na prirodni i drugiresursi. Iako ograni~eni, Republika Makedonija ima opredeleniprirodni resursi i potencijali. Golem razvoen potencijal pretstavuvaraspolo`livata nevrabotena, pred sî, mlada rabotna sila,a dràvata raspolaga i so solidni sopstveni finansiski sredstvavo oblik na za{tedi na naselenieto (vo bankite, vo stranstvo itezavrirani).Osven toa, vo dràvata postojat zna~itelni iznosi nastranski finansiski sredstva. Toa zna~i deka malata dostapnostza dobivawe na krediti za otvorawe na mikro i mali biznisi ne eposledica na nedostatok od sredstva. Tokmu kako posledica nanedostapnosta na bankite postojat pove}e slu~ai na neiskoristenistranski sredstva nameneti za finansirawe na malite i nasrednite pretprijatija.Seto toa pokaùva deka vo Republika Makedonija ne eizgraden stopanski sistem koj }e pottiknuva se~ija inicijativaza vrabotuvawe i samovrabotuvawe. Zatoa so polno pravo moè dase konstatira deka pravoto na u~estvo na pazarot na trud e mo{neva`no pra{awe za Republika Makedonija. Visokata stapka nanevrabotenost e pokazatel deka na edna golema grupa na lu|e im euskrateno u~estvoto vo ekonomijata. Sostavot na ovaa grupaukaùva deka participacijata glavno e onevozmoèna na relativnomladi, nedovolno {koluvani i siroma{ni lica.Visokata nevrabotenost i niskiot ìvoten standard nanaselenieto vo Republika Makedonija nalagaat menuvawe nasega{nata sostojba i izgradba na sistemski re{enija so koipazarite }e bidat dostapni za site. Se~ija inicijativa zavklu~uvawe vo ekonomskiot ìvot treba da se pottiknuva i pomaga,a osobeno na onie lica koi se isklu~eni od ekonomijata i odparticipacijata na pazarite. Toa osebeno se odnesuva na oniegrupi na lu|e koi sakaat da otvorat sopstven biznis i samite da siobezbedat vrabotuvawe.Va`no pra{awe so koe }e se namali raslojuvaweto i }e seobezbedi socijalna integracija pretstavuva i za{titata na114

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijavrabotenite lica. Denes vo Republika Makedonija brojni se pojavitena bezmilosna eksploatacija kakva {to postoe{e za vremena prvobitnata akumulacija na kapitalot vo zapadnoevropskitezemji. Ednakva plata za ednakva rabota e eden od prinicipite {totreba da se po~ituvaat, zaedno so obezbeduvaweto na soodvetnaza{tita.*Za da se obezbedi namaluvawe na siroma{tijata i socijalnaintegracija, vo Republika Makedonija potrebno e da sepromeni misleweto za na~inot na ostvaruvawe na razvojot. Soobezbeduvaweto na ramnopravno u~estvo na site sloevi na naselenietovo ekonomskiot ìvot na zemjata i na nejzinite pazari sesozdavaat pretpostavki za pobrz ekonomski raste` i vrabotuvawe.Pritoa, razvojot ne treba da bide cel za samiot sebe, tukutoj treba da ovozmoì vrabotuvawe i povisok ìvoten standardna naselenieto. So ogled deka od dinamikata na stopanskiotraste` zavisi stepenot na vrabotenosta i visinata na ìvotniotraste`, vo negovoto oblikuvawe, posredno ili neposredno, trebada zemat u~estvo site gra|ani. Na toj na~in }e se sozdadat uslovisite delovi od naselenieto da u~estvuvaat vo donesuvaweto naodlukite koi se odnesuvaat na nivnata blagosostojba i idenìvot. Toa, pak, e neophoden uslov za namaluvawe na siroma{tijata,re{avawe na brojnite problemi {to gi predizvikuva fragmentacijatai e osnovna pretpostavka za socijalna integracija.* * *115

DISKUSII116

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaDimitrija Trajkovski,Filozofski fakultet, SkopjeMLADITE I SIROMA[TIJATA"Mladite i siroma{tijata" e mo{ne aktuelna tema, nozasega mnogu malku tretirana kako empirisko pra{awe. Verojatnotoa proizleguva od faktot {to mladite go pretstavuvaatonoj del na populacijata koja prete`no e nevrabotena, a kako takvaopstojuva blagodarej}i na institutot "izdrùvawe" (od stranana svoite roditeli, a subsidijarno, od strana na dràvata).Na mladite treba da se gleda diferencirano, vo zavisnostod socio-demografskite belezi (pol, vozrast, profesija, verskapripadnost, etni~ka pripadnost i sl.), no i vo zavisnost od pripadnostana odredena lokalna zaednica (selo-grad). Takov pristapdoa|a najmnogu do izraz pri nau~noistraùva~koto tretirawena razli~ni kategorii na mladi (odnosno na mladinata).Pritoa, moè da se rasprava za: ènskata mladina; za selskatamladina; za sredno{kolskata mladina; za studentskata mladina isl.Sî pove}e mladite se diferenciraat i spored etni~kata iverskata pripadnost. Vo nekoi dràvi se javuva diferencijacijaspored bojata na koàta (na primer, se zboruva za crne~katamladina i sl).I tinejxerite spa|aat vo mladi, iako tie se tretiraat ikako deca (do 18-godi{na vozrast spored Konvencijata za pravatana deteto, no i spored doma{noto zakonodavstvo). Verskata i etni~katapripadnost sî pove}e doa|aat do izraz pri teoriskoto iprakti~noto (pragmati~noto) tretirawe na materijata za mladite.117

Dimitrija Trajkovski: Mladite i siroma{tijataKaj site grupi na mladi se javuvaat opredeleni potrebi iinteresi koi se tipi~ni za ovoj vid na populacija. Pritoa, relevantene na~inot na zadovoluvaweto na potrebite i interesitekoi proizleguvaat od mlade{koto telo i mlade{kiot duh.Vo periodot na t.n. tranzicija (odnosno, privatizacijatai pluralizacijata), mnogubrojnite semejstva vo Republika Makedonijaimaat namaleni semejni buxeti, potoa, naru{uvawe naìvotniot standard, a pridru`no na toa- erozija na povolniteme|usemejni odnosi.Sî ovaa kako proces naj~esto doveduva do pojava na asocijalniodnesuvawa, osobeno kaj mladite. Posebno e zagriùva~kipodatokot za zgolemuvawe na agresijata kaj mladite kako posledicana t.n. voen konflikt vo 2001 godina. Isto taka, mladite seopfateni so razli~ni vidovi na patolo{ki pojavi (prostitucija;narkomanija; trgovija so mladite i decata i sl).Ponatamu, smenet e odnosot na mladite kon sklu~uvawetobrakovi i kon reproduktivnoto odnesuvawe (detnosta - brojot nadecata vo semejstvoto, posebno kaj pravoslavnoto naselenie). Sejavuva kako pomodarstvo "samo edno dete" kaj pripadnicite napobogatite semejstva. Za posiroma{nite mladi bra~ni dvojki takovstav kon detnosta e opravdan so nemo`nost finansiski da se"izdrì vtoroto dete".Se zgolemuva celibatot (neènstvoto kaj selskata mladina,no i kaj gradskata mladina), odnosno sî pove}e dominiraatt.n. samci kaj pravoslavnoto naselenie.Evidenten e u{te eden proces koj e prisuten kaj fakultetskiobrazovanata mladina, osobeno onaa {to pretstavuvastru~en kadar od oblasta na informati~kata tehnologija. Toa et.n. "odliv na mozoci" od Republika Makedonija vo ekonomskirazvienite dràvi, posebno vo dràvite na Evropskata unija (noi podaleku -vo prekuokeanskite dràvi).Ova se samo del od problemite koi se prisutni vo RepublikaMakedonija, a nastanati pod pritisok na osiroma{uvawe nagolem broj semejstva.118

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaSo pravo se o~ekuva od nadle`nite politi~ki faktori inau~nite avtoriteti da zastanat na stranata na re{avaweto nasite notirani problemi na mladite od site zaednici vo RM(etni~ki, lokalni, verski zaednici).Moite zalo`bi odat vo slednite nasoki:- diferencirano prou~uvawe, so uvaùvawe na interdisciplinarnosta,na site pojavi {to se javuvaat kaj mladitevoop{to;- neophodna e kontinuirana nau~na i stru~na opservacijana fenomenite predizvikani so siroma{tijata vo semejstvatai vo doma}instvata vo ~ii ramki ìvee mladinata;- po~esto treba javno da se rasprava za implikaciitepredizvikani so: nesoodvetnite semejni buxeti; neishranetosta;zabolenosta; neobrazovanosta; nevospitanosta isl. pojavi {to se javuvaat sî pomasovno vo ramkite na semejnitegrupi;- konkretno, sekoj podanik na dràvnata zaednica treba daima svoja socijalna karta koja bi bila vo funkcija na podobruvawetona negoviot status;- potrebno e da se obmisli idejata na "wu dil", so celrabotno da se angaìraat mladite i na toj na~in da sesteknat so prihodi. Preku ovaa forma na rabotnoangaìrawe mladite imaat {ansi da se druàt i davospostavuvaat prijatelski odnosi:- decentralizacijata kako proces treba da gi inkorporirasite elementi neophodni za vodewe na optimalnata socijalnapolitika i socijalna za{tita koja }e bide posebnovo interes na mladite i na decata;- so ogled na toa {to roditelite za svoite deca, odnosnomladi, vodat grià podolgo vreme od propi{anoto so zakon,a vo ostvaruvaweto na taa grià imaat mnogu problemi,predlagam izmena vo institutot polnoletstvo.Imeno, polnoletstvoto da se steknuva so navr{ena 21godina od ìvotot.119

Dimitrija Trajkovski: Mladite i siroma{tijataGeneralno gledano, siroma{tijata sozdava mnogu problemiza roditelite pri odgleduvaweto na decata i na mladite. Zada se ublaì siroma{tijata neophodna e sinhronizirana i kontinuiranapoliti~ka akcija na site kompetentni institucii odvladiniot sektor. Supsidijarno vo toj proces se javuvaat nevladiniotsektor i verskite zaednici. Nesomneno, pobogatite ~lenovina op{testvoto treba da imaat respekt kon osiroma{enitesemejstva, posebno koga se raboti za nivnite rodnini.Rodninstvoto ne treba da se zaborava bidej}i toa proizleguvaod zaednicata "po krv". Nitu prijatelstvoto ne trebada se zaborava, bidej}i toa proizleguva od zaednicata "po duh", ase smeta deka pretstavuva "naj~ove~ka zaednica" (spored u~ewetona F. Tenis).Najte{kata polo`ba kaj mladite e zabeleàna vo urbanitezaednici bidej}i tamu najmnogu do izraz doa|a op{testvoto iop{testvenoto. Tamu ne postoi bliskosta vo ramkite na semejnatazaednica kakva {to postoi vo ramkite na selskata zaednica.No, sepak, za Makedonija e karakteristi~en kontinuumotruralno-urbano, so {to se odbegnuvaat pokatastrofalnite poslediciza mladite predizvikani, pred sî, od siroma{tijata.120

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaLazar Lazarov,Institut za nacionalna istorija, SkopjeZAMINUVAWE BEZ VRA]AWE -ISELUVAWETO NA MAKEDONCITE VOMINATOTO I DENES KAKO SUDBONOSNATRAGEDIJA ZA PRAZNEWE IZAPUSTUVAWE NA MAKEDONIJA I NAMAKEDONSKATA DR@AVADosega{nive soznanija ja potvrduvaat surovata realnostdeka denes Makedoncite mnogu pove}e gi ima vo svetot otkolkuvo sopstvenata dràva Makedonija, {to prakti~no pretstavuvaedinstven primer vo svetot. (Pred sé, vo Avstralija preku 300iljadi, vo Kanada 200-250 iljadi, vo zapadnoevropskite zemji 200-250 iljadi, vo SAD okolu 150 iljadi, vo Latinska Amerika preku50 iljadi, vo sosednite Balkanski zemji-Bugarija okolu 3 (tri)milioni, od koi pove}e od 200 iljadi bea naseleni vo okolinatana Burgas po Prvata svetska vojna 39 , a spored pretsedatelot naMinisterskiot sovet za nadvore{ni raboti na Francija vo mart1924 godina vo Bugarija imalo 500 iljadi Makedonci, a vo Tur-39 . Archives diplomatque Paris sous-serie,VOL 33 Izve{taj na Stejdepartmentot naSAD od mart 1949 godina na 35 str.i na 20 str. so podnaslov "Makedonskotopra{awe se iznesuva brojnata sostojba vo Makedonija na Makedoncite i prirodnogeografskitei etni~kite granici na Makedonija"121

Lazar Lazarov: Zaminuvawe bez vra}awe -Iseluvaweto na Makedoncite vo minatoto i denessko-bugarskiot dogovor od 15 oktomvri 1923 godina stoi deka voBugarija ìveat 1.200.000 Makedonci, koi ne se ~uvstvuvaat niSrbi ni Bugari 40 , vo Grcija preku 500 iljadi, vo Albanija preku350 iljadi, vo SR Jugoslavija preku 150 iljadi, od koi polovinatavo Belgrad i okolinata, vo isto~noevropskite zemji - Ungarija,ê{ka, Slova~ka, Romanija, Polska, Rusija, Uzbekistan idrugite zemji na porane{niot Sovetski Sojuz preku 100.000Makedonci i vo zna~itelno pomal broj vo mnogu drugi zemji nasite kontinenti na na{ata planeta).Zo{to i kako dojde do ovaa nesakana iseleni~ka sudbina itragedija? Kade se krie vistinata za ovaa surova realnost? DaliMakedonecot navistina ne go saka svoeto rodno ogni{te i gonapu{ta, {to e nevozmo`no i apsurdno? Dali mnogubrojnitevojni {to se vodea na ova podra~je i raspar~uvaweto i deleòtna makedonskiot nacionalen organizam od strana na sosednitebalkanski dràvi vo tekot na Balkanskite i Prvata svetskavojna go napravi svoeto ili socijalno-ekonomskite motivi -siroma{tijata i bezraboticata ili lo{ata grià i pogre{natapolitika na makedonskite vlasti po Vtorata svetska vojna dodenes kon sopstveniot narod i sopstvenata dràva da se obidatbarem ako ne da se spre~i opustuvaweto, samo da se zabavi iskroti naplivot na bujnata iseleni~ka reka na prete`no mladiobrazovani mozoci, spremni da gi prifatat vo novite sredinikoi ne vloìle nitu cent za nivnoto oformuvawe kako zna~aenkadrovski potencijal.Zo{to e toa taka, zo{to toj odliv i streme` za begstvo,bez nade` za vra}awe nazad koga makedonskiot ~ovek u{te od dale~notominato nemal nekoi oformeni i izrazeni tradicii zanapu{tawe na svoeto rodno ogni{te, tuku naprotiv, bil cvrstoprivrzan za svojot dom i svojata porobena zemja, niz vekovi vominatoto opstojuval i se borel za svoja sloboda i zasebnadràvnost.Va{ite soznanija ja potvrduvaat realnosta deka koreniteza nekoe poorganizirano i pomasovno iseluvawe datiraat od40Isto tamu...Namtnes, Fond, Roma, Serie A,vol, 547, Paris, 15.10 1923.122

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijakrajot na XIX-ot i tekot na XX-ot vek so naglasen napliv dona{i dni, bez nade` za vra}awe. Prvite pomasovni iseluvawa naMakedoncite od Makedonija zapo~nuvaat vo XIX- iot vek i tie serezultat na nepodnoslivata ekonomsko-socijalna, politi~ka isigurnosno-bezbednosna polo`ba pod turskiot reìm. Svirepotozadu{uvawe na Ilindenskoto vostanie i negoviot vrv -Kru{evskata republika kako prva republika na Balkanot odstrana na nadmo}nata turska vojska, predizvika katastrofalniposledici za idninata na Makedonija i na makedonskiot narod.Otprvin Makedoncite se iseluvale vo sosednite balkanskizemji, a potoa, osobeno po Ilindenskoto vostanie, i vo pove}eevropski i prekuokeanski zemji. Spored dokumentacijata so kojaraspolagame, makedonski kolonii se vospostaveni vo Kanada,SAD, Avstralija, Argentina i drugi zemji. ,,Emigracijata naMakedoncite vo Severna i Ju`na Amerika vo poslednive (poIlindenskoto vostanie do 1907 godina - b.n.) zema sé pogolemirazmeri i pretstavuva zakana i vistinska opasnost za ovoj region,posebno vo ekonomski pogled, spored sigurni izvestuvawa,brojkata na makedonskata emigracija do denes (1907 godina -b.m.)iznesuva 75.000 lica od koi sega 300 se nao|aat vo Argentina,1.000 vo Teksas, 10.000 vo Kanada ....itn.,, 41Iseluvaweto na Makedoncite od svojata zemja dobi zasilenidimenzii vo periodot na delbite na Makedonija vo Balkanskitei Prvata svetska vojna {to e rezultat, pred sî, na nepodnoslivatapoliti~ko-ekonomska, socijalna i bezbednosna polo`bana makedonskoto naselenie. Spored francuskiot ambasadorvo Kanada Kniht, od fevruari 1929 godina Makedoncite me|usebnose povrzani preku raznovidni politi~ki organizacii, kulturnii sportski dru{tva od site tri dela na Makedonija, od koi60% se od Egejska Makedonija, 25% od Vardarska i 15% od PirinskaMakedonija. 42Me|u pri~inite za iseluvaweto od Makedonija, pokrajnepodnoslivata socijalno-ekonomska i nepovolnata bezbednosna41 Isto tamu... serie Monastir,vol 1342 Arhives diplomatique ..Paris, Serie Z-Europe,sous-Serie, Bulgarie 1918-1940,vol.62123

Lazar Lazarov: Zaminuvawe bez vra}awe -Iseluvaweto na Makedoncite vo minatoto i denespolo`ba na makedonskoto naselenie, se naglasuva i sproveduvanatakolonizacija vo site tri dela od podelena Makedonija.Taka, francuskite pretstavnici naveduvaat deka ,,od 1919 do 31mart 1924 godina, vo srpska Makedonija se podeleni 118.000 hektariobrabotliva zemja na 8.000 semejstva so okolu 70.000 licanovodojdeni od srpsko-crnogorsko poteklo, kolonizirani voMakedonija". 43 Mo{ne slikovito i realno e iznesena ekonomskosocijalnatapolo`ba na makedonskoto naselenie vo izve{tajotna francuskiot konzul vo Skopje od 5 septemvri 1932 godina podnaslov "Ekonomskata situacija vo Vardarska banovina", pri {tose naglasuva deka "ekonomskata sostojba vo Vardarskata banovinae mnogu seriozna. Mnogu faktori vlijaeja za toa, no osnovnitese: selanite dobija eden moratorium od 6 meseci da gi platatsvoite dolgovi i trgovcite gi odbivaat svoite krediti, {tozna~i celosna stagnacija na rabotite. Pogolemiot del od trgovcitegi zagubija i malkute pari {to gi imaa. Cenata na ìtaricitei drugite zemjodelski proizvodi, ne samo {to opa|a, tuku nemoè da se najdat kupuva~i. Opiumot pretstavuva najgolemo bogatstvona ovoj region, koj vo 1928 godina vrede{e 1.200 dinari zakilogram, a sega (1932 god.) ne vredi pove}e od 200 dinari za kg, iduri za nego nema kupuva~i. Danocite naglo se zgolemija, pazarotcelosno zamre i nikakva trgovska transakcija ne e mo`na. Selanecotza da kupi 2 kg {e}er e prinuden da prodade 30 kgìto...." 44Spored razmenata na naselenieto sprovedena od 1918 do1924 godina, samo do krajot na 1922 godina, so tendencija da seizmeni etni~kata struktura na naselenieto, vo Grcija se naseleni868.186 lica Grci, od koi 47.170 vo Tesalija, 55.659 vo Peloponez,a duri 296.823 lica vo Makedonija. Spored pretsedatelotna Sovetot na ministrite za nadvore{ni raboti na Francija, vomart 1924 godina brojot na Makedoncite vo Bugarija iznesuva500.000, a spored Tursko-bugarskiot dogovor od 15 oktomvri 192343 Lazar Lazarov,VMRO niz francuskata dokumentacija, Skopje IZUM-PRES,1997.s.11544 Arhives diplomatique:...Paris, serie Z Europe, SOUS-serie Yougoslavie, 1930-1940vol.195/6124

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijagodina se naglasuva deka "1.200.000 Makedonci se narekuvaatkako Makedonci, a ne bugarski Makedonci i se zalagaat za sozdavawena avtonomna Makedonija". 45Neposredno po Vtorata svetska vojna, iseluvaweto naMakedoncite prodolì so nesmaleno tempo vo site tri dela naMakedonija, a najmnogu se iseluvale Makedoncite od egejskiotdel na Makedonija. Spored izve{tajot na francuskiot konzul odSolun Paramentie od 27 fevruari 1952 godina pod naslov"Gr~ko-makedonskite odnosi", podolgo vreme e zasilen procesotna napu{tawe na Egejska Makedonija od Makedoncite vo evropskitei vo prekuokeanskite zemji. Makedoncite nemaat vo Grcijani elementarni prava, zatoa {to ne se Srbi ili Hrvati". 46Spored [arverijat - ~len na Specijalnata komisija na Obedinetitenacii za Balkanot, soop{ten vo izve{tajot od 13 maj 1949godina iznesuva 552.000 begalci od koi od Makedonija bile232.000 47 . Na mestata od progonetite Makedonci od Egejska Makedonija,gr~kite vlasti doselija i "ja koloniziraa gr~ka Makedonijaso gr~ki begalci od Mala Azija". 48So cel da go izmenat etni~kiot sostav na naselenieto voEgejska Makedonija, neposredno po Vtorata ssvetska vojna, gr~kitevlasti pristapija kon teror, progoni i fizi~ko istrebuvawena makedonskoto naselenie. Nositel i organizator na ovieprogoni be{e oficijalnata gr~ka vlast. Taka, golem del od makedonskotonaselenie e ubieno, a u{te pogolem del za da go spasisvojot gol ìvot e prinuden da gi napu{ti svoite ogni{ta i daprebegne vo Jugoslavija, Bugarija i vo drugi evropski i prekuokeanskizemji. Spored izve{taite na francuskite diplomatskokonzularnipretstavnici od Atina i Solun, podocna se po~uvstvuvaedna ti{ina {to Belgrad ja manifestira bidej}i Jugoslavijase nao|a vo te{ka situacija, no nie sepak ne moème da se soglasimeso toa vo XX-ot vek da se progonuva edno nacionalno45 Isto tamu.. Nantes,Fond,Roma,serie A,vol.54746 Isto tamu... Paris, serie, Commision speciale des Nations Unis pourles Balkans, vol.201-20347 Isto tamu vol. 20148 Arhives diplomatique ..Paris.. serie Z Europe, sous-serie Yougoslavie 1944-1949, vol.31125

Lazar Lazarov: Zaminuvawe bez vra}awe -Iseluvaweto na Makedoncite vo minatoto i denesmalcinstvo - makedonskoto koe politi~ki i ekonomski se ugnetuva,nitu so toa da se menuvaat imiwata na naselenite mesta...Poradi toa nie re{itelno sme protiv edna takva kampawa, jaosuduvame i vlastite na Grcija treba da vodat smetka za toa dekavo Egejska Makedonija ne se re{ava problemot na Makedoncite,{to pridonese tie da emigriraat vo prekuokeanskite zemji....". 49Zasluùva polno vnimanie da se vidi kako gledale francuskitepretstavnici na teritorijata na Makedonija i na nejzinotorazgrani~uvawe od sosedite na Balkanot, a posebno na promenite{to gi doìvuva nejzinoto naselenie vo oddelni periodi.Poto~no, tie otvoreno go postavuvaat pra{aweto kade zapo~nuvai kade zavr{uva Makedonija, bidej}i sekoja od nejzinitesosetki odzemala, odnosno prisvoila del od nea. Baraj}i go odgovorotna otvorenoto pra{awe, francuskite pretstavnici giiznesuvaat svoite viduvawa vo definiraweto na teritorijata naMakedonija i na nejzinoto naselenie, od koi pogolemiot delsmetaat deka go so~inuva eden ist narod {to go narekuvaat makedonskinarod. Tie gi analiziraat negovite specifi~nosti i uka-ùvaat na postojnite nacionalni osobenosti i na razlikite koigo izdvojuva od negovite sosedi. Taka, za teritorijata na Makedonija,smestena vo srceto na Balkanot, vo francuskata dokumentacijase naglasuva deka se raboti za eden region "sovr{eno razgrani~enod Kumanovo do Solun, od Rodopskite planini do albanskatagranica, po dolìnata na Vardar i Struma do Egejsko more.Makedonija ima tri sosedi: Bugarija so 160 km granica,Grcija so 230 km granica i Albanija so 155 km granica 50 , a {to seodnesuva do naselenieto, se iznesuva negovata struktura sporednacionalnata pripadnost i se davaat objektivni podatoci zaVardarskiot del odnosno na NR Makedonija, koi se sli~ni sooficijalnite statisti~ki podatoci. 5149 Isto tamu, sous-serie la Yougoslavie, vol.103 Macedoin, Sofija , 19 maj 1955god.bele{ki od patuvaweto vo Egejska Makedonija na @an Lui Bodie , Francuskiambasador vo Sofija, do ministerot za nadvore{ni raboti na Frrancija AntoanPinaji-Pariz50 Arhives diplomatique.. Nantes... serie, Skopje, vol.51 Isto tamu126

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaSo cel da go izmenat etni~kiot sostav na naselenieto voEgejska Makedonija po Vtorata svetska vojna, gr~kite vlastipristapija kon fizi~ko istrebuvawe na makedonskoto naselenie.Taka, od Egejska Makedonija samo vo Jugoslavija prebegnaa 35.000Makedonci. Nesigurnosta kaj naselenieto predizvikana odprogonite i terorot pridonese da se zabrza i omasovi procesotna napu{tawe na zemjata. So osnovna cel da se spre~i ovaa sostojbae formirana specijalna komisija pri Obedinetite naciiza Balkanot. Duri ni gr~kata vlada vo svojot izve{taj od 30noemvri 1949 godina ne negira i priznava deka od Grcija ima486.925 begalci, a spored Specijalnata komisija na ON 552.000lica begalci od koi 232.000 od Makedonija 52 .Migraciite na naselenieto vo NR Makedonija - vnatre-{ni i migracii vo stranstvo bea obusloveni od pove}e faktori,me|u koi: stepenot i dinamikata na ekonomskiot razvoj, politi~kiotaspekt, voenite uslovi, a posebno okupacionite kako pritisoki prinuda i drugi faktori. Taka {to vo razli~ni vremenskiperiodi intenzitetot na migracionite dvièwa na naselenietobil neednakov. Vo potkrepa na toa govori faktot deka akovo periodot 1920-1940 godina preku 74.000 lica go promenilemestoto na ìveewe vo Makedonija, vo narednite 20 godini, t.e.1940-1960 godina, nivniot broj e zgolemen za 5 pati i iznesuva363.000 lica. 53 Ovie izraziti promeni vo migracionite dvièwana naselenieto se rezultat pred sé na dva osnovni faktori -voeniot i specifi~nite okupacioni uslovi i ekonomskiot faktor,pri {to doa|a do pogolema razdviènost na naselenieto narelacija selo - grad kako i iseluvaweto vo evropskite i vo prekuokeanskitezemji. Kon ova treba da se dodade i doseluvawetood sosednite zemji vo Makedonija, pred sî od Kosovo, Sanxak,Ju`na Srbija i Albanija, {to e pointenzivno izrazeno po 1950-1960 godina, kako i dobrovolnoto iseluvawe od Makedonija napreku 250.000 Turci vo celiot povoen period, od koi do 195652 Isto tamu. vol. 20153 Socijalisti~ka Republika Makedonija ,Migracioni dvièna na selskoto igradskoto naselenie vo SR Makedonija .Skopje, 1969, 7 Republi~ki zavod zastatistika na SRM, str.7127

Lazar Lazarov: Zaminuvawe bez vra}awe -Iseluvaweto na Makedoncite vo minatoto i denesgodina se iselile okolu 150.000 Turci od Makedonija. 54 Inakusostojbata na promenite na naselenieto pred vojnata i po Vtoratasvetska vojna izgleda{e vaka: 5531.01. 1921 808.724 ìteli31.03. 1931 949.958 ìteli15.03. 1948 1.152.986 ìteli31.03. 1953 1.304.514 ìteli31.03. 1961 1.406.003 ìteli31.03. 1971 1.657.308 ìteli31.03. 1981 1.913.571 ìteli1994 1.945.432 ìteliGledano niz prizmata na nacionalnata zastapenost, vo NRMakedonija najgolem porast e zabeleàn kaj {iptarskoto, odnosnodenes albanskoto malcinstvo, a najgolemo opa|awe kaj turskotomalcinstvo, {to go potvreduvaat i slednive podatoci: 56Makedonci Albanci Turci Srbi Romi Drugi1953 1.304.514 860.699 162.324 203.938 35.111 20.412 21.7801961 1.406.000 1.000.865 183.108 131.481 42.728 47.8281971 1.647.308 1.142.375 279.871 108.552 46.465 24.5.5 45.5401994 1.445.932 1.295.264 441.104 78.014 40.228 43.207 36.427Napu{taweto na svojata rodna zemja Republika Makedonija,za àl, e prisutno do denes (poslednive nekolku godini Makedonijaja napu{tile okolu 100 iljadi lica, prete`no mladi obrazovanikadri), a ako ne se prezemaat konkretni ~ekori od nadle`nite54 Lazar Lazarov, Op{testveno-ekonomskiot razvoj na NR Makeodnija 1944-1957.Skopje 1988, str.184,INI,55 Republi~ki zavod za statistika, Prvi rezultati od popisot na naselenieto ,doma}instvata i stanovite vo 1981,Skopje 1981 str.1156 Isto tamu, Popisot na naselenieto po narodnost vo SRM, Skopje 1971 str.10128

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijavlasti i natamu }e prodolì so u{te pozasileno tempo da se odroduvaod svojata tatkovina koja sé pove}e se prazni so tendencija dastane zemja na bespomo{na stare~ka nacija koja bez vojna odumira ise uni{tuva. Kako rezultat na zasileniot proces na iseluvaweto,denes Makedoncite dvojno pove}e gi ima na site kontinenti otkolkuvo sopstvenata dràva Makedonija. Golemata nevrabotenosti negriàta na vlasta da ja ublaì sostojbata pretstavuvaatpogubni faktori za iseluvaweto od Makedonija. Nezavisno odrazli~nite podatoci za sostojbata na nevrabotenosta - 34% ili53% vo Makedonija od oficijalnite institucii - Zavodot za statistikai Zavodot za vrabotuvawe, zna~ajno e da se naglasi dekaMakedonija denes e na prvo mesto vo Evropa spored stapkata nanevrabotenost. Toa zagriùva i naedno ukaùva deka sme najsiroma{natazemja vo Evropa, bez perspektivi za izlez od }orsokakotna bedata i siroma{tijata vo koja zapadna Makedonija.Gledano od ekonomsko-socijalen aspekt, moè da se izvle~ezaklu~ok deka Makedonija ve}e dlaboko navleze na patot na socijalnotoraslojuvawe na dve osnovni kategorii: nevraboteno, socijalnozagrozeno naselenie i penzioneri, od koi najgolemiot del goso~inuva prvata kategorija - siroma{tijata ili socijalno-zagrozenite.Ostatokot go so~inuva eden tenok sloj od desetina procentina bogatiot sloj. Go nema sredniot sloj, koj vo sekoe op{testvo idràva, i vo minatoto i denes, pretstavuva nose~ki stolb.[to se odnesuva do inteligencijata,, kako deùren kriti-~ar i dviè~ki faktor na sekoe op{testvo, ne treba da àlime ida taguvame {to taa e izmestena od sredniot kon posiroma{niotsloj vo Makedonija, tuku i {to taa sé pove}e prestanuva da bidepottiknuva~ vo re{avaweto na gorlivite problemi, me|u koi e inevrabotenosta, od koja generira i se izroduva siroma{tijata kakosvetski problem vo sekoe op{testvo. Taka {to inteligencijata sépove}e ostanuva inertna, pla{liva i se zatvora vo sebe, {to ne esvojstveno za nejzinata uloga {to í pripa|a, a toa e da se zalaga i dase bori za promeni na postojnite konzervativni op{testveni sistemii razvoj na demokratijata i na demokratskite procesi.129

Lazar Lazarov: Zaminuvawe bez vra}awe -Iseluvaweto na Makedoncite vo minatoto i denes_______________Prilog 1.130

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaPrilog 2.131

Kosta Milkov: Siroma{tijata i EvangelietoKosta MilkovSIROMA[TIJATA I EVANGELIETO"Zo{to ednostavniot raj kako {totoj go opi{uva nikoga{ ne pristig-nuva?-Zo{to ovie utopii nikoga{ne se pojavuvaat? Toj odgovara, zaradial~nosta i luksuzot. Lu|eto...retko posakuvaat ne{to osven akotoa ne mu pripa|a na nekoj drug."(Vil Duran)Siroma{tijata e sostojba vo koja li~nosta e li{ena odkakva i da e mo`nost da spodeli del od svojata sopstvenost sodrugite. Siroma{tijata, zna~i, ne e samo umirawe od glad ilinemawe pokriv nad glava. Siroma{tijata go primoruva ~oveksite svoi resursi da gi tro{i na osnovnata egzistencija nemo-èj}i da u~estvuva vo davaweto - najoblagodaruva~koto dejstvona ~ove~kiot rod.Od druga strana, bogat ~ovek e onoj koj ne mora da gominuva denot gladen, ima {to da oble~e, moè da bide vo tek sorazvojot na svetot, krajot na denot moè da go do~eka pod udobenpokriv nad glavata i nad sé, ima mo`nost da u~estvuva vo davaweto.Spored ovaa definicija jas sum bogat ~ovek.Ne sme siroma{ni zatoa {to nemame, tuku zatoa {to nedavame. Na{eto ego e tolku svrteno kon sebesi {to kupuva i na-132

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijatrupuva materijalni bogatstva vrz koi moè da se ~uvstvuva bezbedno.Vo Krpen ìvot Stale Popov ni ja dolovuva psihologijatana siroma{tijata. Seta ume{nost na sekoj od likovite esvedena na toa kako da se "preìvee" od denes do utre i komu }emu pripadne imotot ako ~i~koto ostane neènet. Selskatabaja~ka e svesna deka gi laè svoite soselani vo vrska soblagodetite na nejzinite uslugi i toa si go objasnuva so toa dekai nejze í trebaat pari da gi prehrani svoite deca.Sevkupniot zaplet i rasplet na dejstvieto vo romanot ekako ne{to da se dobie i vo nitu eden moment ne naiduvame nasostojba koga nekoj ne{to saka da dade, osven po nekoj demago{kisovet od lik koj samiot ne dava prakti~en primer deka sporedtie soveti i ìvee.Kako takva, siroma{tijata e, pred sî, sostojba na umot -sostojba vo koja sî e svedeno na principot "daj", bez i da se razmisluvaza principot "poveli".Fakt e deka golem del od ~ove{tvoto ìvee vo okolnostiokarakterizirani kako siroma{ni. Fakt e deka mnogu decaumiraat od neishranetost, no toa samo po sebe ne e siroma{tijatuku posledica na opi{anata psihologija na siroma{tijata. VoEvgenija Grande ~i~ko Grande postojano ìvee vo psiholo{kasostojba na krajna siroma{tija. Za nego natrupuvaweto zlato eedinstveniot lek protiv siroma{tijata, taka {to toj ne samo{to ne e podgotven da dade ne{to nekomu, tuku toj ne dava ni{toni za samiot sebe. Ako "dade", toga{ }e osiroma{i.Svetot ni za malku ne go nadminal detskiot strav dekanekoj }e im gi zeme igra~kite. Tie vreskaat i klocaat koga nekoj}e se pribliì do nivnoto carstvo ne razbiraj}i deka poentatana igrata e spodeluvaweto. Ekstremniot izraz na ovoj detskistrav od siroma{tija e èlbata da se ima sekoja igra~ka videnavo racete na drugo dete i silniot interes za igra~kata odzaedni~kata kutija vo migot koga nekoj drug ja odbira.Siroma{tijata zna~i e ve{ta~ka sostojba koja nastanuvaporadi paranoidnata strast na ~ovekot da natrupuva od zemnite133

Kosta Milkov: Siroma{tijata i Evangelietoizobilstva so cel da se osigura idninata. No, idninata e al~na,nenasitna lamja koja sé {to imame sega bara da go prineseme prednejziniot oltar kako `rtva za da ja umilostivime. Taka niepostojano trupame, a za nea toa ni oddaleku ne e dovolno. Za da nepadneme vo celosna nemilost, nie gi podreduvame site drugiprioriteti na prioritetot na natrupuvawe bogatstvo. Vo taatrka sekoj drug na patekata go doìvuvame kako konkurencijakoja treba da ja pretrkame ne gubej}i ni mig svrtuvaj}i se nazad.Ima li izlez od ovoj vol{eben krug? Da, no za da se oslobodimetreba da platime cena. Isto kako majmunot ~ija raka e vootvor od {uplivo drvo i ne moè da ja izvadi rakata za da jadoìveeme slobodata na davaweto.Vo Evangelieto spored Matej 19:23 - 24, Isus, otkakoposovetuval eden bogat mladi~ da go razdade imotot i da gosledi, na {to mladi~ot ne se soglasil, veli: "... polesno ñ e nakamilata da mine niz igleni u{i, otkolku na bogatiot da vlezevo carstvoto Bo`jo".Spored Isus, lekot za siroma{tijata e najprvo da se baracarstvoto nebesno i negovata pravda (Mt.6:33 ). Za àl, nie bisakale da veruvame deka na{eto bogatstvo e na neboto i dekaneboto e na{iot vistinski izbor, no zemnoto bogatstvo sî u{tenî privlekuva. Nie sme duhovni nevroti~ari, se obiduvame da sedrìme za izobilstvoto i za davaweto istovremeno.Kakov e principot na carstvoto Bo`jo? Kako prvo, nitueden od nas ne bi imal pristap do toa carstvo i bi bilobesmisleno toa da se bara, ako prethodno ne ni be{e ponudeno odBog kako milostiv dar. Bog re{i da ni dade ne{to {to voop{tone go zasluùvame.Taka e i so nas. Treba da sfatime deka talentite, sposobnostitei materijalnite bogatstva ne ni se dadeni kako sredstvoza osiguruvawe na sopstvenata idnina, tuku so niv da pridonesemekon ostvaruvaweto na principot na bo`joto carstvo - principotna bezuslovno davawe.134

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaNo, kako da se otkaème od bogatstvoto, a da ne navlezemevo ekstremizam? Kako da ne bideme puritanci koi mu sluàt nanamurten bog koj zabranuva sekakva smea i zadovolstvo voìvotot?Treba da se setime deka siroma{tvoto ne e poentata!Postojat bezbroj slu~ai kade i najsiroma{nite od najsiroma{nitese diskriminiraat vo ramkite na nivniot sistem zagradacija na pobogatite i posiroma{nite.Siroma{tijata }e bide iskoreneta samo toga{ koga~ove{tvoto }e sfati deka nikoga{ na ovaa zemja ni{to ne moèda se nare~e vo pravata smisla na zborot moe. Sî ni e dadeno naraspolagawe, no ne kako li~na sopstvenost. Ovoj princip e jasnoizrazen vo starozavetniot princip kade otkupenite imotinikoga{ ne preminuvaat vo trajna sopstvenost tuku po pedesetgodini-godinata na pomiruvaweto-trebalo da se vratat nazad naonoj {to gi prodal ili na negovoto semejstvo. Ovaa uredbaonevozmoùvala natrupuvawe na imotot {to postepeno, no neminovno,bi dovelo do podelba na bogati i siroma{ni.Ovoj princip e posebno naglasuvan od strana na Svetskiotekumenski koncil (SEK) koj najrazvienite i najbogatitepotajno gi potsetuva deka tie se zbogateni so natrupuvawe nabogatstvoto tokmu na osiroma{enite zemji i deka e vreme da seobjavi godina na pomiruvawe kade dolgovite na nerazvienite izemjite vo razvoj }e bidat izbri{ani. Za àl, iako ova e sekoga{najgorlivata tema na sekoj od sobirite na SEK, dosega ne epostignat nikakov napredok za ova pra{awe.Kade vo istorijata moème da najdeme primeri na lu|ekoi vistinski ja razbrale i ja sprovele ovaa vistina? Niv gi imamnogu. U{te vo ranata crkovna op{tina vo Dela apostolski gledamekako hristijanite vedna{ po~nale da gi spodeluvaat svoiteimoti i sredstva edni so drugi. Vo sredniot vek najpoznat eFrawo Asi{ki, koj otkako go razdal siot svoj imot na siroma{niteizvikal: "Jas sum najnovo roden".135

Kosta Milkov: Siroma{tijata i EvangelietoNo najsilniot primer vo ponovata istorija za iskorenuvawetona siroma{tijata doa|a preku eden od najgolemitepropovednici na Anglija od 18-ot vek - Xon Vesli. Spored MaksVeber, germanski sociolog od po~etokot na 20-ot vek, duhovnataobnova koja zapo~nala vo Anglija pod vodstvoto na Xon Vesli inaglasuvaweto na konkretnata bibliska rabotna etika ja spasiloAnglija od nastani sli~ni na francuskata revolucija. Rabotnataetika koja Vesli im ja propovedal na siroma{nite rudari ivoop{to rabotnici e slednava: "Zaraboti kolku {to moè{pove}e i podeli kolku {to moè{ pove}e".Za àl ona {to sovremeniot svet go zadràl od ovaarabotna etika e "zaraboti kolku {to moè{ pove}e".No lekot za siroma{tijata e sledniov: "Daj kolku {tomoè{ pove}e".Za sekoj onoj koj smeta deka natrupuvaweto na zemnotobogatstvo e krajna garancija za seta ìvotna sigurnost Biblijataima predupreduvawe:"....veli{, Bogat sum, i se zbogativ, ini{to ne mi treba, a ne znae{ deka si beden i prokolnat, siromav,slep, gol". Ovie zborovi se direktno upateni do hristijanitevo Laodikeja i se ironi~na zabele{ka za suetnata sigurnost{to tamo{nite ìteli ja ~uvstvuvale zaradi toa {to odbliskite planinski izvori pravele pro~uen lek za o~i i bilepoznati po najprekrasnite purpurni tkaenini {to toga{moèle da se proizvedat. Isus pak, predupreduva deka carstvotoBo`jo e izvor na ve~no bogatstvo koe nikoga{ nema da propadne:"...Te sovetuvam da si kupi{ od Mene zlato, niz oganpre~isteno, za da se zbogati{; i belo obleklo, za da se oble~e{,i da ne se gleda golotijata tvoja, i so o~na mast nama~kaj gi o~iteza da gleda{" (Otk.3:17-18).]e progledame li kone~no i }e ja sogledame li grdotijatana sopstvenata al~nost?136

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaOlivera Petrova -Kov~egarskaJavno pretprijatie - Me|uop{tinski centar za socijalnarabota, SkopjeFAKTORI KOI VLIJAAT VRZDEZORGANIZACIJA VO SEMEJSTVOTO IPOJAVATA NA BRAKORAZVODIVo ìvotot na semejstvoto deluvaat brojnite dezintegrativnifaktori, koi se javuvaat na globalen socio-kulturen plan,na mikro-semeen plan i na individualno nivo, kako negativnipromeni vo karakteristikite na ~lenovite na semejstvoto.Posledicite od deluvaweto na dezintegrativnite faktorise manifestiraat glavno na dva na~ina:- razbivawe na semejstvoto kako intimna ~ove~kazaednica, i- neispolnuvawe na celite na semejnata grupa.Vo prviot slu~aj se javuva otsustvo na soglasuvawe za bitnipra{awa od semejniot ìvot i solidarnost me|u ~lenovitevo semejstvoto.Vo vtoriot slu~aj neispolnuvaweto na celite od semejnatagrupa se manifestira kako nepostoewe na sorabotka,neizvr{uvawe na ulogite, natrupuvawe na konflikti koi ne serazre{uvaat, javuvawe na mentalni rastrojstva i delikventnopovedenie.137

Olivera Petrova - Kov~egarska: Faktori koi vijaat vrzdezorganizacijata vo semejstvoto i pojavata na brakorazvodiKako indikatori za postoeweto dezintegracija na semejnatagrupa moè da se navedat:-rascep na podgrupi vo semejnata grupa,-emocionalno zaladuvawe,-neizvr{uvawe na ulogite,-zanemaruvawe na decata,-pojava na mentalni rastrojstva,-delikventno povedenie,-neverstvo kaj partnerite itn.Ovie i sli~ni dezintegrativni faktori doveduvaat doprestanok na brakot i do razbivawe na semejnata struktura."Brakot isto taka moè da prestane so smrt na eden odbra~nite drugari, so proglasuvawe na eden bra~en drugar za po-~inat, so poni{tuvawe i so razvod na brakot" (~len 34 stav 1 odZakonot za semejstvo)."Brakot moè da se razvede po barawe na eden od bra~nitedrugari ako bra~nite odnosi se do taa mera naru{eni {tozaedni~kiot ìvot stanal nepodnosliv" (~len 40 od Zakonot zasemejstvo)."Bra~niot drugar moè da bara razvod na brakot akobra~nata zaednica fakti~ki prestanala podolgo od edna godina"(~len 41 od Zakonot za semejstvo).So samoto pokrenuvawe na postapka za razvod na brak tojne prestanuva. Zakonodavecot dava pove}e mo`nosti za konsolidacijana bra~nite i semejnite odnosi.Vsu{nost, stanuva zbor za situaciite koga po izbivawetona nekoj konflikt nastanuva akutna bra~na kriza ili pak, po natrupuvawena konflikti koi ne se re{avaat se javuva bra~nakriza koja podolgo trae.Pritoa, i vo edniot i vo drugiot slu~aj postojat dovolnopotencijali so izvesna pomo{ od nadvor ili so vnatre{ni sili,spontano da dojde do rekonstitucija na bra~nata zaednica i nasemejnite relacii.138

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaOvaa sostojba podocna se javuva kako motivacionen faktor,odnosno kako determinanta vo povedenieto i nerazre{enme|upartnerski odnos.Osnovnata pri~ina {to postapkata za mirewe na bra~nitedrugari pominuva vo Centarot e taa {to vo ovaa institucijase nao|aat stru~ni profili kako socijalen rabotnik, psiholog,pedagog i pravnik, koi so svoite znaewa, metodi i tehniki na rabotana soodveten na~in gi zadovoluvaat potrebite na u~esnicitepri postoewe na bra~ni i semejni konflikti.Site obvrski koi proizleguvaat od Zakonot za semejstvo,a vo toj pogled i sproveduvaweto na postapkata za mirewe nabra~nite drugari, Centarot gi ostvaruva timski. Rabotata natimot i formalno i sodrìnski treba da se ostvaruva interdisciplinarno.Vo zavisnost od potrebite na u~esnicite, se primenuvaatmetodite na stru~nata, sovetodavnata i sovetuvali{narabota.Centarot za socijalna rabota e dolèn da ja zavr{ipostapkata za mirewe na bra~nite drugari.Ako bra~nite drugari nemaat zaedni~ki maloletni decaili nad koi e predloèno roditelskoto pravo, postapkata za mirewena bra~nite drugari ja sproveduva sudot, ako istiot ne ocenideka e celishodno mireweto da se otstapi na Centarot za socijalnarabota" (~len 237 stav 4 i 5 od Zakonot za semejstvo).Stru~nata rabota se sostoi vo toa {to im se pomaga nabra~nite partneri na psihosociokulturen plan da najdat potencijaliza ostanuvawe vo brak. Dokolku bra~nite drugari odlu~atda ostanat vo brak, Centarot go izvestuva sudot deka postapkataza mirewe e uspe{na i deka bra~nite drugari odlu~ile i ponatamuda ostanat vo brakot.Dokolku bra~nite drugari cvrsto ostanat pri svojata odlukada se razvedat, toga{ od praven aspekt treba da se imaat vovid nekolku situacii. Po razvodot na brakot se raskinuva bra~niotpartnerski odnos, me|utoa ostanuva odnosot roditel-dete.Pri rabotata so ovie problemi, dva principa se rakovodeni voformalna i su{tinska smisla.139

Olivera Petrova - Kov~egarska: Faktori koi vijaat vrzdezorganizacijata vo semejstvoto i pojavata na brakorazvodiPrvo, roditelite imaat ednakvi prava i dol`nosti konsvoite deca i,Vtoro, roditelite spogodbeno go vr{at roditelskotopravo (~len 8 stav 1 i ~len 45 stav 1 i ~len 76 stav 1 od Zakonotza semejstvo).Ottuka, stru~nata rabota se naso~uva na postignuvawedogovor me|u roditelite komu }e mu bidat dovereni decata na~uvawe i vospituvawe i kako drugiot roditel }e gi odrùvali~nite kontakti i odnosi.Dokolku Centarot oceni deka postignatata spogodba ne ena {teta na decata, toj go izvestuva sudot, soglasno ~len 256 odZakonot za semejstvo, za toa {to se dogovorile roditelite voodnos na ~uvaweto i vospituvaweto na decata. Ako i pokrajstru~nata rabota roditelite ne uspeat da se dogovorat, toga{Centarot izgotvuva predlog za toa komu da mu se doverat decatana ~uvawe i vospituvawe.OP[TESTVENITE TRANZICIONI PROMENI IZGOLEMUVAWETO NA SIROMA[TIJATA KAKOFAKTORI ZA PORAST NA STAPKATA NABRAKORAZVODINaru{enite odnosi vo semejstvoto, emocionalnoto zaladuvawe,pojavata na asocijalni pojavi, mentalnite rastrojstvaitn., se indikatori koi prethodno gi spomnavme kako pri~ini zapostoewe na disfunkcija vo semejnata grupa.Vo posledno vreme bitni faktori koi, isto taka, imaatzna~ajno vlijanie i pridonesuvaat za dezorganizacija na semejstvotoi brakot i doveduvaat do pojava na brakorazvodi se :a) tranzicionite promeni vo op{testvoto i,b) zgolemuvaweto na siroma{tijata kako rezultat na tiepromeni.140

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaNaselenieto na Republika Makedonija vo tranzicioniotperiod vo op{testvoto doìvea zna~itelni promeni vo sitesferi na op{testvenoto ìveewe, osobeno vklu~uvaj}i gi i konfliktitevo semejstvoto, koi dovedoa do pojava na brakorazvodikako beleg so tendencija na postojan porast.Vo ramkite na op{testvata vo tranzicija, koga tie se ekonomskiposlabo razvieni, me|u koi spa|a i makedonskoto op{testvo,sé pove}e raste stapkata na siroma{tija i nevrabotenost idoa|a do naru{uvawe na semejnite i na bra~nite odnosi.Isto taka, vo ovaa zategnata atmosfera na "povisoki interesi"za raspredelba na vlasta i resursite, mnogu malku iliskoro voop{to ne se obrnuva vnimanie na sostojbata vo koja senajde makedonskoto semejstvo.Tradicionalnite op{testveni stolbovi - domot, semejstvoto,brakot, zaednicata, go gubat svoeto funkcionalno zna~ewe,a nivnoto mesto go zamenuvaat nekonvecionalni modeli. Voedna vakva sostojba, op{testvenite stolbovi ja zabrzuvaat disfunkcionalnostai doveduvaat do slabeewe na socijalnite vrski.Kolku ovie vrski pove}e slabeat, tolku pove}e se zgolemuvaverojatnosta za pojava na disfunkcionalni i dezorganiziranisemejstva i brakovi.Ovaa pojava ne e nova, taa proniknuva i egzistira na raznina~ini vo razni zemji.Koga zboruvame za brakorazvodite vo na{ite prostori, nemoème a da ne go spomeneme vlijanieto na osnovnite faktori ielementi koi na direkten ili indirekten na~in doveduvaat dodezorganizacija na semejstvoto i pojava na brakorazvodi kakosocio-patolo{ka op{testvena pojava.Ottuka, }e konstatirame deka ne postoi eden edinstvenelement koj bi ja objasnil ovaa pojava.Taa se javuva kako rezultat na pove}e elementi, faktorii vlijanija kako:a) ekonomskata i socijalnata sostojba koi ja pogodijana{ata zemja,141

Olivera Petrova - Kov~egarska: Faktori koi vijaat vrzdezorganizacijata vo semejstvoto i pojavata na brakorazvodib) semejstvoto, odnosite vo brakot i semejstvoto,pojavata na konflikti vo brakot i semejstvoto odsekakov vid,na~inot na funkcioniraweto na brakot i semejstvotoitn.Tie moèbi }e dadat objasnuvawe za sé poza~esteniteraskinuvawa na bra~nite zaednici.Faktorite koi se javuvaat kako rezultat na ekonomskata isocijalnata sostojba vo dràvata, a koi neminovno odat zaedno,predizvikuvaat zna~ajni promeni vo socijalnata struktura nanaselenieto. Tie pak, voedno, doveduvaat do razni socijalnirazliki me|u partnerite vnatre vo samoto semejstvo.Toa samo po sebe doveduva do sé poza~esteni semejni konflikti,nedorazbirawa, netrpenija, porast na stepenot na netolerancijame|u bra~nite partneri i stresni situacii.Vlo{eniot ìvoten standard na gra|anite na RM vo celostpredizvika sé pogolema ekonomska, pa i socijalna nesigurnost.Porastot na stapkata na siroma{tijata, isto taka, dovededo disfunkcionalnost me|u partnerite vo semejstvoto i nivnitesemejni odnosi.Isto taka, slu~uvaweto na niza reformi vo stopanstvoto(zatvorawe na fabrikite i nivna rasproda`ba, otpu{tawe narabotnicite i reducirawe na rabotnite mesta, nedostig od novivrabotuvawa kaj mladata populacija i sl.) neminovno doveduva dozgolemen broj na nevraboteno naselenie.Taka, vo ramkite na edno semejstvo ima po dve i pove}enevraboteni lica. Toa doveduva do pojava na sudiri od razli~napriroda me|u generaciite. Mladite sé po~esto go zapo~nuvaatbra~niot ìvot vo roditelskite semejstva na eden od partnerite,taka {to maliot prostor kade {to ìveat doveduva i doza~esteni konflikti, se javuva netrpenie, nedorazbirawe, pa i142

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijapojava na brakorazvodi. No, ~esta e pojavata na odloùvawe naperiodot na sklopuvawe na novi brakovi.Pojavata na socijalnata stratifikacija, isto taka, dovededo socijalni razliki me|u naselenieto i vnatre vo semejstvata.Masovnata bezrabotica, realniot pad na platite, nere{enotostanbeno pra{awe i sli~no, pridonesuvaat za porast na socijalnitenzii i socijalna nesigurnost na ~lenovite vo pove}etosemejstva.Ottuka, pak, sledi naru{uvawe na li~nite odnosi pome|upartnerite, koe na kraj zavr{uva so raskinuvawe na bra~nitezednici.Drug mnogu biten moment koj treba da go spomeneme, a kojima vlijanie vrz porastot na stapkata na brakorazvodite eosamostojuvaweto na ènata.Denes, vo procesot na gradewe na modelot na demokratsko-pravnadràva, nejziniot status sé pove}e doa|a do izraz.Predizvikana od siroma{tijata koja zatropa na vratite re~isina sekoe semejstvo, ènata e prinudena da se vrabotuva vo razniprivatni pretprijatija vo maloto stopanstvo, pri {to se zajaknuvanejzinata li~nost i sevkupna sigurnost.Ova pak, do odreden stepen predizvikuva ~uvstvo na zagrozenostkaj ma{kiot avtoritet, koe moè da dovede do nezadovolstvo,naru{uvawe na bra~nite odnosi, ko~ewe na ponatamo{niotnormalen razvoj na semejstvoto, pojava na konfliktiod sekakov vid.Takviot konflikten partnerski odnos predizvikuva disfunkcionalnostvo brakot, kade i dvata partneri pa duri i sekoj ~lenvo semejstvoto po~nuva da se ~uvstvuva zagrozeno.Ona {to isto taka pridonesuva za porast na stapkata na brakorazvoditee i vlijanieto na vnatre{nite elementi vo samotosemejstvoto, brakot, odnosite vo brakot i semejstvoto i na~inotna nivnoto funkcionirawe.143

Olivera Petrova - Kov~egarska: Faktori koi vijaat vrzdezorganizacijata vo semejstvoto i pojavata na brakorazvodiRezultatite pri obrabotkata i tolkuvaweto na podatocitekoi gi dobivme vo istraùvaweto gi sporedivme so statisti~kitepodatoci od Statisti~kiot pregled br.2.4.1.09 od2001 godina, od Dràvniot zavod za statistika, za vkupnata brojkana razvedeni brakovi vo Republika Makedonija, kade moè dase vidi deka brojot na sklu~eni brakovi za RM od godina vogodina e varijabilen so tendencija na postojano opa|awe, dodekabrojot na razvedeni brakovi e vo postojan porast.Taka, ako vo 1991 godina se razveduva sekoj 30 -ti brak, vo2000 godina sekoj 10- ti brak e razveden.Brojkata na razvedeni brakovi vo RM za 2000 godina iznesuva1325, pri {to vo odnos na 1999 godina e zgolemena za 27%.ZAKLU^NI SOGLEDUVAWADobienite rezultati od sprovedenoto istraùvawe, vovrska so istoimenata informacija, davaat pregled za osnovniteparametri, karakteristikite za dvièweto i strukturata nabrakorazvodite vo Skopje.Analizata e sprovedena na onie razvedeni brakovi vrzkoi se vr{i postapka vo Centarot za socijalna rabota. Vo istraùvawetoe koristen kvalitativen i kvantitativen metod.Primeneta e posebna metodolo{ka postapka, analiza nasodrìnata na stru~nata dokumentacija od oblasta na brakorazvoditeza vremenski period od tri godini (1998, 1999 i 2000 god.).Istraùvaweto e sprovedeno po pat na pove}e fazi koi seme|usebno povrzani, kako: plan za istraùvawe, pribirawe napodatocite, obrabotka, analiza na sodrìnata na podatocite iinterpretacija na rezultatite so prikazi vo tabeli.Ostanuva nesporen faktot deka brakorazvodite kakoproces i oblik na devijantna op{testvena pojava vo RepublikaMakedonija od godina vo godina se vo postojan porast.144

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaOd statisti~kite podatoci moè da se donese zaklu~okdeka ako vo 1991 godina vo Republika Makedonija se razveduvalsekoj 30-ti brak, vo 2000 godina pak sekoj 10-ti brak e razveden.Op{tiot zaklu~ok vo vrska so razvedenite brakovispored obrazovnata struktura pokaùva deka e najvisok procentotna razvedeni brakovi kade partnerite se so sredno obrazovanie.Vo odnos na nacionalnata struktura, fakti~kata sostojbagi potvrdi na{ite o~ekuvawa za toa deka najgolem e procentotna onie razvedeni brakovi kade partnerite se od makedonskanacionalnost.Ne e mal brojot na razvedenite brakovi i kaj romskatapopulacija, koja po tradicija vo brak stapuva na mnogu mladagodi{na vozrast.Toa go pokaùvaat i rezultatite koga stanuva zbor zavozrasta na sopru`nicite pred stapuvaweto vo brak.Najmnogubrojni se onie razvedeni brakovi kade bra~nitepartneri stapile vo brak pome|u 22 i 24 godi{na vozrast, dodekapak, eden pogolem del od ènite vo brak stapuvaat na mnogu pomladagodi{na vozrast za razlika od maìte.Brojkata na razvedeni brakovi spored rabotniot statusna sopru`nicite pokaùva deka onie koi se so re{en rabotenodnos polesno se odlu~uvaat na prekin na bra~nata zaednica.Ne e mal i procentot na nevrabotenite èni koi seodlu~uvaat za prekinuvawe na postapkata za razvod na brakot.Dolìnata na periodot na prethodno zapoznavawe nabra~nite partneri ima golema uloga vo odrùvaweto nabra~nata zaednica. Kolku e pokratok periodot na prethodnotopoznavawe na bra~nite partneri, tolku e pogolema stapkata nabrakorazvodi.Podatocite pokaàa deka od vkupnata brojka na razvedenitebrakovi registrirani vo Centarot, za site tri godini,20,98% od partnerite pred da stapat vo brak se poznavale samo 6meseci.145

Olivera Petrova - Kov~egarska: Faktori koi vijaat vrzdezorganizacijata vo semejstvoto i pojavata na brakorazvodiOd dolìnata na prethodnoto poznavawe na bra~nitepartneri vo golema mera zavisi i vremetraeweto na bra~natazednica, ~ij procent vo analizata iznesuva 19.02% od vkupnatavrednost za site tri godini.Mnogu e ~esta pojavata na prekin vo bra~nata zaednicat.e. odvoeno ìveewe me|u partnerite na odreden vremenski period.Prekinot vo brakot vo pogolemiot broj slu~aevi traelnajmnogu do 6 meseci - takvata sostojba iznesuva 25,89%, a vo24,18% prekin vo brakot imale i do 1 godina.Ova ukaùva deka partnerskiot odnos bil disfunkcionaleni se razre{uval so privremena fizi~ka distanca za na krajda rezultira so razvod.Po momentot na razvod nastapuva period na doveruvawena decata.Kako zaklu~ok na pogoreiznesenoto, moè da se kaè deka najgolemprocent na doveruvawa na deca se izvr{eni kaj majkata, i toavo 80,98% od slu~aite od vkupnata vrednost na brakorazvoditeevidentirani vo Centarot.Podatokot za razvedeni brakovi spored broj na deca zasite tri godini pokaùva deka pove}e od polovina se onie razvedenibrakovi koi imaat samo po edno dete.Vo istraùvaweto spomenavme dva tipa na faktori koivlijaat i doveduvaat do prekin na bra~nata zaednica.Vo prviot tip na faktori gi nabroivme: naru{enite odnosivnatre vo samoto semejstvo, emocionalnoto zaladuvawe,pojavata na asocijalni pojavi itn.Sogleduvawata vo istraùvaweto ukaùvaat i na vtor tipna faktori koi vo posledniov period go zafatija na{etoop{testvo.Toa se tranzicionite promeni, ekonomskata sostojba vodràvata, koi pak, dovedoa do visoka stapka na nevrabotenost,opa|awe na ìvotniot standard na makedonskoto semejstvo, pojavana siroma{tija itn., {to rezultira so pojava na bra~nikonflikti i raspad na bra~nata zaednica.146

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaPREDLOG MERKIOd dosega iznesenoto gi davame slednive predlog-merki:1. Podobruvawe na ìvotniot starndard na naseleniotona RM vo celost za re{avawe na problemot so nevrabotenosta,egzistencijalno-materijalnoto pra{awe namladite bra~ni parovi, a istoto }e dovede do namaluvawena brojot na brakorazvodi i neodloùvawe na periodotna sklopuvawe na novi brakovi;2. Mo`nost za voveduvawe na najsovremeni sovetodavni isovetovali{ni metodi i tehniki za rabota na stru~nitelica vo Oddelenieto za brak i semejstvo vo razre{uvawetona bra~nite konflikti;3. Razmena na stru~ni kadri so institucii od zapadnitezemji i mo`nost za prenesuvawe na iskustva od stru~nataoblast.4. Pokrenuvawe na inicijativa za edukacija na mladataromska populacija vo sorabotka so Centarot i lokalnatazaednica na teritorijata kade {to ìvee ovaa populacijaza izgraduvawe na prifatni centri ili pakformirawe na stru~ni timovi vo u~ili{tata kade {to}e se vr{i edukacija na mladite na edno povisoko nivoso u~estvo na visokostru~ni kadri.5. Doprecizirawe na zakonskata regulativa za poefikasnosproveduvawe i izvr{uvawe na postapkite zabrak i semejstvo soglasno Me|unarodnite konvencii.____________________________________________________________Izvor: "Informacija za dvièwe i osnovni parametri na brakorazvoditevo grad Skopje", podatocite moète da gi dobiete voCentarot za socijalna rabota na grad Skopje.147

Zoran Vu~ev: Siroma{tijata gledana od aspekt na socijalnatapolitika koja se vodi vo MakedonijaZoran Vu~ev,Javno pretprijatie - Me|uop{tinski centar za socijalnarabota na grad SkopjeSIROMA[TIJATA GLEDANA OD ASPEKTNA SOCIJALNATA POLITIKA KOJA SEVODI VO MAKEDONIJA I ODREDENIRAZMISLUVAWA ZA IDNINATA NAMODELOT NA SOCIJALNA POLITIKA[efovite na vladi na dràvi na Svetskiot samit za socijalenrazvoj istaknaa deka cel na integracijata treba da bide"op{testvoto za site" vo koe site lu|e imaat pravo i mo`nost dau~estvuvaat vo donesuvaweto odluki koi se odnesuvaat na nivniteìvoti .Ve}e podolgo vreme debatite za razvoj go ignoriraatfaktot deka siroma{tijata se karakterizira ne samo so nedovolnostna materijalni sredstva, tuku i so negirawe na pravata.Ona {to e potrebno e takov pristap kon razvojot koj }e se zasnovuvana pravata. Ovie prava ne im se luksuzno dostapni samona bogatite i na mo}nite, tuku se nezamenliva komponenta nanacionalnite razvojni napori.Za razvoj e potrebno investirawe vo socijalniot kapitalzaradi podobruvawe na socijalnite odnosi i mreì, sozdavawekonsenzusi, individualni, organizacioni i institucionalnisposobnosti. Vo ovoj kontekst participacijata e centralen element.148

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaIstoriskiot poim na gra|anstvoto, ili efektivnoto~lenstvo vo zaednicata na edna teritorijalna oblast, najprvo giobezbedi gra|anite so ramnopraven pristap do politi~kiot i dopravniot sistem. Poslednata faza, socijalno gra|anstvo - sesfa}a kako pravo na gra|anite za pravi~en udel vo ekonomskitei vo socijalnite resursi na zemjata. Vo mnogu sovremeni op{testvasocijalnite aspekti na gra|anite stanuvaat sé pova`ni. Prekubaraweto na socijalni prava, lu|eto moàt da se steknat sodoverba vo ostvaruvaweto na nivnoto gra|anstvo, a koja bimoèla da se prenese kon ostvaruvawe na politi~kite prava (Izve{tajna Obedinetite nacii, 1997,:1,20-24).Spored Stuart M. Butler (mart-juni, 1988). Donesuvaweto nazakonite za socijalnata za{tita, veli Xonson, pridonesuvaatfizi~ki sposobnite Amerikanci da odlu~at samite sebe da ne seizdrùvaat i na toj da na~in baraat od drugite Amerikanci tieda rabotat za niv. Logikata za ova se bara pod prevezot na "socijalnite~ovekovi prava, ili pravoto na ne{to".Toj veli, kogaeden ~ovek moè pove}e da zaraboti primaj}i socijalna pomo{otkolku da raboti kako pripravnik, toga{ e jasno zo{to sosedotse smeta sebesi za "budala" koj raboti za taa suma na sredstva. Akoga sistemot na socijalna pomo{ funkcionira taka {to jaskratuva pomo{ta, koga gra|aniniot }e po~ne da napreduva vorazre{uvaweto na svojot problem, taa zavisnost u{te pove}e sestimulira.Na kraj, efikasen, sepak, razumen pristap na socijalnapomo{ nikoga{ nema da se ostvari dokolku ne se pronajde mehanizamkoj }e ja prekine cvrstata vrska na profesionalnitedava~i na uslugi na koi im e neposredno vo interes maksimalnoda gi zgolemuvaat materijalnite davawa namesto da gi re{avaatproblemite. Davawe na namenski nalozi za isplata namesto finansirawena rabotni mesta za siroma{nite gra|ani, na primer,go preobra}a siroma{niot svet vo mo}ni potro{uva~i i giprisiluva dava~ite na uslugite najmnogu vnimanie da obratat naizborot koj go izvr{uvaat siroma{nite, namesto da lobiraat zasklopuvawe na dogovori za rabota. Druga uspe{na tehnika e da se149

Zoran Vu~ev: Siroma{tijata gledana od aspekt na socijalnatapolitika koja se vodi vo Makedonijaohrabri dràvnata uprava na site nivoa da sklopuva dogovoridirektno so siroma{nite za davawe uslugi vo nekoja zaednica.So toa }e se poddrì na~eloto deka "sosedot treba da mu pomagana sosedot", {to vo praksata se pokaàlo dosta efikasno - naprimer, vo naso~uvawe na pozasilena lokalna inicijativa odsamoto naselenie. So ovoj sistem bi se odbeleàla edna zna~ajnapromena vo domenot na socijalnata politika. So ova odgovornosta}e se prenese na site nivoa na op{testvenata struktura i}e ja reaktivira odgovornosta na semejstvoto, zaednicata vo borbataprotiv siroma{tijata, so {to }e po~ne da se re{avana~eloto na zaemna odgovornost za problemite koi gi zasegaat.(str. 63)Vo prilog na ova }e navedeme nekolku domeni vo R Makedonijakoi gi otslikuvaat anomaliite koi se prisutni kaj nas :Vraboteni, nevraboteni i penzioneri vo R MakedonijaRed. br. 1990 god. 2000 god.1 Vraboteni 507.324 311.7162 Nevraboteni 156. 323 361.2733 Penzioneri 158.964 238.162Ako gi sobereme nevrabotenite i penzionerite, }e sogledamedeka odnosot na vrabotenite so nevrabotenite i penzioneritepribli`no iznesuva 1:2 - vo prilog na vtorite, toa pokaùvadeka na eden vraboten imame po eden nevraboten i eden penzioner.Nevrabotenite i penzionerite obezbeduvaat prihodi poosnov na odano~uvawe na vrabotenite vo stopanskite dejnosti.Ako ovde se odzeme i 90.000 vraboteni lica vo javnata administracijai brojot na vraboteni vo stopanskite pretprijatija koise zagubari, a ne primile plati nekolku meseci i ne im se podmirenipridonesite, }e se sogleda deka mnogu mal e brojot navraboteni vo stopanstvoto od koi se obezbeduvaat prihodi zaizdrùvawe na naselenieto. Nesporen e faktot deka eden dobar150

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijadel od sredstvata za egzistencija na naselenieto se obezbeduvaatod krediti za koi Makedonija postojano se zadolùva vo me|unarodnitebanki.Socijalna za{titaSpored Ministerstvoto za trud i socijalna politika,brojot na semejstvata korisnici na socijalna pomo{ za 2001godina izgleda vaka :Semejstva korisnici na socijalnapomo{ vo R Makedonija za periodod januari do dekemvri 2001 god.Januari 77642Fevruari 78098Mart 78226April 75728Maj 76939Juni 76808Juli 76057Avgust 75407Septemvri 76722Ako pogorenavedeniot broj na korisnici na socijalnapomo{ go pomnoìme so ~etiri (ovde e zemeno prose~no deka sekoesemejstvo e ~etvoro~leno, a nie znaeme deka ima i pove}e~lenisemejstva, posebno kaj albanskata i romskata populacija), toga{brojot na semejstvata koi se na{le vo socijalen rizik bi sezgolemil za ~etiri pati .Zdravstveno osiguruvaweFondot za zdravstveno osiguruvawe ~ii dolgovi se procenuvaatna okolu 120 milioni DM, na krajot od 1998 god., voapril 2001 god., beleì suficit od 4,17 milioni marki i vo septemvriistata godina 5,6 milioni marki. Celokupnata dejnost na151

Zoran Vu~ev: Siroma{tijata gledana od aspekt na socijalnatapolitika koja se vodi vo Makedonijazdravstvenata za{tita se nao|a vo seriozna kriza i najitniteobvrski na dràvata vo ovoj domen se najmalku trojni: globalnounapreduvawe na javnoto zdravje, minimum besplatna zdravstvenaza{tita za socijalno zagrozenite, no i za po{irokite sloevi,funkcijata na dràvata vo domenot na zdravstvoto vo uslovi napazarni zakonitosti.Se pravea obidi da se regulira haoti~nata sostojba voovoj Fond vo 2001, no razli~nite propisi koi se donesuvaat narelacija Ministerstvo za zdravstvo i Fond za zdravstveno osiguruvaweu{te tolku ja komplikuvaat i taka sloènata sostojba voovoj domen, za na krajot da se donesat propisi koi }e gi zasegnati naj~uvstvitelnite - depresirani grupi na gra|ani koi imaat golemapotreba od propisite koi gi donesoa ovie nadle`ni instituciikoi ja reguliraat ovaa materija.Od pogorenavedenite podatoci moè da se sogleda dekazakonskata regulativa koja se donese vo ovoj domen zema od gra|anite126 milioni marki za tri godini. Nie ovde ne sakame da navleguvamedali stanuva zbor za otpi{uvawe na dolgot na Fondotza zdravstveno osiguruvawe od strana na dràvata na {teta nagra|anite ili tie sredstva se sobrani po osnov na kotizacija iliparticipacija na korisnicite na uslugite.Najnovite razmisluvawa vo domenot na socijalnata politikase dviàt pove}e vo investirawe vo "~ovekoviot kapital",soglasno toa kade e vozmo`no da se primeni, a ne samo da se zgolemuvaatsocijalnite izdatoci. Namesto da se stremime kon socijalnadràva, treba da se dviìme kon "dràva na socijalnoinvestirawe", i toa odej}i vo prilog na op{tata blagosostojbana op{testvoto.Pozicijata na "tretiot pat" treba da se temeli pove}ekon evropskoto otkolku kon amerikanskoto nivo na socijalnitransferi, pove}e sredstvata da se redistribuiraat kon socijalnoinvestirawe vo ~ovekoviot kapital. Sistemite na socijalnapomo{ da se reformiraat tamu kade {to ne gi davaato~ekuvanite rezultati i da se stimulira rizik na sopstvena investicijavo razre{uvaweto na problemite - kade e vozmo`no152

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijapreku stimulacija, no kade e potrebno i preku pravni obvrski nakorisnicite na ovie uslugi.Primerot na Holandija koja se prisposobuvala kon novitesocijalni ekonomski uslovi. Pred okolu {esnaeset godini,rabotodavcite se soglasile da gi ostavat dnevnicite na isto nivo,no da go namalat rabotniot den. Kako rezultat na toa rashoditeza trudot bile namaleni za 30% za poslednite 10 god., a ekonomijatazabeleàla podem. Toa e postignato so nevrabotenostod 6% vo 1997 god.Spored Leiht, R. (1998,:60 ), najgolem raste` beleàt pretprijatijatakoi imaat vraboteno pome|u 5-20 rabotnika, kade rabotnitemesta se zgolemile za okolu 30 otsto. Za razlika od niv,vrabotenosta vo najgolemite rabotni edinici so pove}e od 500vraboteni, vrabotenosta opadnala za vreme na ekonomskite recesii.Od sredinata na osumdesettite do sredinata na devedesettitestapkata na samovrabotuvaweto nadvor od zemjodelieto se zgolemi,kako na primer, vo Obedinetoto kralstvo (Anglija) odokolu 9% na 12%, kako i vo Holandija i Germanija od okolu 7%na 9%. Duri i vo tie zemji kade nivoto na samovrabotuvawe ve}ee relativno visoko moè da se zableì porast. Na primer, voPortugalija od 16 na 19% i vo Italija od 21% na 23%.Iako ovoj indeks varira vo golema merka pome|u zemjite,samovrabotuvaweto pokaùva generalna tendencija na porast soizvesni fluktuacii. Vo nekolku slu~ai jazot pome|u samovrabotuvawetoi zavisnoto vrabotuvawe ima tendencija na zgolemuvaweso tekot na vremeto.Vo sekoj pogled, ovie konstatacii se daleku od tie koi go objasnuvaatrastot na samovrabotuvaweto. Edno ispituvawe nanakrsnite-nacionalni modeli za ovoj razvoj vo podrobnost otkrivadeka oìvuvaweto na samovraboteni rabotnici glavno se dolì nasektorskoto pomestuvawe na rabotnata sila od proizvodstvoto voservisi - generalno so povisoki stapki na samovrabotuvawe. Porastotvo uslu`niot sektor u~estvuva so najmalku dve tretini od apso-153

Zoran Vu~ev: Siroma{tijata gledana od aspekt na socijalnatapolitika koja se vodi vo Makedonijalutniot i sevkupniot porast. Zgora na sé, ovoj rast glavno moè dase najde vo takanare~enite "drugi slu`bi".Strukturata na samovrabotenite vo "drugite slu`bi" se sostoiod personal koj e specijaliziran i od biznis-orientiranislu`bi, reflektiraj}i na golemo u~estvo na stru~ni, tehni~ki isli~ni rabotnici, vklu~uvaj}i gi tuka i zanimawata kako {to seinformati~ari, delovni i vrvni stru~waci, arhitekti, inèneri,zdravstveni rabotnici/stru~waci, kako i stru~waci od oblastana nedvi`nini i sl. Od druga strana, ovoj sektor isto takavklu~uva nestru~ni grupi, na primer, tie koi rabotaat vo oblastana iznajmuvawe na avtomobili ili sli~ni iznajmuvawa, ~isteweitn. Me|utoa, {to se odnesuva do samovrabotuvaweto vo"drugi slu`bi, pomalku kvalifikuvanata grupa pretstavuva malcinstvo.Giddens, A. (:118-120 ) prepora~uva: op{testvata treba dase stremat kon kontinuirano obrazovanie, razrabotuvaj}i obrazovniprogrami koi }e zapo~nat od detstvoto i }e prodolàt vonaprednata vozrast. Namesto programite da se potpiraat na socijalnimaterijalni davawa, da se stimuliraat mo`nosti zali~na investicija.Praksata vo Evropa sé pove}e pokaùva deka licata osven{to se zainteresirani za celosna vrabotenost baraat i rabotenanga`man i za poludnevni aktivnosti od nekolku ~asa, poznatopod angliskiot àrgon " taim dolar ", osloboduvawe od pla}awena danok na konpaniite dokolku investiraat vo socijalni celi,barawe na rabota i nadvor od rabotnoto angaìrawe (dopolnitelno- se misli na lica koi nemaat celodneven rabotenanga`man).-------------------------------------------------------------------------------------------Slika 2: Kako se dviì vrabotuvaweto spored golemina na pretprijatijata od1977-1996 (vidi original str.151) 1977=100(Golemina na pretprijatija)Podatocite se koristeni od: Bundesanstakt fur Arbeit1) Podatocite se odnesuvaat samo na Zapadna Germanija.Slika 3: Indeks na razvoj na samovrabotuvaweto i vrabotenite vo 15 OECDdràvi, bez da se zeme predvid Zemjodelieto (1986 = 100), (vidi original str.61)Podatocite se zemeni od: Eurostat: New Cronos-bank na podatoci 1996; Biro zapopis; Luber i Gangl154

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaVo pogled na kosmopolitskata demokratija, novinarot Harvi,R. veli deka svetot namesto da se globalizira toj sé pove}e sepolarizira - raspa|aweto na bipolarnosta namesto da sozdavared vo svetot, sé pove}e sozdava anarhija i bezredie. Toj velideka e nevozmo`no da se izbegne svetskiot haos, pribliùvawetokon krajot na dveiljaditata namesto da sozdava red, poseano esemeto na svetskoto bezredie, pa duri i anarhija.No sé pove}e bi sakal da veruvam vo razmisluvaweto nafrancuskiot mislitel Menk, A. (isto, :129-132), koj veli dekazavr{uva edno novo srednovekovie, karakteriziraj}i se so izobilstvona konflikti i mra~ni zoni na bezvlastie.No, ne{tata odat vo prilog na tvrdeweto na globalizacijata isozdavaweto na supranacionalni, suprakontinentalni, supraekonomskimegaorganizacii koi se sudruvaat pome|u sebe vo sferite nainteresite kako {to se : Evropskata zaednica, Asocijacijata najugoisto~nite aziski nacii, Ligata na arapskite dràvi, Severnoamerikanskiottrgovski dogovor, Karipskata zaednica, Organizacijataza afrikansko edinstvo i mnogu drugi. Se pra{uvam dali nedoa|a erata na globalnoto svetsko upravuvawe i vlijanija name|usebnite sferi na interesi. Ova se organizacii koi vo minatotoimale me|usebni konflikti i razli~ni priodi vo re{avaweto naproblemite .Literatura:1. Butler, M. Stuart, (mart-juni -1988). "[to jedan konzervativacmisli o dràvi socijalnog staranja". Belgrad: Pregled,Ambasada na SAD, str.58-63.2.Giddens,A. (1998). THE THIRD WAY, The renevalof socialDemokraci, prevod na bugarski od Marija Grekova, Politi Press,ISBN 954-733-090-X, Ik "Prozorec"OOD.3. Izve{taj od ekspertskata rabotilnica organizirana odsekretarijatot na Obedinetite nacii, (29.09-03, 10 1997). Participacijai socijalna pravda. London : Oddel za me|unaroden155

Zoran Vu~ev: Siroma{tijata gledana od aspekt na socijalnatapolitika koja se vodi vo Makedonijarazvoj na Vladata na Obedinetoto kralstvo na Velika Britanijai Severna Irska.4. Leiht, R. (str. 59-63). Papers from a sociological conference inBulgarija (3-7. June –1998)."the Middle Class, As a Precondition of a SustainableSociety. Bistritsa – Sofia: AMCD.156

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaII. NAUÊN SOBIR:NAMALUVAWE NA SOCIO-EKONOMSKATA EKSKLUZIJANA GRA\ANITE NAREPUBLIKA MAKEDONIJAREFERATI157

Aleksandar Petroski: Investiciite kako ~initel zanamaluvawe na siroma{tijata vo Republika Makedonija158

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaAleksandar PetroskiEkonomski Institut-SkopjeINVESTICIITE KAKO ÎNITEL ZANAMALUVAWE NA SIROMA[TIJATA VOREPUBLIKA MAKEDONIJAULOGATA I ZNAÊWETO NA INVESTICIITE VONAMALUVAWETO NA SIROMA[TIJATANivoto na stopanskata razvienost neposredno vlijae vrzpojavata na siroma{tijata na naselenieto.Povisokoto nivo nastopanska razvienost pretpostavuva pomala siroma{tija i obratnoponiskoto nivo na stopanska razvienost e osnoven uslov zapojava na pogolema siroma{tija na naselenieto.Osnoven faktor za zgolemuvawe na nivoto na stopanskatarazvienost se investiciite. Pokraj goleminata na investiciite,mo{ne zna~ajno vlijanie vrz stopanskiot razvoj ima nivnatastruktura po dejnosti i granki. Ova e osobeno zna~ajno ne samood aspekt na dinamizirawe na stopanskiot razvoj i zgolemuvawena bruto doma{niot proizvod po ìtel, tuku i od aspekt na sozdavawena novi rabotni mesta i vrabotuvawe na raspolo`livatarabotna sila. Seto ova neposredno vlijae vrz namaluvaweto nasiroma{tijata na naselenieto.Vo Republika Makedonija vo tranzicioniot periodpostoea pove}e ograni~uva~ki faktori za zgolemuvawe na investiciite.Me|u pozna~ajnite bi gi istaknale: niskoto nivo narazvienost na makedonskoto stopanstvo, negovata niska akumulativnai reproduktivna sposobnost, niskoto nivo na {tedewe na159

Aleksandar Petroski: Investiciite kako ~initel zanamaluvawe na siroma{tijata vo Republika Makedonijapravnite subjekti i na naselenieto, seu{te nedovolno reformiraniotbankarski sitem, negativnoto vlijanie na vojnite {tose vodea na oddelni podra~ja od porane{na Jugoslavija, koi pridonesoaRepublika Makedonija da stane rizi~no podra~je za investirawei dr. Kako rezultat na ovie i drugi ograni~uva~kifaktori, investicionata potro{uva~ka vo zemjata e mo{ne malai ne obezbeduva podinami~en stopanski razvoj. Osnoven indikatorkoj ukaùva na goleminata na investiciite e nivnotou~estvo vo bruto doma{niot proizvod. U~estvoto na ostvareniteinvesticii vo bruto doma{niot proizvod vo periodot 1992-2000godina po godini se dviì me|u 19,4% i 13,4%. 57 Najvisokou~estvo na investiciite vo bruto doma{niot proizvod e ostvarenovo 1992 , a najnisko vo 1994 godina. Vo drugite godiniu~estvoto na investiciite vo bruto doma{niot proizvod sedviì me|u ovie dve golemini.Ako se zeme predvid goleminata na bruto doma{niot proizvodvrz koja e presmetano u~estvoto na ostvarenite investiciiod edna strana i samoto nisko u~estvo od druga strana, nedvosmislenomoè da se konstatira, deka so vakov obem na investiciinemoè da se o~ekuva podinami~en stopanski razvoj na RepublikaMakedonija. Ottamu nemoè da se o~ekuva deka so vakovintenzitet na investiciona potro{uva~ka }e se sozdadat popovolniuslovi za namaluvawe na siroma{tijata vo na{ata zemja.Vo stopanski razvienite zemji vo koi bruto doma{niot proizvodpo ìtel e pogolem za pove}e pati od onoj kaj nas, u~estvoto naostvarenite investicii vo bruto doma{niot proizvod se dviìnad 20%. Za ostvaruvawe na podinami~en stopanski razvoj i sozdavawena uslovi za namaluvawe na siroma{tijata preku otvarawena novi rabotni mesta, u~estvoto na ostvarenite investiciivo bruto doma{niot proizvod vo na{ata zemja vo naredniotperiod treba da se dviì okolu 25%.57 Dokumentacija kon makroekonomskata politika na Republika Makedonija vo2000 godina i na{i presmetuvawa vrz osnova na podatocite od Republi~kiotzavod za statistika, SP 305 i Bilten 3/1999 na NBRM..160

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaNASOÛVAWETO NA INVESTICIITE PO DEJNOSTI IGRANKI-EDNA OD OSNOVNITE PRETPOSTAVKI ZANAMALUVAWE NA SIROMA[TIJATANositeli na investicionata aktivnost vo RepublikaMakedonija vo periodot 1992-1998 godina se tri dejnosti i toa:industrijata i rudarstvoto, soobra}ajot i vrskite i stanbenokomunalnatadejnost. Ponatamu, pozna~ajno u~estvo vo vkupnoostvarenite investicii imaat: zemjodelstvoto i ribarstvoto;trgovijata; finansiskite, tehni~kite i delovnite uslugi i t. n.U~estvoto na oddelnite dejnosti vo vkupno ostvarenite investiciipo godini iznesuva kako {to sledi.Struktura na ostvarenite investicii po dejnosti vo % (vkupno=100%)GODINIDEJNOSTI 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998Industrija irudarstvo 24,7 21,5 20,2 17,0 18,7 25,1 25,4Zemjodelsvo i ribarstvo 8,8 6,8 5,9 5,2 5,4 5,2 4,1[umarstvo 0,6 0,5 0,5 0,3 0,3 0,4 0,3Vodostopanstvo 1,1 0,6 1,1 0,8 1,0 0,5 0,5Grade`ni{tvo 1,0 0,9 2,3 2,4 1,5 1,9 1,6Soobra}aj i vrski 9,1 10,1 14,8 21,7 21,4 16,0 21,5Trgovija 6,2 6,3 6,9 8,3 8,4 7,9 4,8Ugostitelsvo i turizam 1,1 1,7 1,6 1,4 1,7 2,0 1,7Zanaet~istvo i li~ni uslugi1,9 2,4 1,8 1,9 1,9 1,7 1,6Stanbeno komunalna delnost37,0 40,2 34,4 29,7 29,1 27,7 26,3Finansiski,tehni~ki i delovni uslugi 0,7 3,7 3,8 5,5 4,7 5,1 6,2Obrazovanie, nauka, kulturai informacii 3,9 1,1 1,5 2,0 1,6 1,6 1,1Zdravstvo i socijalnaza{tita 0,8 1,7 2,5 1,5 1,3 3,3 2,9Organi na dràvnata vlast 3,1 2,5 2,7 2,3 3,0 1,6 2,0Izvor: Na{i presmetuvawa vrz osnova na podatoci od RZS, Statisti~kipregled 305, soop{tenie 204 i 210.161

Aleksandar Petroski: Investiciite kako ~initel zanamaluvawe na siroma{tijata vo Republika MakedonijaVo dejnosta industrija i rudarstvo nositeli na investicionataaktivnost vo poslednite godini, za koi se raspolaga soobjaveni oficijalni podatoci, e elektrostopanstvoto. U~estvotona investiciite vo ova industriska granka, vo vkupno ostvareniteinvesticii vo industrijata i rudarstvoto se dviì od15,6% vo 1992 godina do 54,6% vo 1995 godina, odnosno do 56,2%vo 1998 godina. 58 Pri ova interesno e da se istakne deka po 1992godina postojano se zgolemuva u~estvoto na investiciite vo elektrostopanstvotovo vkuppno ostvarenite investicii vo industrijatai rudarstvoto i dostignuva duri do56,2%. Koga stanuvazbor za investiciite kako aktiven ~initel za namaluvawe na siroma{tijatavo dràvata, da istakneme, deka, elektrostopanstvotoe kapitalointenzivna granka i so naso~uvaweto na investiciitevo ova industriska granka ne se sozdavaat uslovi za otvarawena novi rabotni mesta i novi vrabotuvawa. Zna~i ne sesozdavaat uslovi za angaìrawe na del od raspolo`livatarabotna sila vo procesot na proizvodstvoto ili uslugite, {to eosnovna pretpostavka za obezbeduvawe na potrebni sredstva zaegzistencija, a so toa i namaluvawe na siroma{tijata kaj naselenieto.Investicionite vloùvawa vo industriskite granki:crna metalurgija, proizvodstvo na ruda na oboeni metali, proizvodstvona oboeni metali, proizvodstvo na hemiski proizvodi iprerabotka na hemiski proizvodi vo periodot 1992-1998 godina ,po godini, iznesuvaat me|u 9,0% (1997) i 20,8% (1992) od ostvareniteinvesticii vo industrijata i rudarstvoto. Pri ova,isto taka da istakneme, deka i ovie industriski granki se kapitalointenzivni,taka {to, so naso~uvaweto na investiciite voovie industriski granki, vo osnova ne se otvoraat novi rabotnimesta i ne se sozdavaat uslovi za novi vrabotuvawa. [to zna~ine se sozdavaat uslovi za del od nevrabotenata rabotna sila da se58 Ovie i narednite podatoci koi se odnesuvaat za u~estvo na investiciite naoddelnite granki vo vkupno ostvarenite investicii vo soodvetnite dejnostipretstavuvaat na{i presmetuvawa vrz baza na izvornite podatoci od Republi~kiotzavod za statistika, Investicii vo Republika Makedonija, SP br.305 i 3.401.162

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijavraboti i da obezbeduva finansiski sredstva za svojata egzistencija,so {to }e se namali brojot na semejstvata koi egzistiraatod socijalna i druga pomo{.Od vkupno ostvarenite investicii vo industrijata i rudarstvoto,vo navedenite kapilativnointenzivni granki realiziranise od 35,8% vo 1993 godina, duri do 71,7% vo 1995 godina.Zna~i vo ispituvaniot period 1992-1998 godina u~estvoto nainvesticiite po godini, vo analiziranite kapitalointenzivnigranki se dviì me|u ovie dve golemini. dodeka, pak, u~estvotona vrabotenite vo ovie industriski granki vo vkupno vrabotenitevo industrijata i rudarstvoto, po godini, se dviì od 19,9%vo 1993 godina do 24,1% vo 1997 godina. 59 Iznesenite pokazatelinedvosmisleno ukaùvaat deka vo Republika Makedonija okolu2/3 od investiciite se realizirani vo kapitalointenzivni industriskigranki, vo koi se vraboteni ne{to pomalku od 1/4 odvkupno vrabotenite vo ova stopanska dejnost i deka ovie investiciine ovozmoùvaat otvarawe na novi rabotni mesta kakopojdovna osnova za namaluvawe na siroma{tija vo dràvata.Spored u~estvoto vo ostvarenite investicii na nivo naindustrija i rudarstvo, industriskata granka proizvodstvo naprehranbeni proizvodi se nao|a na vtoro mesto. Vo ispituvaniotperiod ( 1992-1998 godina) u~estvoto na investiciite vo ova industriskagranka vo vkupno ostvarenite investicii vo industrijatai rudarstvoto, po godini, se dviì me|u 7,2% (1994god) i19,3% vo 1997 godina. Sekako relativnoto visoko u~estvo na investiciite(iako vo apsulutni brojki tie se mo{ne mali) na ovaindustriska granka imaat pozitivno vlijanie vrz namaluvawetona siroma{tijata. Imeno, ova industriska granka e trudintenzivna,taka {to, so investiraweto vo nea se sozdavaat uslovi zaotvarawe na novi rabotni mesta i za novi vrabotuvawa.Ostvarenite investicii vo tradicionalnite, istovremenoi trudointenzivni industriski granki, kako {to se proizvodstvona predivo i tkaenini i proizvodstvo na gotovi tek-59 Na{i presmetuvawa vrz baza na izvornite podatoci od Republi~kiot zavod zastatistika, SG/ 99.163

Aleksandar Petroski: Investiciite kako ~initel zanamaluvawe na siroma{tijata vo Republika Makedonijastilni proizvodi se nezna~itelni. Nivnoto u~estvo vo ostvareniteinvesticii na nivo na industrija i rudarstvo, po godini, sedviì me|u 2,5% (1995godina) i 4,7% vo poslednata godina odispituvaniot period. Dodek, pak, u~estvoto na vrabotenite odopvie industriski granki vo vkupno vrabotenite vo industrijatai rudarstvoti iznesuva od 26,3% (1998 godina) do 40,2% vo 1993godina. I ovie pokazateli nedvosmisleno ukaùvaat deka nezna-~itelnite investicii vo ovie trudointenzivni industriskigranki ne ovozmoùvaat pozna~itelno otvarawe na novi rabotnimesta i sozdavawe uslovi za novi vrabotuvawa kako pojdovnapretpostavka za namaluvawe na siroma{tijata vo dràvata.Spored goleminata na ostvarenite investicii vo RepublikaMakedonija, stanbeno komunalnata dejnost se nao|a na vtoromesto. U~estvoto na ostvarenite investicii vo ova dejnost, pogodini, vo vkupno ostvarenite investicii vo zemjata se dviìme|u 26,3% (1998 godina) i 40,2% vo 1993 godina. Investiciitevo stanbeno komunalnata dejnost vo osnova, nso~eni se zaizgradba na komunalnata infrastruktura, ureduvawe na naselbii prostori i izgradba na stanovi. Sekako, vloùvaweto vo ovadejnost pridonesuva za podobruvawe na uslovite za ìveewe nanaselenieto. Me|utoa, mo{ne malo e nivnoto vlijanie vrz namaluvawetona siroma{tijata. Imeno, so vakvite investicii se podobruvaatuslovite na vkupnoto naselenie , a ne na nevrabotenitelica, koi vo osnova pripa|aat vo grupata na siroma{no naseleniei svojata egzistencija vo osnova ja obezbeduvaat preku socijalnai druga pomo{. Spored toa so vakvite investicii ne sesozdavaat mo`nosti za otvarawe na novi rabotni mesta i vrabotuvawena del od nevrabotenata rabotna sila i obezbeduvawe napotrebnite finansiski sredstva za egzistencija, a so toa i namaluvawena siroma{tijata.Stopanskata dejnost soobra}aj i vrski, spored goleminatana ostvarenite investicii se nao|a na treto mesto. Nivnotou~estvo, po godini, vo vkupno ostvarenite investicii vo zemjatase viì od 9,1% vo 1992 godina do 21,5% vo poslednata godina odispituvaniot period. Investiciite vo ova dejnost vo osnova se164

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijaodnesuvaat za izgradba na soobra}ajnata infrastruktura. Vakviteinvesticii pridonesuvaat za podobruvawe na uslovite zastopanisuvawe , kako i uslovite za podobro komunicirawe navkupnoto naselenie . Ekonomskite efekti od vakvite vloùvawamoè da se o~ekuvaat so razvojot na stopanstvoto, no vo eden podale~enrok. Spored toa,i sozdavaweto na uslovi za namaluvawena siroma{tijata preku investicionite vloùvawa treba da seo~ekuva na eden podolg rok.Od vkupno ostvarenite investicii vo Republika Makedonijavo ovie tri stopanski dejnosti se realizirana okolu 70%,a ostanatite investicii se realizirani vo drugite dejnosti.Analiziraj}ija strukturata na ostvarenite investicii po dejnostii granki se doa|a do konstatacija, deka vo osnova investicionataaktivnost vo na{ata zemja se realizira vo javniot sektor.Dodeka, pak, investicionata aktivnost vo drugite sektori evo izvesen zastoj ili e nezna~itelna. Investiraweto vo izgradbana novi proizvodstveni kapaciteti ili po{iruvawe i modernizacijana postojnite e mo{ne retko i nezna~itelno. Vakvotonaso~uvawe na investiciite, vo koi dominantno mesto imaatinvesticiite vo infrastrukturata, ne pridonesuva za namaluvawena siroma{tijata preku otvarawe na novi rabotni mesta inovi vrabotuvawa.OSTVARENI INVESTICII OD FIZI^KI LICAPogore iznesenata analiza za naso~uvaweto na investiciitese odnesuva na ostvarenite investicii od strana na pravnitesubjekti vo Republika Makedonija. Pokraj ovie, sporedoficijalnite statisti~ki podatoci, del od vkupnite investiciigi imaat ostvareno fizi~ki lica.U~estvoto na ostvarenite investicii od strana nafizi~ki lica vo vkupno ostvarenite investicii vo zemjata, voperiodot 1992-1998 godina se dviì me|u 47,5% (1993 godina) i33,1% vo poslednata godina od ispituvaniot period. Spored ovie165

Aleksandar Petroski: Investiciite kako ~initel zanamaluvawe na siroma{tijata vo Republika Makedonijapokazateli moè da se konstatira, deka, naselenieto, kako fizi-~ki lica, ima ostvareno zna~ajna investiciona aktivnost, kakoosnovna pretpostavka za sozdavawe uslovi za samovrabotuvawe,{to pretstavuva eden od pati{tata za namaluvawe na siroma{-tijata vo zamjata.Me|utoa, ako se analizira strukturata na naselenietokoe gi realiziralo ovie investicii, so golema to~nost moè dase pretpostavi deka toa naselenie go so~inuvaat pobogatite sloevi,koi imaat obezbedeno povisok standard na ìveewe. Naselenietokoe e soo~eno so siroma{tija i nizok standard na ìveewe,ne e vo finansiska mo`nost da se pojavi kako investitor.Vakvite pretpostavki moàt da se potkrepat i preku namenatana ostvarenite investicii. Ako se pogledne strukturatana ostvarenite investicii moè da se konstatira deka pogolemiotdel od ostvarenite investicii se nameneti za podobruvawena uslovite za ìveewe. Imeno, dominantniot del od investiciitese odnesuvaat za izgradba na stanovi. U~estvoto nainvesticiite za ova namena vo vkupno ostvarenite investicii odstrana na fizi~ki lica se dviì od 69,5% vo 1997 do 76,4% vo1993 godina.Dodeka, pak, u~estvoto na investiciite za ma{ini ioprema, so ~ija realizacija se pretpostavuva, deka, }e se sozdadatuslovi za otvarawe na novi rabotni mesta i opredeleno vrabotuvawena nevrabotenata rabotna sila, kako pojdovna osnova zanamaluvawe na siroma{tijata e nezna~itelno, odnosno se dviìme|u 13,3% ( 1993 godina) i 18,1% vo poslednata godina od ispituvaniotperiod. Ostanatite investicii od ovoj sektor se odnesuvaatza drug nameni, koi isto taka, ne pridonesuvaat za namaluvawena siroma{tijata vo zemjata.Spored toa, iako ovoj sektor ima zna~itelno u~estvo vovkupno ostvarenite investicii vo Republika Makedonija, sogolema to~nost moè da se konstatira, deka, istite ne se naso~enikon sozdavawe na uslovi za namaluvwe na siroma{tijata vodràvata. Tie, vo osnova, se odnesuvaat za podobruvawe na usloviteza ìveewe i toa na naselenieto od pobogatite sloevi.166

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonija***Analiziraj}i gi ostvarenite investicii vo RepublikaMakedonija po sektori, obem i striktura, moè da se konstatira,deka, u~estvoto na pravnite subjekti i na fizi~kite lica vo ostvareniteinvesticii, kako i nivniot obem, a u{te pove}e naso~uvawetona investiciite ne sozdavaat uslovi za namaluvawe na siroma{tijatakaj naselenieto. Ostvarenite investicii od stranana site pravni subjekti se mo{ne mali i vo osnova se naso~eni vokapitalointenzivnite granki. Isto taka, fizi~kite lica pogolemiotdel od sopstvenite investicii gi naso~uvaat vo podobruvawena uslovite za ìveewe.Investiraweto od strana na pravnite subjekti, kako i odstrana na fizi~kite lica vo proizvodstvenite kapaciteti odtradicionalnite i trudointenzivni granki, vo koi, postojat mo-`nosti za otvarawe na novi rabotni mesta, a ottamu i za novivrabotuvawa e nezna~itelno. Seto ova, vo osnova, ne vlijae, ilimo{ne malku vlijae vo sozdavaweto na uslovi za namaluvawe nasiroma{tijata kaj naselenieto vo Republika Makedonija.167

Jorde Jakimovski:Zadovoluvawe na osnovnite potrebi na gra|aniteJorde JakimovskiInstitut za sociolo{ki i politi~kopravniistraùvawa-SkopjeZADOVOLUVAWE NA OSNOVNITEPOTREBI NA GRA\ANITE - USLOV ZANAMALUVAWE NA SOCIO-EKONOMSKATAEKSKLUZIJAUlogata, mestoto i zna~eweto na materijalniot razvoj egolema za vkupniot op{testven progres na edno op{testvo.Podigaweto na op{tata blagosostojba, sozdavaweto nauslovi za produktivno vrabotuvawe, podinami~no i kolektivnotvore{tvo, promenite vo strukturata na op{testvoto se vo korelacijaso radikalnoto zgolemuvawe na ekonomskiot potencijal,porastot na produktivnosta na trudot i racionalnoto koristewena raspolo`livite resursi. Me|utoa, ekonomskiot razvoj enuèn, no ne i edinstven dovolen uslov za op{testveniot progres.So ekonomskiot raste` avtomatski nema da imaat koristdolnite sloevi ako ne se prezemat posebni merki vo politikataza da se poddrùva ~ovekoviot razvoj.Potrebata od zabrzan ekonomski razvoj e osobeno golemavo nedovolno razvienite podra~ja. Nivnata vkupna op{testvenoekonomskasostojba nametnuva potreba od davawe na odredenvremenski prioritet za razvoj na sredinata so cel da se namalibedata i siroma{tijata.Pri sproveduvaweto na tranzicijata potrebno e da se odikon nadminuvawe na lo{ite strani. Vo tranzicioniot period se168

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijakrijat zna~ajni vrednosti i dilemi, no ne vo toa dali tie vrednostipostojat, tuku dali e dadeno polnoto zna~ewe na humaniotkoncept na op{testvoto.Vo sedumdesettite godini lansiran e konceptot "osnovnipotrebi" (Basic Needs) koj se odnesuval na zemjite vo razvoj.Vo nego se trgnuvalo od toa deka pri planiraweto na stopanskiotrazvoj vo nedovolno razvienite zemji treba da se pojdeod zadovoluvawe na "apsolutnoto nivo na osnovnite potrebi" ipotrebata na najsiroma{nite i najmalku obezbedenite sloevi voop{testvoto.Konceptot "osnovni potrebi" na Me|unarodnata organizacijana trudot trgnuva od neophodno zgolemuvawe na vrabotenostai sozdavawe na normalni uslovi za rabota od koi zavisire{avaweto na nivnite problemi na ekonomskiot razvoj.Poznatiot ekonomist P.Streeten se zalaga za ekonomskirast koj prvenstveno }e odi na podigawe na ìvotniot standardna najsiroma{nite sloevi vo op{testvoto namesto da sluì nainteresite na privilegiranite grupi (Streeten,1979).Zna~i, pod "osnovni potrebi" se podrazbiraat ne samomaterijalnite potrebi na gra|anite tuku i socijalnite uslovi odìvotot, kulturnite potrebi, kako i politi~kite barawa za iskorenuvawena socijalnata nepravda i neednakvost. Vklu~uvawetona {irokite sloevi na naselenieto vo op{testveniot ìvotse smeta za zna~aen element na osnovnite potrebi (Healey, 1979).Specifi~en pristap na faktorite na stopanskiot razvojse nao|a vo studijata na E. Laszlo spored koj nadvore{nite fizi~kiograni~uvawa nemaat nekoe apsolutno zna~ewe - osnovnitefaktori so koi op{testvoto se soo~uva se od ~ovekova priroda(E.Laszlo, 1977).Koncepcijata na ekonomskiot i na socijalniot razvojkako univerzalen lek za site lu|e treba da se zameni so humanatakoncepcija na op{testveno-ekonomskiot razvoj, koj moè da semeri so postignatite rezultati vo kvalitetot na ìvotot. Zapravedno i zdravo op{testvo moè da se zboruva ako toa musluì na ~ovekot i gi zadovoluva negovite vistinski potrebi.169

Jorde Jakimovski:Zadovoluvawe na osnovnite potrebi na gra|aniteSpored toa, vospostavuvaweto na razvojot vo interes na~ovekot pretstavuva {iroko u~estvo na naselenieto vo javnatapolitika i izbor na razvojna alternativa. Tezata deka nevidlivataraka najdobro gi raspredeluva plodovite od rabotata sepokaùva kako golema iluzija.Zatoa vo procesot na razvojot mora da se re{avaat problemitepreku pravilna ekonomska i socijalna politika, namestoednostrano da se naglasuva samo kvantitativniot rast na materijalnotoproizvodstvo. Ekonomskiot razvoj i socijalniot sistemse tesno povrzani i zaemno usloveni i me|u niv postojat odnosina recipro~no vlijanie. Imeno, stepenot na ekonomskata razvienostvlijae na socijalnata politika i e vo korelacija so obemoti strukturata na naselenieto, a za uspe{na socijalna politika epotrebna ekonomska osnova oblikuvana vrz principot na pazarnostopanstvo.1. Rezultati, problemi i tendencii natranzicioniot razvojPrethodnoto razgleduvawe posluì kako voved vo osnovnata tematikana trudot ~ija zada~a e na koncizen na~in da gi prikaè rezultatitevo oblasta na socijalniot razvoj, kako i nekoi dostignuvawa vo nekoivitalni sferi na ~ovekoviot ìvot, zaedno so najostro izrazeniteproblemi vo vkupniot op{testveniot razvoj. Od toa treba da proizleze iop{ta pretstava za toa kolku stopanskiot razvoj be{e vo funkcija naostvaruvawe na nekoi zna~ajni celi i vrednosti na pazarnata ekonomijai politi~kata demokratija. Ovie razgleduvawa prirodno treba da bidatsvrteni i kon idninata koja treba da otvori pati{ta ne samo za nadminuvawena tranzicionata sostojba tuku za izgradba na op{testvo na izvorniteprincipi na demokratskoto i pazarnoto op{testvo.1.1. Rezultati i razvojni procesiNajeminentna karakteristika vo periodot na tranzicijatapretstavuvaat zna~itelnite promeni vo strukturata na170

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijaop{testvoto, vo raslojuvaweto na naselenieto i vo osiroma{uvawetona golem del od populacijata. Golem nedostatok na tranzicijatapretstavuva toa {to se podobruva sostojbata na oddelnigra|ani so istovremeno vlo{uvawe na drugite.Procesite na pazarnata ekonomija i socijalniot razvoj neodat zaedno i sinhronizirano. Vo niv doa|a do zastoj i naru{uvawena sloèni protivre~ni dvièwa osobeno vo domenot na stopanisuvawei rakovodewe so stopanskiot razvoj. Vo ovie protivre~nidvièwa se zapostaveni mnogu avtenti~ni problemi na~ovekot i op{testvoto.Vo poslednite godini doa|a do porast na bruto doma{niotproizvod od 1722 $ vo 1977 na 1823 $ vo 2000 godina po glava naìtel.Me|utoa, stapkata na siroma{tijata se zgolemuva za individuiod 21,7% vo 1977 na 24,6% vo 2000 godina.Golem zastoj e napraven vo oblasta na li~nata potro{uva-~ka. Sredstvata za li~na potro{uva~ka po doma}instvo vo periodot1994-2000 se namaleni za 20%. Vakvoto golemo namaluvawevlijaelo vrz zna~itelni promeni vo strukturata na li~nata potro{uva~ka.Vo ovie ramki osobeno se zgolemuva u~estvoto natro{ocite za hrana, za domuvawe, za ogrev i osvetluvawe, zazdravje i higiena, za soobra}aj i sli~no. Istovremeno, golembroj od naselenieto e prinudeno da gi namali izdvojuvawata zaobleka i obuvki, za nabavka na poku}nina, kako i za {tedewe.Seto ova ukaùva na namaluvawe na standardot i kvalitetot naìveeweto. Opa|aweto na ìvotniot standard nema ednakvo vlijanievrz na~inot na ìveewe vo razli~nite sredini. Taka naprimer, vo porazvienite sredini se steknuva mo`nost za realizacijana pogolema kupovna mo}, a kaj drugite (stopanski nedovolnorazvieni) nu`no se smaluvaat i onaka minimalnite finansiskisredtva za ishrana, obleka, obuvki, {koluvawe na deca,zdravstvena za{tita i sli~no. Na ovaa konstatacija upatuvaat vogolema mera i odgovorite na pra{aweto " Ve molime poso~etekoj vid na modalitet (odgovor) najmnogu odgovara na finasiskatasostojba na Va{eto doma}instvo?.171

Jorde Jakimovski:Zadovoluvawe na osnovnite potrebi na gra|aniteTabela br.1: Finansiska sostojba na doma}instvotoKonfiguracija na seloto GradRamni~arsko RidskoplaninskoNema dovolno pari da kupihrana 16,72 42,75 19.13Ima dovolno pari da kupihrana, no postojat te{kotiida kupi obleka i obuvki 38,5 47,33 38,97Ima dovolno pari da kupihrana, obleka i obuvki, no sesoo~uva so malku pari da sidozvoli da kupi skapi raboti 42,39 8,40 37,1Moè da kupi skapi raboti,no ne i sé {to saka 1,49 1,53 4,47Moè da si dozvoli sé {tosaka 0,30 0,00 0,41Bez odgovor 0,00 0,00 0,21Vkupno 100,00 100,00 100,00Izvor: Proekt" Socijalna isklu~enost i nesigurnost na naselenietovo Republika Makedonija" Institut za sociolo{ki ipoliti~ko-pravni istraùvawa, Skopje, 2001 godina.So ogled na ekonomskite, demografskite i socijalnitenastani vo ridsko-planinskite naselbi vo Republika Makedonija,43% od populacijata se izjasnila deka nema pari da kupihrana, a 47% ima pari da kupi hrana, no postojat te{kotii dakupi obleka i obuvki.Vo vrska so opa|aweto na ìvotniot standard vlo{eni seuslovite na domuvaweto na naselenieto. Samo dobrostoe~kitegra|ani moàt da si dozvolat golemi i moderni stanovi. Mnogubrojnisemejstva ìveat vo mali i ruinirani stanovi.Republika Makedonija vo poslednite godini gi namalilaizdvojuvawata vo javnata potro{uva~ka. Napraveni se samo malipomestuvawa vo podigaweto na obrazovnoto nivo na naselenietoi vo kvalitetot na zdravstvenata za{tita. Zgolemen e mortalitetotna naselenieto i namaleno e prose~noto traewe na ìvo-172

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijatot. Pomal e obemot na vklu~enost na decata vo sistemot na zadolìtelnotoobrazovanie vo ruralnite sredini - 88,5% (1947).So te{ki hroni~ni problemi se sretnuvame vo domenotna regionalniot razvoj. Regionalnite razliki vo stepenot narazvienost se mnogu golemi i vo tekot na poslednite godinipostoi tendencija na zgolemuvawe. Postojnite regionalni disparitetipokaùvaat deka proklamiranata politika na razvojotne se ostvaruva.Pri~inite se brojni, no moàt da se svedat na dve najzna~ajni.Prvata se nao|a vo nedovolnite investicii i malatastapka na izdvojuvawe za zabrzan razvoj na nedovolno razvienitepodra~ja.Vtorata pri~ina leì vo ednostranata investicionaorientacija vo nedovolno razvienite podra~ja (komunalna infrastruktura)koja ima mali efekti vo zadrùvaweto i vrabotuvawetona naselenieto, vo {to nerazvienite podra~ja najmnoguzaostanale.Tranzicijata sozdava{e i sozdava seriozni problemi i nasocijalen plan. Posebno vnimanie privlekuvaat niskite plati ineredovnata isplata koja pretstavuva podloga za naglasena socijalnaekskluzija.Me|utoa, nejzna~ajniot izvor na socijalna ekskluzija senao|a vo masovnata nevrabotenost. Nevrabotenite se li{eni odednakviot pristap do proizvodstvoto, pa so toa i principot naparticipacijata na najo~igleden na~in e povreden. Ovoj izvor naekskluzija nema ista specifi~na teìna vo site podra~ja naMakedonija zatoa {to stepenot na nevrabotenosta regionalno ezna~itelno izdiferenciran. So isklu~ok na Skopje, so ovoj izvorna ekskluzija zna~itelno se tangirani site sredini, a najmnogururalnite sredini vo koi stepenot na nevrabotenosta enajgolem. Me|u faktorite koi ja zasiluvaat socio-ekonomskataekskluzija spa|a i nedostapnosta na infrastrukturata kojaosobeno mnogu gi pogoduva siroma{nite i slabo platenite kategoriina naselenieto. Otsustvoto na soodvetna socijalna i ekonomskapolitika i razraboteni merki na efikasna za{tita na173

Jorde Jakimovski:Zadovoluvawe na osnovnite potrebi na gra|aniteovoj del na naselenieto pretstavuva krupen nedostatok na vkupnataop{testvena politika. Izvorite na isklu~enost treba da sevidat i vo nedostatokot na socijalniot servis (obrazovanie,zdravstvo), osobeno vo vnatre{nosta i oddale~enite naselenimesta koi sprotivno na zalo`bite ne naidoa na potrebnoto op-{testveno priznanie. Nesoodvetnata stanbena politika od svojastrana na ~uvstvitelen na~in gi pogoduva siroma{nite sloevina op{testvoto, posebno mladata generacija. Eden od na~initena nesoodvetnata stanbena politika e merkata vo ekonomskatastanarina koja pretstavuva op{testvena nepravda za site oniekoi ne se vo mo`nost da poseduvaat sopstven stan.Vo navedenite pojavi se izrazuva otsustvoto na nekoizna~ajni op{testveni celi i humanisti~ki opredelbi koi sezna~ajni za razvojot na li~nostite i afirmacija na vrednostitena socijalnoto op{testvo. Vo procesite na razvojot nedovolnose po~ituva odnosot na ekonomskata, op{testvenata i ~ovekovatakomponenta. Soo~eni sme so pojavata na izrazita eksploatacijana rabotnata sila, porast na socijalnite razliki, zbogatuvawena mala grupa od populacijata koja uìva povlastena polo`ba voop{testvoto, so razvien luksuzen oblik na potro{uva~ka, sonedovolna grià za nekoja egzistencija na golem del od makedonskitegra|ani, a na prvo mesto so golema nevrabotenost ~ij razmerne prestanuva da raste. Ne e te{ko da se pretpostavi kade }ene odvedat ovie pojavi dokolku prodolàt stihijno da sera{iruvaat.2. Globalen pristap na razvojnite celi.Novoto pazarno, socijalno i demokratsko op{testvo sozdavapretpostavki i pottiknuvawa za zabrzano pro{iruvawe namaterijalnata osnova na ìvotot. No za nego isto taka e bitna ivrednosnata strana kako {to e slobodata, humanizmot, op{testvenataednakvost i solidarnost. Pazarnoto i demokratsko op-{testvo ima obvrska kako kriterium na sopstveniot razvoj isopstvenata osnovna cel da ja postavi samoopredelbata na174

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonija~ovekot, ~ovekot sam da postavi merka na op{testveniot napredoki toa sfateno ne samo izolirano kako poedine~ni tuku kakokolektivni zdruèni gra|ani, da se povrzat so odnosi na solidarnosti zaemna sorabotka so drugi lu|e.Makedonskoto op{testvo sega e vo faza na razvoj vo kojanestopanskiot razvoj zna~itelno zaostanuva zad dinamikata nanedovolniot ekonomski razvoj {to neizbe`no povlekuva so sebei nekoi promeni vo samiot priod na ekonomskiot rast. Nasprotidominantnata uloga na kvantitativnite faktori, zna~itelnomesto treba da zemat faktorite od podra~jeto na naukata, faktoritena znaeweto i strukturnata kvalifikacija, pa spored toai onie oblici na op{testvena aktivnost koi vodat kon ~ovekovrazvoj i porast na negovata sposobnost. Sloènoto i nedovolnostrukturnoto stopanstvo, zaostanatata tehnikata i tehnologijatana proizvodstvo sé pove}e ja istaknuvaat ulogata na obrazovanieto,znaeweto i naukata. Stanuva zbor za produktivno koristewena raspolo`livite resursi.Seto toa ukaùva deka i od ~isto ekonomsko gledi{te,~ovekot treba da bide vo centarot na vnimanieto.Ostvaruvaweto na principot na ednakvosta kako bitnakomponenta na razvojot naiduva kaj nas na golemi pre~ki i ograni~uvawa.Pri~inite se pojavuvaat vo dostapnosta do rabota so{to se naru{eni osnovnite principi i vrednosti za vrabotuvawe.Vo ova svetlo, potrebno e da se posmatra pra{aweto na socijalnatasigurnost koja ne moè potpolno da se ostvari koga vozemjata postoi golema nevrabotenost. Vo vrska so toa, zna~ajnomesto treba da se dade na strategijata za namaluvawe na nevrabotenostakako edno od zna~ajnite pra{awa za idniot razvoj. Vrabotenostae zna~aen faktor za porast na nacionalnoto proizvodstvoi porast na op{testvenata produktivnost na trudot.Toa se onie vrednosni konstanti koi ne treba da se doveduvaatvo pra{awe so kakvi bilo promeni vo op{testvoto.Vrabotuvaweto treba da se sfati mnogu po{iroko, sosite negovi socijalni, ekonomski i politi~ki implikacii i sonegovite specifi~ni op{testveni i ~ovekovi sodrìni. Do-175

Jorde Jakimovski:Zadovoluvawe na osnovnite potrebi na gra|anitebivaweto na rabotno mesto e osnovno pra{awe na ~ovekovataegzistencija, no i prilika ~ovekot na prav na~in da u~estvuva voekonomskiot i vo op{testveniot razvoj. Vrabotuvaweto e zna~ajnapretpostavka za dosledno sproveduvawe na socijalnata sigurnost.Negovoto zna~ewe e isto taka golemo i od aspekt na namaluvawetona postojnata nedostapnost do infrastrukturata isocijalniot servis, koi se izrazuvaat kako razlika vo stepenotna vrabotenost na rabotosposobnoto naselenie.Imaj}i gi predvid site ovie okolnosti, so golema verojatnostmoè da se re~e deka porastot na vrabotenosta pretstavuvanajkompleksna cel koja vo sebe sodrì bitni ekonomski isocijalni dela. Zgolemuvaweto na vrabotenosta bara goleminapori i obemno investivawe vo novi rabotni mesta, osobeno vonedovolno razvienite mesta so visoka apsolutna i relativnanevrabotenost.Istovremeno, potrebno e nadminuvawe na razlikite me|ugradot i seloto. Nadminuvaweto na tie razliki pretstavuvapro{iruvawe na op{testveno-ekonomskite funkcii na seloto,razvoj na industriskite dejnosti, razvoj na komunalnata infrastrukturai socijalnite servisi vo selskite podra~ja.Razvojot na nezemjodelskite dejnosti vo ruralnite srediniodi kon nadminuvawe na starata podelba na trudot, pri kojaseloto e opfateno so zemjodelsko, a gradot so industrisko proizvodstvoi vo koj povremeno se koncentrirani i najvrednitedejnosti na neproizvodniot sektor i uslu`nite dejnosti. Nadminuvawetona tradicionalnata podelba na trudot pretstavuvaeden od najzna~ajnite uslovi za nadminuvawe na razlikite me|useloto i gradot i dvièwe na op{testvoto kon polna ednakvost.Postoi op{ta soglasnost za toa deka razvojot na makedonskotoop{testvo se odviva bez jasno definirana i precizno razrabotenastrategija na razvoj. Prvo, o~igledno e deka vo makedonskotoop{testvo postojat nu`ni strukturni deformacii ineuskladenost na poedini procesi i promeni vo ekonomskata ivo socijalnata sfera. Promenite vo op{testvenata struktura seispolnuva na razni na~ini me|u koi najmarkanten e onoj koj se176

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijareperkuira vo brzoto raslojuvawe na naselenieto. Koga strukturnataneusoglasenost na op{testvoto }e stane pogolema i poizrazita,problemite na socijalnata izdr`livost po~nuvaat daizleguvaat od kontrola, pa re{enijata se baraat vo nedemokratskitesredstva i postapki.Namaluvaweto na ekskluzijata ne moè da se postignesamo preku programa za borba protiv siroma{tija, tuku neophodnae demokratska participacija i promena na ekonomskata strukturaso cel da se obezbedi pristap do site izvori, mo`nosti i javniuslugi, popravilna distribucija na prihodite i obezbeduvawena socijalna sigurnost na onie koi ne moàt sami da se izdrùvaat.Politikata za namaluvawe na socio-ekonomskata ekskluzijabara sozdavawe na mo`nosti za vrabotuvawe, ostvaruvawe na~ovekovite prava, pristap do obrazovanie, obezbeduvawe zdravstvenaza{tita i drugi osnovni javni uslugi.Faktorite koi ja ograni~uvaat participacijata na programitevo donesuvaweto na odlukite, pristapot do obrazovanieto,uslugite na zdravstvenata za{tita, produktivnoto vrabotuvawe,treba da bidat otstraneti.Imaj}i go ova predvid, morame da promovirame op{testvozasnovano na princip na socijalen razvoj vo ~ij centar se lu|etoi toa:- Podobruvawe na pristapot do hrana na gra|anite soniski prihodi, eliminirawe na neishranetosta i podigawena ìvotniot standard;- Pro{iren pristap do obrazovanieto, naukata, uslugitena zdravstvena za{tita i informaciite;- [iroka participacija i vklu~uvawe na gra|anite vodonesuvaweto i sproveduvaweto na odlukite klu~ni zafunkcionirawe na op{testvoto;- Zgolemena solidarnost, partnerstvo i sorabotka nasekoe nivo;- Izgradba na efikasna mreà na socijalna sigurnostso pogolema orientacija kon ~ovekoviot razvoj;177

Jorde Jakimovski:Zadovoluvawe na osnovnite potrebi na gra|anite- Ekonomskite i socijalnite merki treba da bidat me|usebnopovrzani i sprovedeni na integralen na~in.LITERATURA;1. J.Jakimovski: "Socijalna sigurnost". Ekonomski razvoj -Spisanie na Ekonomski institut - Skopje br.3, 2000;2. E.Laszlo: "Goals for Mankind ". New York, 1977;3. P.Streeten: "From Growth to Basic Needs". Finance and Development,September,1979;4. P.Healey: "Basic Human Needs" Metodology and Mobilization. TheUnited Nations University, Tokyo, 1979.178

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaQubica ônevaInstitut za sociolo{ki ipoliti~ko-pravni istraùvawa SkopjeEKSKLUZIJATA I SOCIJALNATASTRATIFIKACIJANA NASELENIETO OD ASPEKT NASIROMA[TVOTOVovedEkskluzijata i marginalnite grupi denes se predmet nainteres vo sovremeniot svet, a vo Makedonija naj~esto se izrazuvaatso sintagmata "beda" koga se raboti za sostojbite vo ìvotnataegzistencija na naselenieto. Tie se osobeno aktuelni vo celiotperiod na tranzicijata, a nivnata manifestacija se razniteprotesti i {trajkovi kako otpor protiv sî pogolemoto osiroma-{uvawe na gra|anite do stepen na ekskluzija od ìvotnite potrebii vrednosti. Me|utoa, zna~ajno e da se napomene deka oviepojavi ne go predizvikuvaat o~ekuvaniot interes kaj globalnotoop{testvo, {to vo golema mera gi relativizira pod op{tiotpoim siroma{tvo.Ovie sostojbi sekako deka vle~at posledici od minatiotsistem, odnosno na dolgo razvivaniot koncept na site "mo`niprava" na dràvata maksimalno da gi za{titi site svoi gra|ani.179

Qubica ôneva: Ekskluzijata i socijalnata stratifikacija nanaselenieto od aspekt na siroma{tvotoVo eden del, {ireweto na isklu~enata kategorija naselenie mo-è da se objasni i so nedostatokot na individualizmot, griàtaza sebe i re{avaweto na brojnite problemi so svoi mo`nosti isili. Me|utoa, nema somnenie deka premnogu eksploatiranatateza za pri~inite za sega{noto {irewe i prodlabo~uvawe nasiroma{tijata kaj naselenieto, koja vodi kon marginalizacija isocijalno isklu~uvawe, ne moàt soodvetno da odgovorat na sekvencatapra{awa koi se odnesuvaat na ovoj problem.Ottuka osnovniot interes vo ovoj trud se nau~nite, vrednosnitei akciskite aspekti za postignuvawe na promeni vokvalitetot na ìveewe kaj socijalno isklu~enite grupi i poedinciod naselenieto vo Makedonija koi konvencionalniot ekonomskii socijalen razvoj vo tranzicijata gi zaobikoluva i gidoveduva vo polo{a materijalna i egzistencijalna polo`ba odonoj pred ovoj period. Dotolku pove}e {to siroma{tvoto voramkite na ovaa op{testvena grupa od populacijata vo makedonskotoop{testvo to~no vo tranzicioniot period se razlikuva pomnogu dimenzii od tipot na makro-regulacijata vo ekonomskata isocijalnata sfera vo obi~ni uslovi na razvoj na zemjata. Toapretpostavuva deka nau~nite istraùvawa i institucionalnotostruktuirawe na ovie pra{awa vo zemjite koi se vo reformskiprocesi se baziraat kako na vrednuvaweto na percepcijata zanivnoto utvrduvawe taka i na aktivnoto struktuirawe na samatarealnost. (Wood,G., 1985)Pred navra}aweto na op{testvenite grupi koi se predmetna na{iot interes, zna~ajno e da se napomene deka vo nekoi zemjina strukturni reformi prisutno e zna~itelno ublaùvawe voprikaùvaweto na socijalnite neednakvosti koi se posledica naslabiot ekonomski razvoj. Bilo da se raboti za ruralni ili urbanisredini, voobi~aeno se javuva problemot vo identifikacijatana t. n. socijalno isklu~eni gra|ani. Tie grupi od naselenietoim "izbegnuvaat" na dràvnata regulacija i na op{testvenitenauki zaradi delumnoto u~estvo ili celosno otsustvo vosferata na trudot, vo javnata sfera na op{testveniot ìvot i vodominantnata kultura na zemjata.180

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaOd druga strana, ovaa kategorija naselenie sozdavaat specifi~niodnosi vo simbiozata so okolinata koi kako tradicionalno-moderen kontinium se vgradeni vo sopstveniot zatvorenmodel na preìvuvawe. Spored na{eto mislewe,postoeweto na tie introvertni, odnosno zatvoreni oblici nasiroma{tija se realnata pojdovna osnova za transformatorskatapraksa na istraùvawata i prezemaweto na akcii za ublaùvawei izlez od socijalnata ekskluzija.Poim i definiraweInteresot za temata na socijalnite razliki se smeta dekae vo porast kaj mnogu op{testva, kako i kaj nas, iako nasprotitoa ima i dosta otpori ovoj problem da se elaborira vo socijalnatanauka. Otporot kon ovaa problematika vo sociolo{kataliteratura vo golem del se objasnuva so faktot deka istata setretira pod visok emocionalen naboj, zna~i so golema doza napristrasnost koja nudi bespri~inski egalitarizam.Za socijalnoto isklu~uvawe ovde vo ramkite na osnovnatatema na rasprava moè da se zboruva kako pri~ina, no istovremenokako posledica na marginalizacijata. Kako pri~ina ekskluzijatae prisutna ve}e poradi otstapuvawata od standardnotoìveewe. Kako posledica taa sî pove}e se ogleda kako prodlabo-~eno siroma{tvo vo na{ite prostori, kako elementarna zavisnostvo materijalna smisla. Poinaku kaàno, socijalnoto isklu-~uvawe kako najakutno siroma{tvo i psihologijata na toj fenomen,mnogute planovi gi pravi bizarni pred evidentnite nere-{livi egzistencijalni pra{awa na sekojdnevieto.Kaj nas vladee prili~no golem voluntarizam ili nedefiniranostvo odreduvaweto i mereweto na socijalnata ekskluzija{to ima i odredena konfuzija (pr. minimum egzistencija, socijalenminimum), no od toa ne se gleda objektivno merewe.Kako specifi~en vid na siroma{tija ekskluzijata trebada se identifikuva, da se opredelat na~inite na merewe i da se181

Qubica ôneva: Ekskluzijata i socijalnata stratifikacija nanaselenieto od aspekt na siroma{tvotootkrijat nejzinite osnovni pri~ini. Duri toga{ }e bideme vomo`nost da kaème koi se re{enijata za nejzinoto nadminuvawe.Iako vo pristapot kon ovoj problem poznati se pove}estanovi{ta, do na{ata realna sostojba na socijalnata isklu~enostnajblisko e gledaweto na S.M. Miler, koj svojot pove}edimenzionalenpristap go smestuva vo stratifikacioniot koncept,vo koj socijalno isklu~enite ne figuriraat kako fiksnahomogena op{testvena grupa. Naprotiv, nivnata op{testvenapolo`ba e zavisna od mnogu faktori koi moàt da bidat diferenciranii vnatre vo samata grupa. Spored ovoj avtor, visinatana prihodite, odnosno zarabotkata pretstavuva eden od najadekvatniteindikatori na ekonomskata mo} i pripadnost na odredenop{testven sloj. Ovoj indikator ima posebno zna~ewe koga seistraùvaat siroma{nite grupi od naselenieto. Vo tesna vrskaso ovoj status Miler go doveduva obrazovanieto na poedinecot,kako krucijalna dimenzija na socijalnata stratifikacija.Amerikanskiot sociolog O. Levis poblisku gi iznesuvakarakteristikite na ekskluzijata koi moàt da se pretstavatkako:• Izrazeno ~uvstvo na marginalnost i potcenuvawe oddrugite;• Izrazuvawe na bespomo{nost vo razni varijacii ( {toe karakteristi~no i za subjektivnoto siroma{tvo);• Zavisnost od drugite i inferiornost kon glavnitetekovi i dvièwa vo op{testvoto;• Izrazuvawe na stavovi i povedenie oboeni sorezignacija i fatalizam.Ne bi moèle apriori nekriti~ki da gi prifatime siteovie navedeni oznaki, dotolku pove}e {to samoinditifikuvanitekako isklu~eni, gi obvinuvaat na svoj na~in site onie koisozdadoa takvi sostojbi denes vo Makedonija i marginaliziraaodreden del od nejzinoto naselenie kako najsiroma{no.182

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaGeneralno Socijalnata ekskluzija pretstavuva vnatre{na,objektivna i fundamentalna determinacija na socijalnatastratifikacija, odnosno e glaven uslovuva~ki faktor zastrukturiranata neednakvost na poedinci ili grupi od naselenieto.Pokonkretna operacionalizacija na poimskata kategorija,spored nas, se najduva vo objasnuvaweto na bedata:Se odnesuva na lica, semejstva i op{testveni grupi, ~iimaterijalni, socijalni, kulturni resursi gi isklu~uva od minimalnoprifatliviot na~in na ìveewe vo sredinata, ostvaruvawetona najosnovnite ìvotni funkcii i socijalnite vrski soop{testvoto. Sostojbi i problemiEkskluzijata vo op{testvenata i individualnata sferana ìveeweto kaj na{ite gra|ani, dosta vidlivo e prisutna vona{ite sredini- selata i gradovite. Diferencijalizacijata naova naselenie vo Makedonija spored brojnite sociolo{ki istraùvawase pokaùva deka e glavno posledica na dolgoro~natai raste~ka nevrabotenost i permanentniot pad na realnite prihodiza ìvot, osobeno kaj siroma{noto naselenie koe stanuvau{te posiroma{no. Isto taka, se zgolemuva brojot na "novitebedni", li{eni od mo`nosta da si obezbedat pristojno ìveewe.Tuka }e go navedeme podatokot za 1/3 od rabotosposobnoto naselenievo Makedonija koe e neangaìrano na pazarot na trudot,registrirano kako 52,0% nevraboteno naselenie. Me|u nevrabotenitevo najvisok stepen na rizik od najosiroma{enost senao|aat doma}instvata ~ij hranitel, nitu drug ~len e vraboten,potoa samohranite majki so deca, licata koi dolgo ~ekaat navrabotuvawe a se bez nikakvi sredstva za ìvot.Isto taka na pazarot na trudot vo tranzicioniot perod,osobeno vo privatniot sektor, se pokaà deka ènite ne se potpolnoramnopravna grupa vo sporedba so maìte. Nivnoto vrabotuvawevo privatniot sektor na kus rok i na mesta pod nivnite183

Qubica ôneva: Ekskluzijata i socijalnata stratifikacija nanaselenieto od aspekt na siroma{tvotoobrazovni kvalifikacii pretstavuva diskriminatorski odnos ie sî po~esta pri~ina za zavisnost kaj nevrabotenite èni vo Makedonija.Spored nacionalnata pripadnost, vo vkupnata brojka naregistrirani nevraboteni vo 2000 godina najmnogu se se Makedonci247 304 lica ili 67,7%, Albanci se 71 974 ili 19,7%,Turci se 14 647 ili 4,0%, Romi se 15 464 ili 4,2%, Srbi 3 849 ili1,1%, dodeka ostanatite 11 973 lica ili 3,3% pripa|aat nadrugite etni~ki grupi od naselenieto vo Republikata.Zna~ajna karakteristika za nevrabotenosta vo na{atazemja e koncentracijata vo golemite urbani centri, kako Skopje( 25,7%), Kumanovo (8,4%), Strumica (6,7%) i Bitola (6,0%) idr. Vakvata sostojba pridonesuva za neramnomerna prostornadistribucija na naselenieto i koristewe na prirodnite resursi,{to za posledica ima prodolùvawe na tranzicijata vodràvata, a so toa i natamo{no ekonomskoto osiroma{uvawe.Istraùvawata za ìvotniot standard na naselenieto voMakedonija, a vo toj kontekst i sledeweto na osiroma{uvawetona naselenieto, pokaàa deka vo poslednive dve godini dojde dovlo{uvawe na ekonomskata polo`ba kaj 1/2 od nevrabotenitelica, a do mnogu pogolemo vlo{uvawe kaj socijalnite grupi nekvalifikuvanilica, so ponisko obrazovanie i invalidi.Zna~ajno e da se istakne deka 2/3 od romskoto naselenie e dovedenovo polo`ba na beda, odnosno socijalno isklu~uvawe. Voprilog na ovaa konstatacija se podatocite deka 82,4% ne moàtda kupat hrana vo potrebnata koli~ina, {to gi li{uva od elementarnataegzistencija i li~no gi optovaruva i obezvrednuva.Doma}instvata ~ija egzistencija e isklu~ivo od socijalnapomo{ (15,0%), kako {to se onie so ~etiri ~lena so mese~eniznos od 3 600 denari, imaat samo po 30 denari po ~len dnevno ine se vo mo`nost da gi zadovolat ni biolo{kite potrebi zaminimum hrana.Zagriènost zaradi nemo`nost da gi {koluvaat svoitedeca iskaàa 20,7% od nevrabotenite gra|ani, potoa 29,7% odsamohranite majki, {to pridonesuva za prodolùvawe na niv-184

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijanata mnogu nepovolna ekonomska polo`ba do neograni~ena neizvesnost.Ograni~uvawa nadvor od elementarnite potrebi kajgra|anite vo Makedonija se prisutni i vo namalenite mo`nostiza le~ewe (38,0%), kako i za nabavka na zabni pomagala (40,9%) idrugi zdravstveni uslugi. Ova osobeno e izrazeno kaj 75,4% odromskata nacionalnost, {to go zagrozuva nivnoto zdravje i gozgolemuva rizikot od zaboluvawe, a so toa se namaluva i prosekotna dolìnata na ìvot.Ne vpu{taj}i se vo ponatamo{na elaboracija na oviesostojbi kaj naselenieto vo Makedonija, moème da konstatiramedeka sostojbata na ekonomska nesigurnost vo identi~nasituacija gi stava socijalno zagrozenite grupi Makedonci, Albanci,Turci, Romi i drugi, pove}e kako rezultat na visokatazagrozenost otkolku nacionalnata tradicija kaj oddelnite etnosi.Spored po{irokite prou~uvawa na siroma{tvoto, voMakedonija vo ovaa polo`ba se nao|a duri 23,0% od celoto naselenie,vo koi pripa|aat i 76 000 doma}instva korisnici na socijalnapomo{ zatoa {to nepovolnata ekonomska polo`ba giisklu~uva od minimalnoto egzistencijalno nivo vo sredinata iod ostvaruvaweto na nivnite najosnovni ìvotni funkcii voop{testvoto i vo semejstvoto.Socijalnoto neravenstvo kaj oddelen del od naselenietovo Makedonija ima svoevidno vlijanie isto taka i vrz nivnitesocijalni kontakti, sozdava osamenost i otu|enost, slabeewe narodninskite i prijatelskite vrski, otsustvo na kulturni aktivnostii drugi razonodi.Od druga strana, mnogu okolnosti na privatizacijata napretprijatijata dovedoa do preraspredelba na sferite na vlijanie,na resursite i na kapitalot. Glavnite subjekti na tie konflikti{to se formiraa so negovoto u~estvo se mikroekonomskitegrupirawa (bogati i siroma{ni). Toa gi zasiluvadezintegrativnite procesi vo op{testvoto. Vo edna studija naOECD za vrabotenosta se naveduva:"Enormnata zaguba na ~ove-185

Qubica ôneva: Ekskluzijata i socijalnata stratifikacija nanaselenieto od aspekt na siroma{tvoto~ki resursi e znak za golema neefikasnost na ekonomskiot sistemi predizvikuva dlaboka kriza vo socijalnata sfera" (OECD,1994, r.9).Mnozinstvoto od naselenieto vo polo`ba na isklu~enostse ubedeni deka vo dràvata nema organizacii i institucii koi}e gi za{tituvaat nivnite interesi. Tie poseduvaat ~uvstvo nali~na deprivacija i organizaciska bespomo{nost na dràvata inejziniot institucionalen sistem. Isto taka, ovaa sostojba odpo{irokite sloevi se doìvuva kako socijalna nepravedlivostporadi otsustvo na adekvatni uslovi za ìvot.Merki za nadminuvawe na socijalnata ekskluzijaBez razlika na teoretskite koncepcii za socijalnataekskluzija, edni ja razotkrivaat nejzinata strukturalna kauzalnostili odrùvawe i ne retko ukaùvaat za neophodnost odrevolucionerni promeni. Drugi pak tvrdat deka ekskluzijatazna~itelno moè da se namali so redistribucija na dohodot ipoinakva uloga na dràvata od onaa kako najmo}en faktor. Priova, zna~ajno e da se podvle~e deka i ednite i drugite teoriistremat kon iznao|awe konkretni merki na ekonomska i socijalnaregulacija, se potpiraat na dominantnata paradigma naop{testvenite nauki. Toa implicira deka i ednite i drugiteukaùvaat na socijalna diferencijacija i ovozmoùvaat prezemawena globalni intervencii preku ekonomski merki ilimerki na socijalnata politika za ublaùvawe na posledicite odnepovolniot ekonomski razvoj na zemjata. Ovie merki moàtdelumno da se diferenciraat za razli~ni regioni.Na makro nivo sostojbite za ovoj problem treba da sekonkretiziraat preku percepcija na potrebite na lokalnotonaselenie i teoretskite i pragmati~ki definiranite potrebi.Za lokalnite akcii so participacija na del od nesiroma{nitegra|ani va`no e da se poznava postojnata kultura i potrebi, socijalnatastratifikacija i odnosite vo mo}ta i vlijanijata vo186

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijaformalnite i neformalnite grupi od naselenieto. Selektivnotodeluvawe pretpostavuva dva sistemi na akcii, koi me|usebnokorespondiraat preku socijalnite programi, bidej}i imaat dvavida na klientela. Imeno, }e se intervenira da se lekuvaat najakutnitesostojbi na siroma{tvo: lica pogodeni so reformskiteslu~uvawa (ste~ajci, vraboteni bez redovni primawa, korisnicina socijalna pomo{) ili tradicionalno- siroma{nata kategorija(invalidi, stari, klasi~ni socijalni slu~ai).Vtoriot plan na deluvawe e nastojuvaweto za pobrzo napreduvawei vklu~uvawe na ovaa kategotija lica vo novite {emina socijalna sigurnost, prisposobena kon pazarnata ekonomija.Na prvite akcioni deluvawa za nadminuvawe na socijalnata ekskluzijaí pripa|aat "tradicionalno isklu~enite "op{testvenisloevi, a na vtorata rabotno sposobnoto i produktivno naselenie.Prvata politika sega vo Makedonija e pozabeleìtelna.Taa podrazbira za{tita na ovaa populacija preku "socijalnosigurnosnatamreà", kako {to se centrite za socijalna rabota,zavodite za vrabotuvawe i drugiot institucionalen sistem vodràvata. Me|u celite na ovaa politika kaj nas kako i vo nekoidru|i zemji (ê{ka i Slova~ka) e vklu~ena i reintegracijata nanevrabotenite gra|ani vo angaìrawe na raboti vo javniot sektor(komunalni raboti i sl). Tuka }e podvle~eme deka ovaa za{-titna matrica (pari~na socijalna pomo{) se odnesuva na celotosiroma{no naselenie, a socijalno isklu~enata kategorija neobezbeduva nikakvi dopolnitelni prava, nitu beneficii vo zadovoluvawetona najelementarnite potrebi.Iako se smeta deka intervencijata na dràvata preku socijalno-za{titnite merki e sprotivna na proklamiranata celza nejzino postepeno povlekuvawe od socijalnata sfera, sepak se~ini deka vo sega{nata faza taa e neminovna, osobeno za najsiroma{natakategorija. Imeno, samo silnata dràva so svoitemerki i striktno naso~eni programi na oddelni segmenti odsiroma{nata populacija, vklu~uvaj}i ja i onaa koja se sveduva vosocijalno isklu~enite, moè da go spre~i opasnoto raslojuvawe187

Qubica ôneva: Ekskluzijata i socijalnata stratifikacija nanaselenieto od aspekt na siroma{tvotona op{testvoto. Vo toa se soglasuvaat pove}eto analiti~ari nauslovite vo postsocijalisti~kite zemji. Duri otkako }e sevospostavi normalno funkcionirawe na pazarot i civilnotoop{testvo i }e se podobri ekonomsko-socijalnata polo`ba nazemjata, }e bide mo`no celosno da se razvijat novi {emi nasigurnost na siroma{nite gra|ani.Vo nastojuvaweto da se nadmine socijalnata ekskluzija,potrebno e:• porealno utvrduvawe na uslovite za steknuvawe nasocijalnata pomo{;• donesuvawe na socijalni programi za beneficii vokoristewe na komunalnite uslugi od socijalno najosetlivitegrupi (hendikepiranite, semejstvata nalinijata na siroma{tija, starite neobezbedeni licai dr).M. Haralambos: "Uvod u sociologiju", Globus, Zagreb, 1990;S. Miller, Poverty, Changing and Social Stratifikacion, London, 1970;A. Giddens, Sociology, Polity Press, Cambridge, 1992. p. 206;EUROSTAT, Definicija za beda.188

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaKaterina No{paloska- Praven fakultet-SkopjeStojan Trajanov-Ministerstvo za trud i socijalna politikaSISTEMOT ZA SOCIJALNA ZA[TITAI REFORMITE VO SOCIJALNIOT SEKTORVOVEDVo Republika Makedonija tranzicionite procesi i promenivo ekonomskiot, politi~kiot, socijalniot i voop{to voop{testveniot razvoj ja nametnaa potrebata za vospostavuvawe iizgradba na nov sistem na socijalna za{tita.Sistemot na merki za socijalna za{tita treba da bide vofunkcija na ostvaruvawe i afirmacija na ustavnite principi ina~ela, spored koi Republika Makedonija se deklarira kako suverena,samostojna, demokratska i socijalna dràva koja se gri-ì za socijalnata za{tita i socijalnata sigurnost na gra|anitei za primenata na zakonskite propisi i me|unarodnite normi{to se odnesuvaat na sistemot na socijalnata za{tita.Vo ovoj kontekst bea ostvareni aktivnosti vo pove}e nasokime|u koi i na normativen plan na definirawe na pravnataramka na sistemot za socijalna za{tita i vospostavuvawe, odnosnoprilagoduvawe na institucionalnata postavenost na socijalniotsistem.189

Katerina No{paloska, Stojan Trajanov: Sistemot zasocijalna za{tita i reformite vo socijalniot sektorCelta na ovoj trud e da go prikaè sistemot na socijalnaza{tita, novata regulativa i reformite vo socijalniot sektorvo Republika Makedonija.1. Regulativata vo oblasta na socijalnata za{titaVo ramkite na aktivnostite {to na normativen plan beaostvareni vo Republika Makedonija bea i aktivnostite na donesuvawetona Zakonot za socijalna za{tita vo 1999 godina i nekolkutedrugi podzakonski akti od oblasta na socijalnataza{tita. So nego se vospostavi noviot sistem na socijalnaza{tita, spored koj dràvata e osnoven nositel na socijalnataza{tita na gra|anite i se griì za obezbeduvaweto na uslovi zanejzino funkcionirawe.Pokraj Zakonot, so Programata za ostvaruvawe na socijalnataza{tita se utvrduvaat podra~jata na socijalnata za{tita,specifi~nite potrebi na naselenieto vo tie podra~ja i na~inotna ostvaruvaweto na socijalnata za{tita. Soglasno Zakonot,Vladata ja utvrduva i mreàta na javnite ustanovi za socijalnaza{tita.Socijalnata za{tita e organizirana dejnost na dràvata zaspre~uvawe i nadminuvawe na osnovnite socijalni rizici na koie izloèn gra|aninot, semejstvoto i grupite naselenie vo tekotna ìvotot. Zakonot go definira poimot, odnosno vidovite nasocijalnite rizici, a toa se: rizici za zdravjeto (bolest, povredai invalidnost), rizici na stareewe (starost i preìvuvawe),rizici na maj~instvo i semejstvo, rizici od nevrabotenost iprofesionalna neadaptiranost i od neadaptiranost kon socijalnatasredina.Osven merkite za socijalna za{tita i socijalna sigurnost,utvrdeni se i merki za spre~uvawe na nastanuvawa na socijalenrizik preku merki vo dano~nata politika, vrabotuvaweto,politikata na kreditirawe, zdravstvoto, vospituvaweto i obrazovanieto,stanovaweto i vo drugite oblasti.190

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaVo ramkite na sistemot za socijalna za{tita se obezbeduvaatuslugi i se prezemaat merki preku koi se ostvaruva socijalnaprevencija, voninstitucionalna za{tita, institucionalnaza{tita i socijalna pomo{ na korisnicite na socijalnaza{tita.So Zakonot se utvrdeni uslugite i merkite vo socijalnataza{tita.Vo funkcija na ostvaruvawe na socijalnata prevencija seprezemaat merki za spre~uvawe na nastanuvaweto na socijalenrizik za gra|aninot, semejstvoto ili grupa na naselenie prekuedukativno-sovetuvali{na rabota, razvivawe na formite zasamopomo{, volonterska rabota i drugi metodi spored potrebitena korisnicite.Voninstitucionalnata za{tita gi opfa}a pravata na socijalniuslugi na korisnicite na socijalna za{tita, pomo{ napoedinec i semejstvo, doma{na nega i pomo{ na poedinec i semejstvo,dnevno zgriùvawe na poedinec i semejstvo i smestuvawevo drugo semejstvo. Pokraj vidot na pravata se utvrduvaat i usloviteza opfatot na pravata, uslovite za steknuvawe i koristewena pravata i subjektite na koi se odnesuvaat pravata, sporedvidot na pravata.Institucionalnata za{tita opfa}a pravo na osposobuvaweza rabotno-proizvodna aktivnost i pravo na smestuvawe voustanova za socijalna za{tita.Utvrdeni se licata koi imaat pravo na osposobuvawe zarabotno - proizvodna aktivnost, a pravoto opfa}a upatuvawe voustanova za socijalna za{tita, nadomest na tro{oci za smestuvawei ishrana, nadomest na tro{oci za osposobuvaweto zarabotno-proizvodnata aktivnost i tro{oci za prevoz.Utvrdeni se i licata koi imaat pravo na smestuvawe voustanova za socijalna za{tita i uslovite {to treba da gi ispolnuvaatza koristewe na pravoto.Pravoto na socijalna pomo{ opfa}a pove}e prava i toa:postojana pari~na pomo{ za lica nesposobni za rabota i socijalnoneobezbedeni, socijalna pari~na pomo{ za lica sposobni191

Katerina No{paloska, Stojan Trajanov: Sistemot zasocijalna za{tita i reformite vo socijalniot sektorza rabota i socijalno neobezbedeni , pari~en nadomestok zapomo{ i nega, pravo na zdravstvena za{tita, nadomestok naplata za skrateno rabotno vreme poradi nega na hendikepiranodete, ednokratna pari~na pomo{ ili pomo{ vo natura i pravo nadomuvawe.Utvrdeni se uslovite za steknuvawe i koristewe na pravata,visinata, kriteriumite i na~inot na ostvaruvawe na pravata.Pokraj toa, Zakonot gi regulira oblicite na organiziraweza ostvaruvawe na sistemot na socijalnata za{tita, toa se javnitei privatnite ustanovi za socijalna za{tita, kako i uslovitei na~inot za nivnoto osnovawe, organizacija, upravuvawei rakovodewe, kadarot i vidovite na ustanovi i na~inot na ostvaruvawetona pravata.So posebna Odluka za uslovite, kriteriumite, visinata,na~inot i postapkata za utvrduvawe i ostvaruvawe na pravata nasocijalna pomo{ se utvrdeni pobliski uslovi, kriteriumi,visinata i na~inot za utvrduvawe i ostvaruvawe na socijalnapari~na pomo{ na gra|anite koi se izloèni na socijalen rizik.Spomenatata regulativa ja utvrduva pravnata ramka i pobliskugo definira i regulira sistemot na socijalnata za{titakako poseben sistem i go razgrani~uva od drugite sistemi nasocijalnoto osiguruvawe vo koi porano bea sodràni instituti,prava ili oblici na za{tita od socijalen karakter.Ovoj nov sistem e vospostven i graden vrz osnova nadosega{nite iskustva i praktiki na normativen plan i praktikatakaj nas i normite i iskustvata na me|unarodnoto pravo voevropskite zemji.Ako se imaat predvid pravnata i institucionalnata ramkana sistemot, vidot i obemot na pravata, brojot i stepenot na razvienostna mreàta na ustanovite i drugite oblici na ostvaruvawena pravata, sostojbite so brojot na korisnicite na pravataspored vidot na pravata i ekonomskite sostojbi i uslovi vo koise ostvaruva sistemot na socijalna za{tita, }e se konstatiradeka stanuva zbor za eden mnogu razgranet {irok i sloèn sistem.Negovoto organizirawe i odrùvawe pretpostavuva i bara192

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijaispolnuvawe na mnogu pretpostavki i uslovi na materijalen,kadrovski, institucionalen i drug plan. Zatoa toj moè postojanoda bide predmet na razli~ni ocenki i analizi kako odaspekt na postavenosta na sistemot taka i od aspekt na negovotofunkcionirawe, duri i na oddelni pra{awa, prava ili institutiod toj sistem.Soznanijata, iskustvata i rezultatite od stru~nite inau~nite analizi se prilog i metod za unapreduvawe i dogradbana sistemot i negovo prilagoduvawe kon novonastanatite sostojbii dvièwa. No negoviot razvoj, podobruvawe na institucionalnatapostavenost, obemot na pravata, standardite, se uslovenii od konkretnite materijalni mo`nosti na dràvata i na stopanstvoto.2. Reformite vo socijalniot sektor i pazarot na trudotAktivnostite {to vo izminatite nekolku godini bea ostvarenivo ramkite na reformite vo socijalniot sektor so koibea opfateni pove}e oblasti delumno se odnesuvaa i na sistemotna socijalnata za{tita. Del od niv bea vo nasoka na sledewe ianalizirawe na sistemot ili na oddelni negovi instituti iliprava, podobruvawe na institucionalnata postavenost na sistemoti tehni~ka, kadrovska i materijalna sostojba na instituciite.Analizi i podobruvawe i dogradba na regulativite odovaa oblast, so preispituvawe i korekcii vo kriteriumite iuslovite za steknuvawe i koristewe na pravata, visinata na pravataso istraùvawe na pri~inite i motivite za sostojbite iproblemite od primenata na propisite vo praktikata, so celpodobro da se naso~i socijalnata pomo{ kon najsiroma{nitesemejstva.Del od aktivnostite bea i vo nasoka na alternativnite metodiza zajaknuvawe na socijalnata pomo{, revidirawe na Odlukataza socijalna pomo{ i jaknewe na kapacitetot za monitoringna siroma{tijata.193

Katerina No{paloska, Stojan Trajanov: Sistemot zasocijalna za{tita i reformite vo socijalniot sektorVo ramkite na proektot za socijalna poddr{ka - komponentataza socijalni benificii bea predvideni pove}e aktivnostime|u koi razvivawe na softver i implementirawe na proceduriza monitoring na sistemot na pottiknuvawe na rabotnoakngaìrawe vo ramkite na postojnata Odluka za socijalnapomo{ i obuka na personalot.Procenka na alternativni na~ini na naso~uvawe na socijalnataza{tita kon najranlivite grupi, vklu~uvaj}i kriteriumkade kako osnova se zemaat prihodite, zaostruvawe na kriteriumiteza ostvaruvawe na pravoto vo Odlukata za socijalnapomo{, rabotno angaìrawe, socijalni fondovi, socijalni uslugi(nepari~ni programi). Pri izborot za sekoja opcija trebada se navedat ekonomskoto ~inewe i efektite, potencijalnitefinansiski izvori i cena, administracijata, implementacijata,kako i konzistentnosta so celokupniot sistem na socijalnaza{tita, kako i merki za zajaknuvawe na kapacitetite za monitoringna siroma{tijata.3. Merki za unapreduvawe na sistemot za socijalna za{titaMerkite na socijalnata za{tita treba da bidat naso~enivo funkcija na obezbeduvawe na sigurnosta na dohodot izrazenavo plata, penzija, socijalna pomo{.Merkite za povisok ekonomski i socijalen razvoj istrukturnite reformi koi treba da imaat preventivno idirektno vlijanie vrz namaluvaweto na siroma{tijata senaso~eni - porast kon: na izvozot i zgolemuvawe na investiciite;- reformite vo pazarot na trudot i vo socijalniot sektor;- podobroto vrednuvawe na trudot;- realniot porast na platite i redovnosta vo isplatata naplatite i pridonesite na plata;- utvrduvawe na najniska plata koja }e obezbeduva materijalnai socijalna sigurnost spored realnite tro{oci na ìvot;- namaluvawe na brojot na rabotosposobnite korisnici nasocijalna pomo{, preku pottiknuvawe i sozdavawe uslovi i194

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijamo`nosti za nivno vrabotuvawe, so podgotovka i finansiskapoddr{ka na proekti koi obezbeduvaat vrabotuvawe na ovaakategorija lica, nivno angaìrawe vo javni raboti, vklu~uvawevo sistemot na obuka, prekvalifikacija i dokvalifikacija, soprioritet na poddr{ka na proektite koi nudat pogolemimo`nosti za vrabotuvawe na licata od razli~nite grupi, naènite i na korisnicite na materijalni prava;- pottiknuvawe i poddr{ka za nivno vklu~uvawe vo otvorawena semejni biznisi, mali i sredni pretprijatija,vklu~uvawe so soodvetni dano~ni, carinski i drugi benificii.Merkite vo sistemot na socijalnata za{tita treba dabidat naso~eni i kon:- pro{iruvawe na mreàta, nejzina soodvetna teritorijalnarazmestenost na novite i postojnite kapaciteti na ustanoviteza zgriùvawe na starite lica, so mreà na formirawe nacentri i drugi servisi za obezbeduvawe na pokvalitetni i poevtiniuslugi na starite lica zgrièni vo domovi i voop{to zastarite lica koi ìveat vo urbanite i ruralnite sredini;- vospostavuvawe na sistem na merki na humanitarnodejstvuvawe so poadekvatna mreà na institutcii, humanitarniorganizacii, zdruènija i gra|ani, so pogolemo vklu~uvawe iu~estvo na mladi lica, vo funkcija na obezbeduvawe pomo{ nastari lica za neophodnite potrebi od hrana, lekovi i dr:- podobruvawe i unapreduvawe na sistemot na zdravstvenaza{tita na starite lica, unapreduvawe so podobro organiziranai rasporedena mreà na zdravstvenite i socijalnite slu`bi,podobruvawe na kvalitetot na zdravstvenite uslugi i na benificiitena ovaa oblast so participacija na dràvata vozdravstvenata za{tita na ovie lica;- pottiknuvawe i stimulirawe za osnovawe na servisi islu`bi so oddelni benificii za podgotovka i dotur na hrana zastari i za drugi lica.- pottiknuvawe, podgotovka, poddr{ka i realizacija naprogrami za pomagawe na specifi~nite ranlivi grupi na nase-195

Katerina No{paloska, Stojan Trajanov: Sistemot zasocijalna za{tita i reformite vo socijalniot sektorlenieto, koi }e zna~at dopolnuvawe na minimalno-za{titnotonivo na benificiite so otvarawe na dnevni centri za vremenozgriùvawe i prestoj na hendikepiranite lica, so merki za podobruvawena mreàta, kapacitetite i uslovite na ustanovite zazgriùvawe na ovie lica.- po potreba formirawe na socijalen fond za obezbeduvawei naso~uvawe na sredstvata, poramnomeren raspored i naso~uvawekon najsiroma{nite doma}instva vo ruralnite sredini i drugitelica koi nemaat sredstva za ìvot.- organizirawe na Centar (agencija) za davawe na specijaliziranapomo{ i uslugi vo podgotovkata na proekti so koi sesozdavaat uslovi i mo`nosti za konkretna implementacija nanavedenite merki i na proekti i programi vo nasoka na realizacijana navedenite celi, so prioritet na proekti naso~eni konrizi~nite ranlivi grupi na naselenie, zaradi namaluvawe nasiroma{tijata.Ostvaruvaweto na ovoj sistem na merki vo oblasta na socijalnataza{tita na naselenieto bara organiziran i koordiniransistem na aktivnosti i merki na instituciite na sistemot nasocijalna za{tita na centralno i lokalno nivo, nivna pogolemame|usebna sorabotka, sorabotka na vladinite i nevladinite organizacii,na humanitarnite organizacii i gra|anite.Z A K L U ^ O KTranzicionite procesi i promeni vo ekonomskiot, politi-~kiot i socijalniot razvoj vo Republika Makedonija ja nametnaapotrebata na vospostavuvawe i izgradba na nov sistem na socijalnaza{tita.Vo ovoj kontekst del od aktivnostite vo oblasta na socijalnataza{tita bea naso~eni kon definirawe na pravnata ramka196

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijana sistemot i vospostavuvawe i dogradba na institucionalnatapostavenost i funkcionirawe na sistemot.Stepenot i dinamikata na ekonomskiot razvoj na zemjata idinamikata na ostvaruvaweto na reformskite procesi i promenivo site oblasti na sistemot upatuvaat na zaklu~ok deka toaima direktno vlijanie i vrz tekot na implementacijata na sistemotza socijalnata za{tita, negovoto usloglasuvawe i razvoj.197

Ilija Todorovski: Mo`nostite na socijalnata samouprava vonamaluvaweto na socioekonomskata ekskluzija na gra|anite na R. M.Ilija TodorovskiInstitut za sociolo{ki ipoliti~ko-pravni istraùvawa SkopjeMO@NOSTITE NA LOKALNATASAMOUPRAVA VO NAMALUVAWETO NASOCIOEKONOMSKATA EKSKLUZIJA NAGRA\ANITE NA REPUBLIKA MAKEDONIJAI. VovedVo Republika Makedonija postoi silna socijalna ekskluzija,{to podrazbira nemo`nost na gra|anite da gi ostvaratsite prava {to kako na gra|ani im pripa|aat, odnosno nedostapnostili namalena dostapnost na gra|anite kon razni uslugi ipridobivki koi bi trebalo da gi dobijat ili da gi konzumiraatvo ramkite na sovremeniot na~in na ìveewe. Edna od najekskludiranitekategorii na gra|ani se nevrabotenite, bidej}i mnoguod niv nemaat mo`nost da obezbedat dovolni koli~estva hrana,a isto taka se soo~uvaat i so namaleni mo`nosti za koristewena zdravstvenite i obrazovnite uslugi. Golema ekskludiranakategorija na naselenie e selskoto naselenie, a vo negoviteramki mnogu poekskludirano e toa od ridsko-planinskite delovivo odnos na toa od ramni~arskite krai{ta. Ridsko-planinskotoselsko naselenie e verojatno drugata najekskludirana kategorijana naselenie koe trpi udari od pove}e strani - toa e soo~eno sosiroma{tija poradi pomalite mo`nosti za obrabotka na zemjatai so migracija koja bitno go reducirala rabotosposobnoto nase-198

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijalenie, kako i poradi namalenata dostapnost do site institucii{to davaat javni uslugi - zdravstvenite centri, u~ili{tata, javnatauprava vo op{tinskite centri i gradovite itn. Od nacionalnostite,apsolutno najekskludirana kategorija se Romite,koi se najsiroma{ni i najneobrazovani, iako izvesna ekskluzijase ~uvstvuva i kaj albanskoto i turskoto naselenie vo RepublikaMakedonija. Naselenieto so ponizok stepen na obrazovanie istotaka se soo~uva so ekskluzija poradi namalenite mo`nosti zavrabotuvawe i pote{kiot pristap do instituciite {to nudatjavni uslugi. Izvesna ekskluzija ima i kaj ènskata populacija,koja e pomalku vrabotena i pomalku opfatena vo obrazovniotsistem. Prirodno e deka ekskludiranite kategorii ~uvstvuvaatpogolema rabotna i ìvotna nesigurnost od neekskludiranitekategorii na naselenie 60 .Op{t zaklu~ok e deka vo Republika Makedonija se ekskludiranidosta kategorii na naselenie, a ekskluzijata e najevidentnana ekonomski plan, kade {to poradi nevrabotenost iliniski i neredovni plati mnogu lu|e ne moàt da se snabdat so dovolnikoli~estva hrana i drugi potrebi; vo oblasta na zdravstvoto,kade site ne moàt da gi koristat zdravstvenite uslugi;vo oblasta na obrazovanieto, kade {to site ustanovi ne se dostapnido site gra|ani; vo oblasta na socijalnata za{tita, kade {tose zabeleùva deka site koi se socijalni slu~ai ne se vo mo`nostda primaat socijalna pomo{, i drugo. Sekako, na prvoto pra{awe- koi se pri~inite za eksluzijata, bi moèla da bide dadenalepeza od odgovori, odnosno deka ekskluzijata e rezultat na bitnitenefunkcionalnosti na ekonomskiot sistem, na politi~kiotsistem itn., no vo na{iot slu~aj, so ogled na naso~enosta na tematai ograni~enosta na prostorot za elaboracija, osnovno pra-{awe e dali postavenosta na instituciite na politi~kiot sisteme takva da obezbeduva optimalna vklu~enost i na dràvnatai na lokalnata vlast vo Republika Makedonija vo eliminirawe-60 Nacionalen izve{taj za ~ovekoviot razvoj vo Republika Makedonija -2001 - Socijalnata isklu~enost i nesigurnosta na gra|anite na Makedonija,UNDP, Skopje, str. 138199

Ilija Todorovski: Mo`nostite na socijalnata samouprava vonamaluvaweto na socioekonomskata ekskluzija na gra|anite na R. M.to na ekskluzijata. Odgovorot bi bil daden po davaweto na edensistemski pregled na konstelacijata na centralnata i na lokalnatavlast vo svetot koj bi moèl da ni posluì kako komparativenpregled za izveduvawe zaklu~oci vo taa nasoka.II.Odnosot pome|u centralnata i lokalnata vlastNadle`nostiVo zapadnoevropskite politi~ki sistemi postoi slednavapodelba na vlast pome|u centralnite (dràvnite) i lokalniteorgani:1) Dràvnata ili centralnata vlast mora da ima neprikosnoveniili dominantni ingerencii ili ovlastuvawa voslednive sferi:a) vo opredeluvaweto (so ustav i zakoni) na strukturatana vlasta;b) vo voenata za{tita na nejzinite granici;v) vo nadvore{nata politika;g) vo ekonomskata ili stopanskata sfera.Toa zna~i deka dràvata ima zada~a:- da gi definira sopstveni~kite odnosi, so {to se opredeluvana koj na~in }e se stopanisuva,- da vodi makroekonomska politika.2) Dràvnata i lokalnata vlast moàt da imaat podeleninadle`nosti ili zada~i vo slednive oblasti:a) policijata ili vnatre{nata bezbednost;b) obrazovanieto;v) zdravstvoto;g) socijalnata za{tita;d) kulturata;|) za{titata na ìvotnata sredina;e) drugi oblasti.200

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaDràvata:- gi regulira osnovnite pra{awa vo edna oblast odzna~ewe za celata dràva, na primer, vo oblasta na obrazovanietoopredeluva koi vidovi na obrazovanie }e postojat (osnovno,sredno, visoko, ponatamu, op{to i stru~no itn); vo oblasta nazdravstvenata za{tita opredeluva kakvi vidovi na zdravstvenaza{tita moàt da postojat (primarna, sekundarna itn);- opredeluva koi uslovi treba da bidat zadovoleni za da seosnova ustanova vo konkretna oblast: vo oblasta na obrazovanieto- u~ili{tata, vo oblasta na zdravstvenata za{-tita - ambulantite ili bolnicite itn.- opredeluva profesionalni standardi za vr{ewe na konkretnadejnost - kakvo obrazovanie treba da imaat nastavnicitei drugite vraboteni vo u~ili{tata, vo zdravstvenitedomovi itn.- moè da odlu~uva i za drugi pra{awa, kako {to se nastavniteplanovi i programi vo osnovnite i vo srednite u~ili{taitn.- vr{i inspekcija za sproveduvawe na propisite {to taa gidonesuva i dr.Lokalnite vlasti:- opredeluvaat lokacija (mesto) kade {to }e se podignekonkreten objekt (u~ili{te, zdravstven dom, biblioteka);- imenuvaat direktor na u~ili{te, zdravstven dom i sl. (dokolkune e privatno);- go finansiraat ili go reguliraat finansiraweto nau~ili{teto, zdravstveniot dom, teatarot;- vr{at kontrola vrz raboteweto na gornite institucii itn.3) Lokalnata samouprava ima prete`ni ingerencii vo rabotite odlokalno zna~ewe vo slednive oblasti:a) urbanoto planirawe;b) domuvaweto201

Ilija Todorovski: Mo`nostite na socijalnata samouprava vonamaluvaweto na socioekonomskata ekskluzija na gra|anite na R. M.(nekade samo ras~istuvawe na urnatite zgradi);v) infrastrukturata;g) drugi oblasti.Ottuka moè da se sogleda deka razvienata lokalna samoupravae zna~ajna pretpostavka za efektivno funkcionirawe napoliti~kiot sistem, a so toa i na celokupniot sistem na ednadràva, od najmalku tri pri~ini.Prvata pri~ina leì vo nemo`nosta na dràvnata vlastda gi izbere lokalnite prioriteti {to vodat kon najcelishodnoostvaruvawe na razvojnite celi. Niv moè da gi formira edinstvenolokalnata vlast.Vtorata pri~ina e {to lokalnite organi bitno girastovaruvaat centralnite organi od mnogu operativni i sekojdnevnizadolènija, ostavaj}i im mnogu pogolem prostor ovie dase zanimavaat so strategijata na razvoj i so poglobalnite pra{awavo spomnatite oblasti.Tretata pri~ina leì vo faktot {to lokalnata samoupravapretstavuva sekoga{ pogolema mo`nost za vklu~uvawe nagra|anite vo lokalnite procesi, otkolku {to bi bile vklu~enidokolku istite nadle`nosti bi se vr{ele od strana na centralniteorgani ili nivnite podra~ni edinici. A vklu~enosta napogolem broj lu|e e mnogu zna~ajna, bidej}i na toj na~in se zgolemuvai stru~niot i rabotniot potencijal vo ostvaruvaweto nanadle`nostite, a se vnesuva i pogolema motivacija bidej}i sitelu|e koi u~estvuvaat vo ovie procesi znaat deka seto ona {to gopravat, go pravat za svoe dobro, odnosno se vo pozicija da gipo~uvstvuvaat posledicite od sekoja uspe{no ostvarena aktivnost.Sekako, imaj}i gi predvid razvienite lokalni nadle`nostivo zapadnata lokalna samouprava, pra{awe e dali i RepublikaMakedonija ima{e dovolni nadle`nosti vo tranzicioniotperiod za namaluvawe na socijalnata ekskluzija. Za taa cel bi202

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijatrebalo najprvin da gi izloìme istite. Imeno, vo RepublikaMakedonija izvorni nadle`nosti na edinkite na lokalnata samoupravaspored regulativata od 1995 godina bea: ureduvaweto,gradeweto, odrùvaweto i koristeweto na objektite od lokalnatainfrastruktura, javniot lokalen prevoz i op{tinskitesredni stru~ni u~ili{ta. Isto taka, op{tinata ima{e nadle-`nost da donese generalen i detalen urbanisti~ki plan na gradot,odnosno urbanisti~ka dokumentacija za drugo naseleno mesto,no koi moèa da stapat na sila po dadenata soglasnost odstrana na organot na dràvnata uprava nadleèn za rabotite naurbanizmot. Sî drugo be{e vo dràvna nadle`nost.Od ova moème da zaklu~ime deka lokalnata vlast voMakedonija be{e re~isi isklu~ena od deluvaweto vo sferi kako{to bea: obrazovanieto, zdravstvoto, domuvaweto, socijalnataza{tita i drugi, so {to bea napraveni golemi {teti vo razvojotna odnosnite sferi. Imeno, so pregolemata centralizacija, odnosniteministerstva se optovaruvaa so operativni zada~i, a oddruga strana, ministerstvata nemaa dovolno vreme da gi ostvaruvaatzada~ite za koi bea formirani, t.e. da vr{at istraùvawa ianalizi koi }e dadat pokazateli za strate{kiot razvoj na odnosniteoblasti. Zna~i, koncepciskite zada~i na dràvnite organibea zamenuvani so sitni prakticisti~ki, so {to ne se sozdavaapretpostavki za razvoj, a lokalnata samouprava be{e li{ena odzna~ajni nadle`nosti koi moèa da bidat iskoristeni za namaluvawena ekskluzijata i lokalnoto naselenie, kako zna~aenrazvoen agens, po pravilo be{e isklu~eno od deluvaweto vo ovieoblasti.FinansiraweZaradi zadovoluvawe na lokalnite potrebi na edinkitena lokalnata samouprava im se potrebni materijalni sredstva.Finansiskata dovolnost i avtonomija e eden od najva`nite usloviza postoewe na prava lokalna samouprava, t.e. nejzinamo`nost za relativno nezavisno ostvaruvawe na nejzinite prava203

Ilija Todorovski: Mo`nostite na socijalnata samouprava vonamaluvaweto na socioekonomskata ekskluzija na gra|anite na R. M.i obvrski. Sekako, vo nitu eden sovremen sistem na lokalnasamouprava finansiskata sloboda na lokalnite edinki ne bilasfatena vo apsolutna smisla, poprecizno, nitu vo najliberalnitesistemi site potrebi na lokalnoto naselenie ne bile zadovoluvanisamo od sredstvata so koi raspolagale lokalnite edinki.Pri~inite za ova leàt vo potrebata sistemot na lokalnatasamouprava da funkcionira efikasno na celata teritorijana edna dràva. Konkretno, vo sekoj sovremen sistem postojatlokalni edinki so pomala i pogolema finansiska mo}. Ova moèda bide posledica na faktot {to nekoi edinki se posiroma{nivo eden slu~aj ili bitno pomali vo drug slu~aj od ostanatiteedinki vo konkretna dràva, pa ne moàt da obezbedat dovolnakoncentracija na sredstva za zadovoluvawe na potrebite na nivona nekoi dostignati standardi. Isto taka, moè da se slu~i vomehanizmot na odlu~uvawe pretstavnicite na nekoi sredini dabidat marginalizirani (nekoga{ se takvi pretstavnicite naselata i (ili) pretstavnicite na etni~kite ili nacionalnitegrupi koi na dadenata teritorija se malcinstvo), pa vo toj kontekst,nivnite interesi ili potrebite na taa populacija koja tieja pretstavuvaat moàt da bidat potisnati. Vo takvi slu~aidràvnata finansiska intervencija e izrazito zna~ajna bidej}igi namaluva lokalnite razliki so {to obezbeduva zna~ajno nivona lokalnite potrebi da bide uìvano od strana na site gra|anina konkretna dràva, so otvorena mo`nost pobogatite da gizadovoluvaat potrebite i na povisoko nivo. Pokraj toa, dràvatamoè da dade golema pomo{ koga konkretna lokalna edinkaima potreba da investira vo ne{to {to gi nadminuva nejzinitemomentni mo`nosti. Zaklu~no, kako finansieri na lokalnitepotrebi sekoga{ e optimalno da se javat i lokalnata edinka icentralnata vlast.Pritoa, do nekoi bazi~ni komparativni sogleduvawa zana~inot i efektite na finansiraweto na lokalnata samoupravavo Germanija, kako zemja so razviena lokalna samouprava, iMakedonija bi moèle da stigneme dokolku napravime pregledna izvorite na prihodi na lokalnite edinki vo odnosnite zemji.204

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaGermanijaVo Germanija lokalnite edinki imaat brojni izvori naprihodi, od koi najbitni se:- del od danokot od dejnost na pretprijatijata;- del od personalniot danok;- danokot na zemji{te;- danokot na akcizi;- taksite i nadomestocite za koristewe na uslugi;- finansiskite dotacii (od dràvnite organi);- finansiskoto poramnuvawe (od pobogatite za posiroma{nitelokalni edinki) itn 61 . Tamu site prihodi gi sobiraat edinkitena lokalnata samouprava.MakedonijaRepublika Makedonija se karakterizira so slednive izvorina prihodi:- danok na imot, danok na nasledstvo i podarok, danok na prometna nedvi`nosti i prava;- zemji{na taksa, komunalna taksa i prihodi od uslugi;- prihodi od sopstven imot;- prihodi od danoci primeni od Republikata i stranstvo ( vostoka i pari);- dobivki od javni pretprijatija i javni slu`bi {to gi osnovalaedinkata na lokalnata samouprava;- prihodi od vr{ewe na stopanska ili druga profitabilnadejnost.Edinkata na lokalnata samouprava moè da emituva obvrznici.Pokraj toa, lokalnite edinki moàt da se finansiraat iod prihodi koi poteknuvaat od buxetot na Republikata, zaemi,kako i dràvni sredstva za dovereni raboti. Site prihodi, osvengradskata renta ili nadomestokot za koristewe na grade`no61 Volfgang Gizevius: Vodi~ niz komunalnata politika, Fondacija FridrihEbert, Skopje, 1998, str. 115-123.205

Ilija Todorovski: Mo`nostite na socijalnata samouprava vonamaluvaweto na socioekonomskata ekskluzija na gra|anite na R. M.zemji{te (vo gradovite) i nadomestocite za uslugite (voda, smet,parno greewe) gi sobira dràvata.Lokalnata infrastruktura se finansira i so pomo{ nadràvata koja za taa namena go ima Fondot za pati{ta, Programataza vodovod i kanalizacija, a od 1994 godina i Fondot za razvojna stopanski nedovolno razvienite podra~ja, vo koi spa|aatstopanski nedovolno razvienite op{tini i specifi~nite podra-~ja, odnosno ridsko-planinskite, pograni~nite i izrazito nerazvienite(kompaktno zaostanatite) sela. Ovoj fond e pove}enamenskii opfa}a nepovratno u~estvo na istoimenata Agencija vorazvojot na stopanskata i nestopanskata infrastruktura (izgradbana pati{ta, vodovodi, elektrifikacija, PTT objekti,u~ili{ta, zdravstveni stanici itn), premii za novootvoreni rabotnimesta i dr.Od gorniov pregled moè da se sogleda deka Germanijaima nekolku kvalitetni izvori na prihodi, kako {to e danokotod dejnosta na pretprijatijata, personalniot danok i drugi. Makedonijanema kvalitetni izvori na prihodi, {to bitno ograni-~uva~ki vlijae na lokalniot razvoj so ogled na toa {to danokotna promet na stoka i uslugi, koj kako izvor na lokalni prihodibe{e predviden so Zakonot za lokalna samouprava, ne be{enikoga{ operacionaliziran so drug zakon.Vtoro, vo Germanija lokalnata samouprava sama gi sobiralokalnite sredstva, a vo Republika Makedonija na op{tinata neí e dadena mo`nost da gi sobira duri i izvornite prihodi, osvennadomestokot za koristewe na grade`noto zemji{te {to moè dase formira samo vo gradskite naselbi, so {to bitno se namaluvaatnejzinite prihodi bidej}i dràvnite organi ne se tolkumotivirani da gi identifikuvaat i da gi sobiraat ovie sredstva.Treto, relativno golemoto u~estvo na dràvnite sredstvavo vkupnite sredstva na lokalnite edinki vo Makedonija, kako iod dràvata opredelenata namena na nekoi izvorni sredstva, naprimer za uli~no osvetlenie, ne í dava manevarski prostor nalokalnata samouprava za formirawe prioriteti na lokalniotrazvoj.206

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaOsven toa, Germanija ima precizni kriteriumi za voedna-~uvawe na razlikite pome|u pobogatite i posiroma{nite op-{tini i obvrska vakviot fond sekoga{ da obezbedi sredstva zalokalnite edinki koi sami ne moàt da go zadovolat standardite,dodeka vo Makedonija fondot za nedovolno razvieni podra-~ja, upravuvan od Biroto, nema takva obvrska.Ova jasno upatuva na krupnite nedostatoci na sistemot nafinansirawe vo Makedonija. Kako posledica na ova, sredstvata{to vo ovoj moment gi odvojuvaat dràvata i op{tinite za zadovoluvawena potrebite koi proizleguvaat od lokalnite nadle-`nosti se nedovolni i iznesuvaat vkupno okolu 50 DEM godi{nopo ìtel (za primer, vo delot na Isto~na Germanija za za{titana ìvotnata sredina se odvojuvaat okolu 1950 DEM po ìtel godi{no)i nitu po svojot finansiski obem, nitu po namenskiotopfat ne moàt da obezbedat garancii za razre{uvawe na odnosniteproblemi vo nekoj dogleden period, odnosno da obezbedatdinami~en lokalen razvoj.IIIIdni re{enija- Idnite re{enija delumno proizleguvaat od:1. Iskoristuvawe na mo`nostite {to gi nudi novata zakonska regulativa,spored koja lokalnata samouprava ima nadle`nosti vo oblastana:Lokalniot ekonomski razvoj, {to opfa}a: planirawe na lokalniotekonomski razvoj; utvrduvawe na razvojnite i na strukturnitepriorioteti; vodewe na lokalnata ekonomska politika;poddr{ka na razvojot na malite i srednite pretprijatija i na pretpriemni{tvotona lokalno nivo i vo toj kontekst, u~estvo vovospostavuvaweto i razvojot na lokalnata mreà na institucii iagencii i promovirawe na partnerstvo itn.207

Ilija Todorovski: Mo`nostite na socijalnata samouprava vonamaluvaweto na socioekonomskata ekskluzija na gra|anite na R. M.Tuka lokalnata samouprava bi moèla da go obezbedi slednovo:- da sozdade baza na podatoci za mo`nostite za rabotno aktivirawe,koja bi moèla da opfati podatoci za:a) uvoznite potrebi na makedonskite pretprijatija i institucii,so cel da se supstituira (del od) uvozot, osobeno naonie proizvodi ili uslugi za koi e potreben mal ili sredenkapital i koi so postoe~koto znaewe bi moèle da se proizveduvaatvo Republika Makedonija;b) mo`nostite za izvoz vo zemjite vo koi makedonskiot izvoz ve-}e ima tradicija ili vo koi bi moèl da se probie, zemaj}i japredvid mestopolo`bata na Republika Makedonija, nejzinitekomparativni prednosti itn., {to bi opfatil:b1) informacii za odnosnite pazari, odnosno informaciiza toa {to e konjukturno za izvoz,b2) informacii za odnosnite regulativite, pokonkretno,kakvi se carinskite tarifi, kontingentite i drugitepre~ki so koi bi moèl da se soo~i makedonskiot izvoz.- da obezbedi meki krediti za opredelen broj na delovnizafati;- da obezbedi animacija i propaganda na komparativniteprednosti na svoeto podra~je;- da obezbedi vr{ewe obuka za najraznovidni profesionalniusovr{uvawa i prekvalifikacii;- da obezbedi prostor za raznite delovni aktivnosti itn.Na ovoj na~in, lokalnata samouprava bi moèla da ja namaliekskluzijata preku zgolemuvawe na mo`nostite za vrabotuvawe,trgnuvaj}i od faktot deka eden od najekskludiranite sloevise nevrabotenite.208

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonija- Socijalnata za{tita i za{tita na decata 62 , {to opfa}a:upravuvawe so detski gradinki i domovi za stari (sopstvenost,finansirawe, investicii i odrùvawe); ostvaruvawe na socijalnagrià za invalidni lica; deca bez roditeli i roditelskagrià; deca so vospitno-socijalni problemi; deca so posebnipotrebi; deca od ednoroditelski semejstva; deca na ulica; licaizloèni na socijalen rizik; lica zasegnati so zloupotreba nadroga i alkohol; podigawe na svesta na naselenieto; domuvawe nalica so socijalen rizik; ostvaruvawe na pravo i vospituvawe nadeca od predu~ili{na vozrast.Vo ovoj kontekst osobeno zna~ajna bi bila ulogata na lokalnataedinka vo identifikuvaweto na slu~aite koi treba dadobivaat socijalna pomo{ bidej}i, spored dosega{nite istraùvawa,izvesen broj na lica koi gi ispolnuvaat uslovite za nejzinodobivawe od razli~ni pri~ini ne ja primaat. Op{tinata bimoèla, vo sodejstvo so nevladinite organizacii, da im pomognepove}e otkolku dràvata na site gorenavedeni ranlivi grupi,koi se istovremeni i ekskludirani, zatoa {to taa e poblisku doniv, pove}e gi poznava nivnite problemi i e poelasti~na vobaraweto na izlezni re{enija za spomnatite problemi. Isto taka,op{tinata bi moèla da ja zgolemi socijalnata pomo{ naonie korisnici za koi e izvesno deka nikako ne bi moèle rabotnoda se angaìraat ili da se zdobijat so dopolnitelni izvorina prihodi.- Obrazovanieto, {to opfa}a: osnovawe, finansirawe iadministrirawe na osnovni i sredni u~ili{ta vo sorabotka socentralnata vlast vo soglasnost so zakonot, organizirawe naprevoz i ishrana na u~enici i nivno smestuvawe vo u~eni~kidomovi. Tuka op{tinata, pokraj op{tite merki naso~eni konostvaruvawe na obrazovnata funkcija na nejzinata teritorija,bi moèla da obezbedi dopolnitelni mo`nosti za sledewe nanastavata na posiroma{nite u~enici, odnosno nivna pomo{ vo62 Posle promenata na sektorskiot zakon, odnosno Zakonot za socijalnaza{tita, so koj navedenite nadle`nosti bi preminale na lokalno nivo. Istotovaì i za zakonite vo oblasta na obrazovanieto, zdravstvenata za{tita itn.209

Ilija Todorovski: Mo`nostite na socijalnata samouprava vonamaluvaweto na socioekonomskata ekskluzija na gra|anite na R. M.hrana, obleka i nastavni materijali. Isto taka, za posiroma{-nite talentirani studenti od nejzinoto podra~je taa bi moèlada im obezbedi pomo{ vo participacijata vo visokoobrazovniteinstitucii.- Zdravstvenata za{tita - upravuvawe so mreàta na javnizdravstveni ustanovi i objekti od primarnata zdravstvena za-{tita koi treba da vklu~at zastapenost na lokalnata samoupravavo site odbori na site zdravstveni organizacii vo javna sopstvenost,zdravstveno vospituvawe; unapreduvawe na zdravjeto; preventivniaktivnosti; za{tita na zdravjeto na rabotnicite i za-{tita pri rabota; zdravstven nadzor nad ìvotnata sredina; nadzornad zarazni bolesti; pomo{ na pacienti so specijalni potrebi(na primer, mentalno zdravje, zloupotreba na deca itn) i drugioblasti koi }e bidat utvrdeni so zakon 63 . Tuka op{tinata, pokrajop{tite merki naso~eni kon ostvaruvawe na zdravstvenatafunkcija na nejzinata teritorija, bi moèla da obezbedi dopolnitelnimo`nosti za zdravstvena za{tita na najekskludiranitesloevi preku dodeluvawe dopolnitelni sredstva za nabavka nalekovi, u~estvo vo nivnata participacija pri koristewe nalekarskite uslugi, u~estvo pri nivnata participacija pri lekuvawevo stranstvo itn.IV. Pretpostavki za ostvaruvawe na novata uloga na op{tinitevo namaluvaweto na socioekonomskata ekskluzijaBazi~nite pretpostavki za novata uloga na op{tinite ivo celokupniot kontekst na nivnoto deluvawe, a pokonkretno vonamaluvaweto na socioekonomskata ekskluzija, gi sozdava dràvatapreku slednive strategii na razvoj:1. Preku fiskalnata ili finansiskata decentralizacija. Vo tojkontekst bi trebalo voveduvawe na kvalitetni izvori na pri-63 Zakon za lokalnata samouprava, Slu`ben vesnik na RM, Skopje, 5/2002.210

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijahodi za lokalnata samouprava, {to zna~i dràvata bi trebalonim da im otstapi eden del od danocite na stopanski aktivnosti(DDV, danokot na dobivka, personalniot danok i drugi).2. Preku izrabotka na strategija za odr`liv razvoj. Strategijatana odr`liv razvoj podrazbira ekonomski razvoj {to e humanonaso~en, ekolo{ki prifatliv i socijalno odgovoren. Prevedenona poprakti~en jazik, strategijata za odr`liv razvoj bi trebalovo ovoj domen da gi utvrdi i da gi otvori mo`nostite za regionalnaramnoteà, zna~i da vodi politika na izbalansiran lokaleni regionalen razvoj koj podrazbira direktni kapitalni investiciivo ispraznetite regioni, od strana na dràvata ilipreku od nea dadeni koncesii, i voveduvawe na stimulacii za revitalizacijana ispraznetite regionalni podra~ja (meki stanbenikrediti, meki delovni krediti itn.).3. Preku strategija za odr`liv ruralen razvoj. Bi trebalo da seusvoi racionalisti~ka i selektivna studija za ruralen razvoj,spored koja bi se pomagal ne razvojot na site sela, tuku samo naonie za koi nau~no bi se ocenilo deka se ìvotvorni od sega{enili perspektiven aspekt, zna~i onie koi denes funkcioniraat,kako i onie za koi vo idnina bi postoele funkcionalni pretpostavki(stopanski - razvoj na selski turizam, voeni, infrastrukturni- gradewe brana za hidroakumulacija i dr. ).4. Preku voveduvawe na {ema, odnosno izrabotka na kriteriumiza namaluvawe na razlikite pome|u porazvienite i ponerazvieniteop{tini i porazvienite i ponerazvienite delovi naop{tinite (Equalization Schemes), spored koja jasno }e se opredelikako i vo kolkav obem bi trebalo da se preleat sredstva odporazvienite kon ponerazvienite op{tini ili delovi na op-{tini.211

Ilija Todorovski: Mo`nostite na socijalnata samouprava vonamaluvaweto na socioekonomskata ekskluzija na gra|anite na R. M.Literatura1. Gizevius, V.: Vodi~ niz komunalnata politika, Fondacija"Fridrih Ebert", Kancelarija Skopje, 1998;2. Nacionalen izve{taj za ~ovekoviot razvoj vo RepublikaMakedonija - 2001 - Socijalnata isklu~enost i nesigurnostana gra|anite na Makedonija, UNDP, Skopje, 2002;3. Nacrt Socio-ekonomski izve{taj za H.E. "ÊBREN", Ministerstvoza urbanizam i prostorno planirawe, Skopje,2000;4. Sovremeni trendovi na lokalnata samouprava vo nekoi evropskidràvi, Fondacija "Friedrich Ebert", KancelarijaSkopje, 2002;5. Financing Local Self Government, Friedrich Ebert Stiftung, Zagreb,2001;6. Haggroth,S; Kronval,K; Riberdhal,C; Rudebeck,K: Swedish LocalGovernment, Svenska Institutet, Stockholm, 1999.7. Zakon za lokalnata samouprava, Slu`ben vesnik na RM,Skopje, 52/19958. Zakon za lokalnata samouprava, Slu`ben vesnik na RM,Skopje, 5/2002;9. Odluka za kriteriumite, visinata, uslovite i na~inot nakoristewe na sredstvata za pottiknuvawe na razvojot na stopanskinedovolno razvienite podra~ja, Slu`ben vesnik naRM, Skopje, 67/1999;10. Pregled na naselenite mesta koi se nao|aat vo podra~jatakoi imaat status na specifi~ni podra~ja vo RepublikaMakedonija, Slu`ben vesnik na RM, Skopje, 47/1999.212

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaDiskusiiDISKUSII213

Maria Donevska: Socijalno isklu~uvawe - Problemi vodevinirawetoMaria DonevskaInstitut za socijalna rabota i socijalna politikaFilozofski Fakultet SkopjeSOCIJALNO ISKLUÛVAWE -PROBLEMI VO DEFINIRAWETOVo mojata diskusija bi sakala da obrnam vnimanie nasamiot poim socijalno isklu~uvawe koj mnogu ~esto se upotrebuvakako sinonim na poimite: socijalna neednakvost, siroma{tvo,marginalizacija ili subklasa.Spored mene, i vo stranskata literatura ne postoi ~istorazgrani~uvawe na ovie termini, no sepak na{ata makedonskanau~na misla treba da se stremi kon soodvetno definirawe napoimite.Poimot "ekskluzija" ponekoga{ se tretira zaedno so poimotsocijalna neednakvost. Vo literaturata pod socijalnaneednakvost se podrazbira: "neednakvi materijalni i op{testveniuslovi vo koi se nao|aat poedinci vo procesot na reprodukcija".Neednakvosta se odnesuva na platite, pristapot kon obrazovanieto,zdravstvenite institucii, kulturnite institucii isli~no (Laki~evi}, 1987).Socijalnata neednakvost ne mora da ozna~uva socijalnaisklu~enost, koja spored Commins (Berghman,1997 s.19) ozna~uvaneuspe{nost vo eden od slednive sistemi:- demokratskiot i legalniot sistem koj gi promovira civilniteintegracii;- pazarot na trud koj promovira ekonomski integracii;- dràvniot sistem na blagosostojba (sistemot na socijalnaza{tita) koj promovira socijalna integracija; i,- sistemot na semejstvoto i zaednicata koj promovira interpersonalnaintegracija.214

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaNa~inot na koj poedinecot funkcionira vo gorespomenatitesistemi zavisi od brojni karakteristiki. Tuka se vklu~eni:- karakteristikite na poedinecot spored obrazovanieto, li~nitecrti, zdravstvenata sostojba;- nastanite vo sredinata vo koja ìvee: odnosite vo semejstvoto,zdravjeto na ~lenovite na semejstvoto, vrabotenostaili nevrabotenosta na ~lenovite;- uslovite vo koi funkcionira poedinecot: karakteristiki naokolinata, urbana ili ruralna zaednica;- odnosi vo celokupnoto op{testvo.Poradi toa, ekskluzijata moè da bide: ekonomska, medicinska,etni~ka, geografska, obrazovna, kulturna itn.Cilver (Nenadi~, 1999, s. 379) poso~uva bogata lista na socijalnoisklu~eni vo koi se nao|aat: dolgotrajno nevraboteni,vraboteni nekvalifikuvani, rabotnici, lica bez dràvjanstvo,nepismeni so neoformeno obrazovanie, lica so pre~ki vo mentalnioti fizi~kiot razvoj, nesposobni za rabota, korisnici nadroga, delikventi, porane{ni zatvorenici, kriminalci, semejstva,deca od problemati~ni semejstva, mladi bez rabotno iskustvo,deca koi rabotat, begalci, neza{titeni etni~ki malcinstva,lica bez obezbedena socijalna pomo{, ìteli na naselbi sonisko higiensko nivo, devijantni lica, socijalno izolirani licabez prijateli i semejstvo.Od goreposo~enoto moè da se zaklu~i deka siroma{tvotovleguva vo obemot na socijalna isklu~enost i neednakvost i sîpo~esto, iako neprecizno, siroma{nite se okarakterizirani kakooddelni i voo~livi subklasi (Novak, 1999).Marginalizacijata vo op{testveniot ìvot e povrzanaso siroma{tvoto i skoro sekoga{ pretstavuva sindrom na sociopatolo{kipojavi.Site istraùvawa ukaùvaat deka konstanten nizok ìvotenstandard (prihodi, kvalitet na ìveewe) e karakteristi~enza semejstva ili doma}instva kade drugite pokazateli na op{testveniotstatus se dviàt vo nadolna linija: ponisko obrazovanie,nevrabotenost ili niski stru~ni kvalifikacii, ograni~ena215

Maria Donevska: Socijalno isklu~uvawe - Problemi vodevinirawetokonsumpcija na kulturnite pridobivki i mo{ne skromen ambientna ìveewe.Poradi toa marginalizacijata so odredena doza na pretpazlivoste prisutna koga vo semejstvata ili doma}instvata nastanuva:- kumulacija na negativnite situacioni faktori;- se odnesuva na rizi~ni grupi: stari lica, nevraboteni, licaso naglasena patologija, pove}e~leni semejstva, samohraniroditeli, psihosomatski bolni;- bezpomo{nost vo op{testvenata participacija, ote`natkontakt so instituciite kako rezultat na poniskoto nivo naobrazovanie, ote`nata komunikacija, skromen nadvore{enizgled.I na kraj, treba da se poso~i i poimot socijalna inkluzijakoj e sprotivstaven na site gore analizirani.Socijalnata inkluzija ozna~uva "obid za reintegracija ilizgolemuvawe na participacijata na marginaliziranite grupi voramkite na prifatenite op{testveni procesi (Barry, 1998, s.5).LiteraturaBerghman J. (1997), Social Exclusion in Europe: Policy Context and AnalyticalFramework in G.Room (eds) Beyond the Threshold: The Measurementand Analysis of Social Exclusion, Bristol: The Policy Press;Barry M. (1998), Social Exclusion and Social Work: An Introduction", inM. Barry (eds) Social Exclusion and Social Work: Issues of Theory, Policyand Practice;Laki~evi} D. (1987), Voved vo socijalna politika, Beograd;Novak T. (1999), Siroma{tvo i subklasi (Vo:) Donevska M.Gerovska M. (red), Socijalna politika i socijalna rabota,Skopje;Nenadi~ M, (1999), Sociolo{ki itinerer, Beograd.216

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaVu~ev ZoranJavno Pretprijatie - Me|uop{tinski centarza socijalna rabota na grad SkopjeEKSKLUZIJATA GLEDANA OD ASPEKT NASOCIJALNATA POLITIKA ISOCIJALNOTO RASLOJUVAWE KOE EPRISUTNO VO MAKEDONIJAPoimot ekskluzija sodrì, izzemawe, izdvojuvawe, ograni~uvawe,ne{to {to ne im e dostapno na site, ne{to {to ne ime dostapno samo na odredena grupa na lu|e.Spored vakvoto definirawe na ovoj poim, socijalnataekskluzija, gledana od aspekt na domenot koj go pokriva socijalnatapolitika, moème da ja definirame kako ograni~ena mo`nostili isklu~uvawe na poedinci i grupi od koristeweto nauslugite koi gi nudi ili treba da gi nudi odredena socijalnapolitika koja se sproveduva vo konkreten op{testven sistem, naodredena populacija koja opstojuva vo toj op{testveno-ekonomskii istorisko-politi~ki kontekst.Obrazovanieto - socijalnata i zdravstvenata za{tita,penzisko-invalidskoto osiguruvawe, vrabotenosta i nevrabotenostana rabotno-aktivniot kontingent od naselenieto se nose~kistolbovi na socijalnata politika.217

Zoran Vu~ev: Ekskluzijata gledana od aspekt na socijalnatapolitika i socijalnoto raslojuvawe koe e prisutno vo R. M.Pove}eto od dve petini od naselenieto staro 15 i pove}egodini (14%) vo vremeto na popisot vo 1994 godina imale zavr-{eno sredno, vi{o ili visoko obrazovanie. Koga se znae deka pomladitegeneracii se zna~itelno poobrazovani od postarite istarite generacii, toga{ sosema e jasno deka potencijalite nana{eto naselenie kako stru~na i produktivna rabotna sila seprili~no golemi.No, so ogled na golemata nevrabotenost koja e prisutna voRepublika Makedonija koja iznesuva 366.257 iljadi nevrabotenizaklu~no so 28.01.2002 godina (podatocite se dobieni od Republi-~kiot zavod za vrabotuvawe na Republika Makedonija), potencijalitena na{eto naselenie kako rabotna sila, za àl, ostanuvaatneiskoristeni. Kako rezultat na toa, visokoobrazovanite kadriza da obezbedat egzistencija za sebe i za svoite semejstva seprimorani izlezot da go baraat vo iseluvaweto od dràvata. Poradivakvata sostojba, dràvata e o{tetena od tri aspekti: prvo,za visokoobrazovan kadar koj go {koluvala i izdvojuvala finansii;vtoro, odliv na prete`no mlada rabotna sila koja e vo najproduktivniotperiod od ìvotot, i pod tri, na stranata na ponudatana rabotnata sila toa }e se manifestira vo ponatamo{nosmaluvawe na stapkata na raste` na vkupnoto naselenie, sledstvenona toa i stesnuvawe na reproduktivnata osnova, smaluvawena obemot na rabotosposobniot kontigent od koj se regrutirarabotna sila, opa|awe na u~estvoto na pomladite koi se glavnitenositeli na progresot-primenata na tehni~ko-tehnolo{kite dostignuvawai intenziviraweto na op{testveno-ekonomskitetransformacii.Vo momentov vo Makedonija ima okolu 79.790 iljadi registriranikorisnici na socijalna za{tita, zaklu~no so 31.01.2002 godina (podatocite se dobieni od Ministerstvoto za trud isocijalna politika). Koga ovaa brojka }e se pomnoì po ~etiri(so brojot na ostanatite ~lenovi na semejstvoto - presmetuvanovo prosek) se dobiva mnogu pogolem broj od naselenieto koe e218

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijadirektno zagrozeno, a ne moè da si gi zadovoli osnovnite elementarnipotrebi za egzistencija.Javnata politika vo oblasta na zdravstvenata za{tita }ebide uspe{na dokolku vodi kon zgolemena blagosostojba prekupodobri zdravstveni rezultati, pogolema ednakvost, povisokozdravstvo kaj potro{uva~ite ili poniski vkupni tro{oci odonie {to bi nastanale vo otsustvo na javna akcija. Obezbeduvawetona minimum zdravstvena za{tita za siroma{nite epoèlno od socijalni, politi~ki i ekonomski pri~ini. Pristapotkon osnovnata zdravstvena za{tita, kako edno od osnovnite~ovekovi prava, na siroma{nite im ovozmoùva odrùvawe iunapreduvawe na najva`noto sredstvo so koe tie raspolagaat -nivniot trud.Investiraweto vo zdravstvoto na siroma{nite go zgolemuvanivniot kapacitet za obrazovanie i produktivnost na nivniottrud, {to pretstavuva siguren pat za izlez od siroma{-tijata.Vo Makedonija merkite koi se prezemaat kako rezultat nastrukturnite reformi negativno se odrazuvaat vrz uslugite koitreba da gi dobijat gra|anite. Samo za primer, golem broj lekovikoi del od gra|anite treba sekojdnevno da gi koristat se prefrlijaod listata na pozitivni na listata na negativni i obratno,a ~ija cena e previsoka za gra|anite da gi kupat. Otpi{uvawetona dolgovite na Fondot za zdravstveno osiguruvawe kon zdravstveniteinstitucii i farmacevstkite ku}i, zgolemenata participacijakon gra|anite koi gi koristat zdravstvenite uslugi idr.Socijalnata polo`ba na golemiot del od naselenieto evlo{ena i poradi niskoto op{to nivo na stopanskata razvienost,poradi pregolemiot broj na penzionirani lica, poradimalite prihodi na golem broj doma}instva i sl. Tranzicijata inepovolnite dvièwa vo stopanstvoto pridonesoa za namaluvawena brojot na aktivni osigurenici od edna strana i zgolemuvawena golemiot broj na penzionerite od druga strana. Oviesostojbi predizvikaa namaluvawe na prihodite i zgolemuvawe na219

Zoran Vu~ev: Ekskluzijata gledana od aspekt na socijalnatapolitika i socijalnoto raslojuvawe koe e prisutno vo R. M.rashodite vo buxetot i fondovite (penziski i zdravstven fond)na dràvata.Republika Makedonija vo 2001 godina go donese noviotZakon za penzisko i invalidsko osiguruvawe. Primenata na ovojZakon }e vaì za licata vo raboten odnos od 2002 godina: sosproveduvawe na strukturni reformi na sistemot, so za~uvuvawei unapreduvawe na generalniot reìm na penziskoto i invalidskotoosiguruvawe i iniciraweto, stimuliraweto na privatnite(dodatnite, specijalnite) penziski fondovi, }e se obezbedi pogolemafunkcionalnost vo rabotata vo ovoj domen. Nedostatokna ovoj zakon e {to ne se predviduva da se vr{i kapitacija napribranite sredstva.Zna~aen indikator za socijalnata grupa nevraboteni koisvojata egzistencija ja obezbeduvaat od socijalna pomo{ e pokazatelotdeka najgolemiot del se vo najproduktivniot rabotenperiod od ìvotot, koga moàt da pridonesat za svojot li~enprosperitet, blagosostojba na svoeto semejstvo i na op{testvenatazaednica. Sekako deka problemot za vrabotuvawe na ovaapopulacija gra|ani e prisuten i vo pazarnoto stopanstvo, {to goaktualizira pra{eweto za nivna prekvalifikacija, dokvalifikacijai profesionalna obuka. Ova i poradi faktot deka nevrabotenosta,neproduktivnato vrabotuvawe, zagrozeniot ìvotenstandard i socijalna nesigurnost go devalviraat ~ovekoviot digniteti ne nudat ednakvi {ansi za razvoj na site gra|ani. Naprotiv,realni treba da stanat o~ekuvawata na sekoj na{ gra|aninvo novite op{testveni uslovi da moè da ostvaruva kvalitetnaegzistencija i duhovni potrebi vrz osnova na svojot trud i rezultatiteod nego. Visokata stapka na nevrabotenost pretstavuvaenormna zaguba na ~ove~kite resursi i e znak na golema neefikasnostna ekonomskiot sistem i predizvikuva dlaboka kriza vosocijalnata sfera.Ottuka osnovopolo`nicite na socijalnata pazarna ekonomijahumanata priroda na ovaa doktrina ja gledaat vo: slobodatana individuata, inicijativnosta i pretpriemni{tvoto,konkurencijata, pazarnata ekonomija pome|u stopanskite sub-220

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijajekti, ednakvite {ansi za akterite vo socijalno-ekonomskiotprostor, postignuvaweto na socijalna spravedlivost za site. Tiese na jasno deka bez korekcija na ekonomskata politika nadràvata, pazarnata ekonomija moè da sozdade socijalnonepoèlni posledici, nevrabotenost, namaluvawe na platite ina ìvotnite uslovi na odredeni sloevi od populacijata.Vo Makedonija transformacijata na komandnata socijalisti~kataekonomija i ednopartiskiot sistem vo pazarno orientiranakapitalisti~ka ekonomija so pove}epartiski sistem eprosledena so nekolku negativni efekti, koi su{tinski seodrazija vo formiraweto na profilot na socijalnata struktura,odnosno nejzinite elementi. Stanuva zbor za procesi koi beakarakteristika za skoro site zemji, osobeno za ovie koi i predtoa bea nedovolno razvieni vo odnos na zemjite od Zapadna Evropa.Prvo dojde do namaluvawe na stapkata na ekonomskiotraste` i propa|awe na golem broj na pretprijatija, {to od svojastrana pak dovede do zgolemuvawe na brojot na nevrabotenosta,naglo osiroma{uvawe na golem del od naselenieto, vlo{uvawena zdravstvenata sostojba i zgolemuvawe na stapkata na smrtnost.Vtoro, ovaa "matrica na nevolji", kako {to ja narekoa nekoiod ekonomistite, dovede do dramati~ni naru{uvawa vo socijalnatastratifikacija, za {to ne bi moèle da izdoime nekoiposebni pravila, no moè da konstatirame, {to vpro~em e vidlivovo site zemji na tranzicija: dramati~no naru{uvawe vo ramkitena socijalnite sloevi nasledeni od socijalisti~kiot periodvo smisla na ogromen porast, pribliùvawe kon dnoto nasocijalnata skala, a koncentrirawe na sosema mal procent navrvot na onie koi se izdojuvaat so svoeto golemo bogatstvo vomaterijalna smisla i mo}ta koja ja poseduvaat vo politi~kasmisla.Osnovnite faktori koi doveduvaat do vlo{uvawe na materijalnatai socijalnata sigurnost, a so toa i do radikalnipromeni vo socijalnata stratifikacija, glavno se odràni vofaktot deka golem del od naselenieto vo Makedonija ostana nad-221

Zoran Vu~ev: Ekskluzijata gledana od aspekt na socijalnatapolitika i socijalnoto raslojuvawe koe e prisutno vo R. M.vor od procesot na trudot, {to predizvikuva pad na ìvotniotstandard, potoa dojde do realno namaluvawe na platite, penziite,socijalnite primawa, a dojde do enormno zgolemuvawe narazlikite vo prihodite me|u socijalnite grupi. Ona {to promenitena socijalnata stratifikacija gi pravi interesni vo periodotna tranzicija e faktot {to golem del od onie koi sebesi sesmetaat deka pripa|aat vo taa grupa, no i vo odnos na objektivnitepokazateli realno toa bea, za mnogu kratok vremenski periodse najdoa vo dolniot sloj (osnovniot), a samo mal delostanaa toa {to bea ili se pribliìja nagore kon gorniot sloj.Nadminuvawe na socijalnata ekskluzija so pomo{na merkite na socijalnata politika- neraskinliva vrska pome|u ekonomskata i socijalnatapolitika, nedozvoluvawe na socijalnata politika dotaa mera da ja potkopa stabilnosta na ekonomskatapolitika,- vklu~uvawe na dràvata vo re{avaweto na socijalnitepotrebi na gra|anite samo vo slu~ai koga seiskoristeni site mehanizmi koi stojat na raspolagawe,no vo vakvi slu~ai odgovornosta za vklu~uvawetovo op{testvenite tekovi so pogolem akcent da pa|a nagra|anite i dr.- sozdavawe na ednakvi {ansi za osiguruvawe, za obrazovanie,kultura na lu|eto so isti sposobnosti, kako iednakvi mo`nosti pri izbor na rabotni mesta,- garantirawe na socijalen minimum za nadomest zabolest i nevrabotenost,222

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonija- osiguruvawe na minimalni nadomestoci pri transformacii,preku regulirawe na dohodot na osnova navoveduvawe na minimalni dava~ki,- kriti~arite na socijalnoto pazarno stopanstvo voposledno vreme se zalagaat za obu~uvawe, dokvalifikacijana rabotnata sila za da se zgolemi adaptibilnostana pazarot na trudot, otkolku da se davaat nadomestociza nevrabotenost, kako i na drugite formi nanadomestuvawe vo domenot na socijalnata politika,- voveduvawe na novi formi na individualno socijalnoosiguruvawe,- aktivna uloga za pogolema efikasnost na germanskotosocijalno stopanstvo igra koncepcijata na ordoliberalite.Se obnovuvaat ideite na negovite sozdava~i(Ropke, Erhard) za neophodno ista od pomala intervencijana dràvata i pogolema li~na odgovornost, zaograni~uvawe na ingerenciite na socijalnata politikai zalagawe za osiguruvawe na minimalen ìvoten standard.Mototo na novata politika glasi "nema prava bez odgovornosti".Op{testvoto ima cel kup odgovornosti kon svoitegra|ani, vklu~uvaj}i ja i za{titata. No, klasi~nata socijaldemokratijabe{e sklona da se odnesuva kon pravata, kako naispolnuvawe na bezuslovnite èlbi na gra|anite. Sopo~ituvaweto na individualnite prava treba da se zgolemi odgovornostaod strana na samata individua. Pomo{ta vo situacijana bezrabotica treba aktivno da se sostoi vo barawe na rabota, idràvata treba da se griì sistemot na socijalna pomo{ da ne gidestimulira gra|anite vo toj domen. Kako moralen imperativenprincip "nema prava bez odgovornosti" ovoj imperativ ne treba223

Zoran Vu~ev: Ekskluzijata gledana od aspekt na socijalnatapolitika i socijalnoto raslojuvawe koe e prisutno vo R. M.da vaì samo kon tie koi se korisnici na socijalni uslugi, tukuza site gra|ani.Vo posledno vreme dràvata na socijalnite investicii akcentotgo stava vrz "preraspredelbata na {ansite". Vo poslednitedebati pome|u socijaldemokratite, ravenstvoto na socijalnata finansiskadistribucija sé pove}e se pomestuva kon razvivaweto na~ove~kiot potencijal, dodeka finansiskoto redistribuirawe seostava za "poslednite denovi" otkako se iskoristeni site raspolo`liviresursi koi stojat na raspolagawe vo razre{uvaweto na problemitevo socijalniot domen. Mnogu avtoriteti denes tvrdat deka ravenstvotopome|u redistributivnata politika na socijaldemokratskatadoktrina i politika na barawe na ednakvost na {ansi i investirawetovo ~ovekovite potencijali za koi se zalaga neoliberalizmotsî pove}e treba da go zazema primarnoto zna~ewe vo domenot nasocijalnata politika.Strategii na socijalno investiraweInvestiraweto treba da se temeli pove}e kon evropskotootkolku kon amerikanskoto nivo na socijalni transferi, pove}esredstva da se redistribuiraat kon socijalnoto investirawe vo~ovekoviot kapital. Sistemite na socijalna pomo{ da se reformiraattamu kade {to ne gi davaat o~ekuvanite rezultati ida se stimulira rizik na sopstvena investicija vo razre{uvawena problemite-kade e vozmo`no preku stimulacija, no kade epotrebno i preku pravni obvrski na korisnicite na ovie uslugi.224

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaOlivera Petrova -Kov~egarskaJavno pretprijatie - Me|uop{tinski Centar za socijalnarabota na op{tinite na grad SkopjeSOCIJALNATA EKSKLUZIJA OD ASPEKTNA KORISNICITE NA SOCIJALNAPARI^NA POMO[ KAKO SOCIO-EKONOMSKI EKSKLUDIRANO NASELENIEPoimsko odreduvaweKoga stanuva zbor za poimskoto odreduvawe i definirawe,poimot ekskluzija moè da ima razli~no zna~ewe.Spred razni eksperti, misliteli i nau~ni rabotnici, poimotekskluzija sekako deka se definira i se odreduva razli~no.Vo sekoja dràva moè da se zboruva za razli~en vid naekskluzija na naselenieto vo zavisnost od uslovite i regulativitekoi gi odreduva samata dràva.Pra{aweto za toa koe e zna~eweto na poimot "ekskluzija",negovoto definirawe i dali toj e soodveten za na{ite prostorie dosta diskutabilno i aktuelno pra{awe za koe veruvamdeka postoi soodvetna definicija.Za ovoj poim postojat mnogu kontradiktorni razmisluvawa.Republika Makedonija, kako zemja vo uslovi na tranzicionipromeni, se soo~uva so "ekskluzija" od sekakov vid vo pove}easpekti i oblasti, osobeno od oblasta na socijalnata za{tita isocijalnata politika.]e konstatirame deka vo sekoja dràva postoi razli~envid na "ekskluzija".Sekoja dràva, pa i Republika Makedonija, treba da izberesopstven model vo odreduvaweto na poimot ekskluzija, no ivo tendenciite za nejzinoto namaluvawe.225

Olivera Petrova Kov~egarska: Socijanata ekskluzija odaspekt na korisnicite na socijalna pari~na pomo{Fakt e, isto taka, deka tranzicijata ja zgolemi stapkatana siroma{tija kaj naselenieto voop{to, bez razlika na mestotona ìveewe, profesijata, demografskiot sostav ili etni~katapripadnost.Fenomenot na siroma{tija, so sebe donese sî pogolembroj na siroma{no naselenie, a procesot na osiroma{uvawe voRM pak se vrati so site svoi razorni komponenti.Bez razlika na razli~nite oblici na nejzinoto izrazuvawe,siroma{tijata se karakterizira so opa|awe na industriskotoproizvodstvo i enormno opa|awe na ìvotniot standard naogromen broj naselenie. Golem broj od naselenieto vo toj slu~ajdoìvea ekonomska no i socijalna ekskluzija.Ottuka zna~i moème da zboruvame za pove}e vidovi naekskluzija. Poimot ekskluzija, spored nekoi kaùvawa, e stranskizbor koj ne postoi vo makedonskata terminologija.Se pretpostavuva deka negovoto fundamentalno zna~ewe,vaka kaàno i upotrebeno vo literaturata, moè da dovede dozabuna, osobeno koga se zboruva za "beda" i koga vo eden moment}e konstatirame deka vo edna dràva postoi "ekskluzija".Objasnuvawata deka vo na{ata dràva postoi siroma{tija,kade stapkata od den na den sî pove}e raste, pa koga }e se upotrebipoimot "ekskluzija" mnogumina toa bi go sfatile poinaku,kako ne{to ekskluzivno, a ne obratno.Kako pretstavnik na JU Me|uop{tinski centar za socijalnarabota na op{tinite na grad Skopje, eden od akterite vosproveduvaweto na socijalnata politika i socijalnata za{tita,so "privilegija na izvr{nost", ~uvstvuvam dol`nost da istaknamdeka aktivnostite vo ramkite na ovaa institucija, pokaùvaatdeka re~isi 90% od naselenieto koe se obra}a za uslugi vo Centarotza socijalna rabota e socio-ekonomski ekskludirano naselenie.Spored mene, socio-ekonomski ekskludirano naselenie enajsoodveten termin, i jas vo ovoj tekst bi zboruvala za korisnicitena socijalna pari~na pomo{ kako socio-ekonomski ekskludiranonaselenie vo pove}e oblasti.Vo nekoi leksikoni i re~nici za stru~na terminologija,zborot "ekskluzija" od latinski (exclusio) pretstavuva nekakvoisklu~uvawe, isfrluvawe ili izdvojuvawe na nekoj od ne{to.Dodeka pak, poimot ekskludirawe od latinski (excludere),koj za mene e najprifatliv, zna~i da isklu~i{ ne{to, daotfrli{ nekoj od ne{to, nemo`nost za nekakvo vklu~uvawe.226

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaKoga stanuva zbor za korisnicite na uslugi na socijalnapari~na pomo{, so pravo bi konstatirala deka se raboti za socijalnoi ekonomski najekskludirano naselenie, a ne za ekskluzivnonaselenie.Zna~i, socijalnata ekskluzija ili socijalnata isklu~enost(socijal exclusion) e nedovolno preciziran poim koj ima pove-}estepeno zna~ewe.Se zabeleùva zgolemena upotreba na ovoj poim odpo~etokot na 90-te vo zemjite na EU. Se smeta deka konceptot naisklu~enost e po{irok od poimot siroma{tija, t.e. deka osvensiroma{tija vklu~uva i deprivacija koja e posledica na slabeewetona solidarnosta i vrskata pome|u poedinecot i op{testvoto.Vo zemjite na EU socijalnata isklu~enost se definira kakoneuspe{nost za ostvaruvawe integracija vo eden ili pove}e op-{testeveni sistemi (demokratski-praven, rabotno-pazaren, sistemiteza socijalna pomo{, kako i semejniot sistem i sistemotna lokalna zaednica (Re~nik na poimi od socijalnata politika,str. 161).Fakt e deka siroma{tijata ne e samo apsolutna i relativna,taa vo isto vreme e i kumulativna: lu|eto so niski primawaili bez primawa, nevraboteno no rabotnosposobno naselenie,kako {to se korisnicite na socijalna pari~na pomo{, naj~estoìveat vo bedni stanbeni, obrazovni, transportni i drugi uslovi.Pa, }e istakneme deka vakvata sostojba na siroma{tija so sebenosi ~uvstvo na nemo}, marginaliziranost ili isklu~enost ija zgolemuva zavisnosta. Koga stanuva zbor za socijalnata ekskluzijaod aspekt na socijalnata politika, vo odnos na socijalnotopravo, poseben akcent se pridava na nevrabotenosta, stanbeniteuslovi, zdravstvenata za{tita, kulturnite izdignuvawa itn.Korisnicite na socijalna pari~na pomo{ vo toj poglednavistina se ekskludirani.Pri~ini za socio-ekonomska ekskluzijana korisnicite na socijalna pari~napomo{Zboruvame za tranzicionen period vo koj nastanaa krupnipromeni kako na ekonomski taka i na socijalen plan.Vo ovoj period nastanaa krupni promeni i vo odnos nazatvoraweto na fabrikite i procesot na privatizacija koj so227

Olivera Petrova Kov~egarska: Socijanata ekskluzija odaspekt na korisnicite na socijalna pari~na pomo{sebe ostavi golem broj na nevraboteno naselenie koe vo mnogune{ta se po~uvstvuva socio-ekonomski ekskludirano.Kako eden od osnovnite indikatori koj doveduva do socioekonomskaekskluzija e nevrabotenosta na naselenieto i opa|awetona ìvotniot standard vo edna dràva.Spored podatocite so koi raspolagame vo Centarot za socijalnarabota vo Skopje, re~isi 19 236 doma}instva se socioekonomskiekskludirani i ne moàt da gi zadovolat osnovniteegzistencijalni potrebi, so ogled na faktot za toa kolkava evisinata na socijalnata pari~na pomo{. Golem broj od ova naseleniene moè da gi zadovoli osnovnite potrebi za hrana, obleka,domuvawe, zdravstvena za{tita, obrazovanie, higiena i drugo,a za kulturno izdignuvawe ne moè da stane zbor.Tokmu od ovie pri~ini toa naselenie se ~uvstvuva isklu-~eno t.e. ekskludirano od sopstvenoto u~estvo i u~estvoto na~lenovite od svoeto semejstvo vo site sferi na kvalitetnotoop{testveno ìveewe.Podatocite so koi raspolagame vo Centarot za socijalnarabota zaklu~no so dekemvri 2001 godina, samo vo Skopje, odvkupniot broj na doma}instva koi se registrirani kako korisnicina socijalna pari~na pomo{ 85.5% e nevraboteno, no,rabotno - sposobno naselenie koe gi koristi uslugite od socijalnaza{tita.Podatokot go potvrduva faktot deka se raboti za socioekonomskoekskludirano naselenie od procesot na proizvodstvotovo stopanskite i nestopanskite dejnosti.Zna~i ova naselenie e isklu~eno od mo`nosta da u~estvuvakako sozdava~ na materijalni, kulturni i drugi pridobivki,no i kako potro{uva~ ili korisnik na istite.Bidej}i ~ovek za da gi koristi blagodetite na tie pridobivki,odnosno za da gi zadovoli osnovnite potrebi neophodno eda raspolaga so finansiski sredstva koi po pravilo se steknuvaatso rabotno angaìrawe i soodvetno vrednuvawe na rezultatiteod vloèniot trud.Korisnicite na socijalna pari~na pomo{ ne moàt da sepofalat so takva privilegija.Ponatamu, decata na korisnicite na socijalnata pomo{kako nevraboteno naselenie ostanuvaat nevklu~eni ili isklu~eniod obrazovniot proces tokmu od istata pri~ina.Ovde so polna sloboda moè da se zboruva za socio-ekonomskaekskluzija na decata od obrazovniot proces od ekonomskipri~ini kade voedno se skratuva pravoto za nivno obrazovanie.228

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaNivnata brojka ne e za zanemaruvawe.Taa moè da donese golemi posledici so ogled na kaùvawataod dosega{nite istraùvawa deka od stepenot na obrazovaniena naselenieto vo golema mera zavisi i stepenot na razvoj naedna dràva.Ponatamu, nevrabotenosta vo Republika Makedonija, kakoindikator za postoewe na ekonomska ekskluzija vo tranzicioniotperiod, postojano se zgolemuva i dostignuva stapka koja zagri-ùva, ne samo od ekonomski tuku i od drugi aspekti.Postoeweto na ekonomska ekskluzija, pokraj toa {to ginamaluva mo`nostite za zadovoluvawe na sekojdnevnite potrebina korisnicite na socijalna pari~na pomo{, vo golema mera vlijaevrz namaluvawe na mo`nosta za nivno koristewe na zdravstvenataza{tita, penziskoto i invalidskoto osiguruvawe i sl.[to zna~i deka ekonomskata ekskluzija ima dolgotrajno ipove}edimenzionalno negativno vlijanie.Nedovolniot mese~en prihod od socijalnata pari~na pomo{vo ovie semejstva pretstavuva nedovolna opfatenost i mo-`nost na ova naselenie za koristewe na uslugi od zdravstvenataza{tita.Vo toj slu~aj se sozdavaat uslovi za vremeno zgolemuvawena ekonomskata ekskluzija na korisnicite na socijalna pari~napomo{, poradi nemawe na dovolno sredstva, od zdravstveni problemikako zdravstveno nezgrièno naselenie na koe mu se skratuvapravoto od koristewe na uslugi od zdravstvenata za{tita.Penziskata invalidska neobezbedenost, isto taka, gi namaluvaekonomskite mo`nosti za zadovoluvawe na osnovnitepotrebi.Kaj korisnicite na socijalna pari~na pomo{ i vo toj pogledse ~uvstvuva ekonomska ekskluzija poradi visokite ceni namedicinskite lekovi.Mislam deka site }e se soglasime so faktot deka "zdravjetonema cena , no bolesta ~ini". Pa ottuka, od zdravjeto na ednanacija vo golema mera zavisi i zdravjeto na edna dràva.Socio-ekonomska ekskluzija kaj korisnicite na socijalnapari~na pomo{ postoi i vo pogled na sopstvenoto kulturno izdignuvawei izdignuvaweto na ~lenovite na nivnite semejstva.Posetata na kulturnite institucii kako kino, teatar,koncerti i drugi kulturni i umetni~ki vrednosti se re~isinezamisliv i neostvarliv del od nivniot ìvot.229

Olivera Petrova Kov~egarska: Socijanata ekskluzija odaspekt na korisnicite na socijalna pari~na pomo{Bidej}i kulturniot del od ìvotot pretstavuva otelotvoruvawena su{tinata na ~ovekovoto postoewe i dejstvuvawe koj~ovekot treba da go gradi kako odgovor na sopstvenite potrebi,aspiracii i tvore~ki potencijali.Preku kulturata i umetnosta ~ovekot go nao|a poleto zaizrazuvawe na svojata kreativnost, a tokmu na toa pole korisnicitena socijalna pari~na pomo{ ~uvstvuvaat ekonomska ekskluzijaporadi nemawe na dovolno finansiski sredstva.Namaluvawe na socio-ekonomskata ekskluzijana korisnicite na socijalna pari~na pomo{Seto dosega kaàno, smetam deka barem delumno }e pridonesevo iznao|aweto na soodvetni merki i modeli koi }e bidatpojdovna osnova za namaluvawe na socio-ekonomskata ekskluzijana korisnicite na socijalan pari~na pomo{ i na naseleniotovoop{to vo Republika Makedonija.Problemot ne e samo vo definiraweto i poimskoto odreduvawena terminot socio-ekonomska ekskluzija tuku vo predlo-ùvawe na zaedni~ki soodvetni modeli za nejzino namaluvawe.Problemot e vo predloùvawe na model na socijalna ipravna dràva koja }e obezbedi:Ednakvi {ansi za pristap na naselenieto do site sferina kvalitetnoto op{testveno ìveewe. Toa }e moè da sepostigne so vklu~uvawe na korisnicite na socijalna pomo{ inivno rabotno angaìrawe vo procesot na proizvodstvoto, a neso nivno ekskludirawe.Sistemot na socijalna dràva ne treba da bide daden edna{zasekoga{. Toj postojano treba da se menuva bidej}i vo oblastana socijalata ne treba da ima standardni formi.Zgolemena solidarnost, partnerstvo, sorabotka na sekoepole i mo`nost za vklu~uvawe vo razni NVO.Da se dade mo`nost na decata na korisnicite na socijalnapomo{ za participacija vo razni programi koi }e bidat odoblasta na obrazovanieto, naukata, kulturata, kako :-besplatna poseta na kursevi za stranski jazici,-kompjuterski programi,-davawe mo`nost za razmena na u~enici i studenti i dr.Promovirawe na op{testvo koe }e nudi razvoj i socijalniinovacii.230

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaZgolemeno ~uvstvo na odgovornost kaj site subjekti voop{tesveniot sistem vo donesuvawe na soodvetni merki za namaluvawena socio-ekonomskata ekskluzija i tendencija za {topobrz ekonomski razvoj na dràvata.Promovirawe na inicijativa za formirawe na Informativnakancelarija vo sorabotka so Centarot i lokalnite zaedniciza pocelosno i navremeno informirawe na korisnicite nasocijalna pomo{ za pravoto od oblasta na socijalnata za{tita.231

232

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaIII. NAUÊN SOBIR :PARTICIPACIJA VOKREIRAWETO NASOCIJALNIOT @IVOTREFERATI:233

Jorde Jakimovski:Participacijata kako cel vokreiraweto na socijalniot ìvot234

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaJorde JakimovskiInstitut za sociolo{ki ipoliti~ko-pravni istraùvawaPARTICIPACIJATA KAKO CEL VOKREIRAWETO NA SOCIJALNIOT @IVOTParticipacijata moè da se razbere kako sredstvo, kakocel i kako proces. Kako sredstvo, participacijata se razbirakako osposobuvawe na zaednicata da gi identifikuva svoiteprioriteti i da obezbedi kontrola nad aktivnostite i resursitekoi se potrebni za realizacija na nivnite celi.Kako cel, participacijata pretstavuva sozdavawe sposobnostkaj lu|eto za korisnite rezultati koi gi ostvaruvaat dabidat trajni. Celta e marginaliziranite grupi da prezematpoaktivni ulogi vo op{testvoto i da vodat poproduktiven i pocelosenìvot. Va`no e da se ima predvid koj e vklu~en koga seopredeluvaat procesite na participacijata, kako ovie grupi seinkorporirani i so koi zada~i i nameri.Kako proces, participacijata nudi pristap kon upravuvawetoso op{testvoto. Toa ovozmoùva ramka na integracija235

Jorde Jakimovski:Participacijata kako cel vokreiraweto na socijalniot ìvotme|u dràvata, pazarot i gra|anskoto op{testvo vo koja se naglasuvapartnerstvoto i podelenata odgovornost.1. Participacijata vo kreiraweto na socijalnatapolitikaVo edno demokratsko i integralno op{testvo site programiimaat mo`nosti da participiraat na lokalno, nacionalnoi globalno nivo. Site lu|e imaat socijalna i ekonomska uloga iva`no e da ne se ignorira socijalnata uloga vo postignuvawetona integralno op{testvo. Nitu edna ekonomska politika ne edistribucionalno neutralna. Osobeno politikite pretendiraatda bidat nakloneti vo korist na onie koi raspolagaat so mo}ta iresursite vo op{testvoto. Kako posledica na toa postojano sejavuva isklu~uvawe na va`ni socijalni grupi vo op{testvoto:siroma{nite, nedovolno obrazovanite, starite, ènite i drugimarginalizirani grupi. Rezultatot e zna~itelno osloboduvawena isklu~enite i zajaknuvawe na nivnata nesposobnost da vlijaatvrz politikata.Predizvikot leì vo iznao|awe na mehanizmi i mo`nostiso koi moàt da se osposobat site lu|e da u~estvuvaat voprocesot na kreiraweto na ekonomsko-socijalniot ìvot. Lu|etomoàt da bidat ekonomski i socijalni akteri i donesuva~i naodluki kako proizvoditeli, potro{uva~i, ~lenovi na lokalnizaednici, ~lenovi na interesni grupi i organizacii i dano~niobvrznici i sli~no.Postojat pretpostavki deka postojat uslovi za participacija,imeno lu|eto raspolagaat so potencijal da vlijaat vrzekonomskata i socijalnata politika i aktivnosti vo pogolemili pomal stepen.Na pazarot moè da se vr{i vlijanie preku potro{uva~katamo}, preku kooperativite, zdruènijata i sindikatite. Zaova e potreben pristap do informacii vo vrska so lokalnite,socijalnite, politi~kite i kulturnite vlijanija. Socijalnitemreì moàt da pomognat vo zastapuvaweto na specifi~nite236

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijaekonomski interesi na site socijalni grupi osobeno ranlivitegrupi da gi obezbedat politikite za reflektirawe na potrebitei interesite na lokalnata zaednica.Interesnite grupi, isto taka, silno bi moèle da vlijaatvrz lokalnata i nacionalnata ekonomija preku pottiknuvawe naodredeni aktivnosti ili odrùvawe ekonomska sredina.Vklu~uvaweto vo ekonomska aktivnost kako {to e platenatarabota e najva`na komponeta na socijalnata integracija. Vonejzino otsustvo, pak, postoi op{testvena nesigurnost. NaVladata leì postojana i primarna odgovornost da sozdade usloviza uspe{na i zakonska participacija vo op{testvoto zasite onie koi se vo mo`nost da participiraat.Na marginaliziranite grupi pove}e treba da se gledakako na natprevaruva~ki otkolku kako na trajni prima~i napomo{. Treba da se odi kon poddr{ka na kapacitetite i da im sedade pogolema mo`nost vo planiraweto i ocenkata na lokalniteprogrami.Me|utoa, programite za pomo{ kreirani od strana navlasta ~esto se poprilagodeni na interesite na pobogatite i naonie koi participiraat vo vlasta otkolku na interesite naprima~ite na pomo{. Lu|eto od ovie grupi treba {to e mo`noposkoro da se vklu~at vo mreàta na nacionalnata sorabotka.Odlukite vo vrska na raspredelbata na resursite i efikasnostana programite treba da gi donesuvaat site koi participiraat.Individuite preku lokalnite i nacionalnite zdruènija bimoèle da igraat zna~ajna uloga vo oblikuvaweto na politikatapo pra{aweto za iznosot na buxetite za pomo{. Vakvata zastapni~kauloga treba da e dobrodojdena da se pottiknuva od stranana lokalnata vlast i na nevladinite organizacii.Za da se vklu~at lu|eto i da se olesni nivnata participacijavo socijalnite uslugi neophodno e na korisnicite na ovieuslugi da im se dostavat informacii na razli~ni na~ini. Nevladiniteorganizacii igraat va`na uloga vo dostapnosta na oviegrupi kako prenesuva~i na stavovi na klientite do onie koi imgi pruàat uslugite.237

Jorde Jakimovski:Participacijata kako cel vokreiraweto na socijalniot ìvotDostapnost do uslugiteKolku {to eMnoguPremalku Vkupnopotrebno• Proizvodi odìvotni artikli 30,53 57,71 11,76 100,0• Medicinski uslovi 13,76 58,88 27,11 100,0• Osnovni u~ili{ta 14.51 70,64 13,18 100,0• Sredni u~ili{ta 8,76 49,46 30,37 100,0• Centri za socijalniraboti 7,01 50,21 39,95 100,0• Lokalna samouprava 9,67 54,55 32,09 100,0• Kulturni ustanovi 7,09 44,29 46,96 100,0Izvor: Proekt ,,Socijalna isklu~enost i nesigurnost nagra|anite vo Makedonija,,Nad 1/3 od populacijata vo Republika Makedonija nemadostapnost i pristapnost do uslugite vo obrazovanieto, zdravstvoto,centrite za socijalni raboti i sli~no.Op{to zemeno, selskata populacija e nezadovolna od uslugitena oddelni oblasti od ìvotot vo Republika Makedonija.Stepenot na nedostapnost na uslugite se zgolemuva so zgolemuvawetona nadmorskata viso~ina i oddale~enosta na ruralnitezaednici od op{tinskite centri.Lu|eto vo Republika Makedonija se zainteresirani zapodobruvawe na uslovite za ìveewe i rabotewe i baraat da imse obezbedi polesen pristap do ekonomskiot, socijalniot i kulturniotìvot. Participacijata vo ekonomskoto dejstvuvawe seostvaruva preku ulogata {to sekoj poedinec ja ima kakopotro{uva~, pretpriema~, vraboten, rabotodavec, investitor isl. Pogolemiot dohod e pretpostavka za zgolemena potro{uva~kamo} za povisok ìvoten standard i obratno. U~estvoto na~ovekot vo ekonomskiot ìvot zavisi od rabotata {to toj jaizvr{uva - kreativna/rutinska i individualna/kolektivna.238

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaVo Republika Makedonija edna ~etvrtina od naselenietoporadi siroma{tijata e isklu~eno od mo`nosta da u~estvuva voekonomijata. Siroma{nite ne se kreditno sposobni i ne moàtda u~estvuvaat vo ekonomskiot ìvot. Nemaweto na kreditnatasposobnost gi spre~uva lu|eto da gi podobrat ne samo sopstveniteuslovi za ìvot tuku i da pridonesat za ekonomskiot razvojna zemjata.Birokratijata pretstavuva poseben vid na pre~ka za celosnoostvaruvawe na participacijata. Postojat slu~ai na dolgai ma~na administrativna postapka za ostvaruvawe na nekoiprava, obvrski za obezbeduvawe na dokumenti i te{ka postapkaza ostvaruvawe na sopstven biznis i pretprijatija.Visokata stapka na nevrabotenost ukaùva deka na ednagolema masa lu|e im e uskrateno u~estvoto na pazarot na trudot.Strukturata na nevrabotenosta ukaùva deka participacijataglavno e onevozmoèna na relativno mladi i nedovolno obrazovanilica. Tranzicijata predizvika namaluvawe na participacijatai kaj licata {to se vraboteni. Imeno, na golem del odvrabotenite im e onevozmoèno pravoto na normalni uslovi narabota, pravo na pove}e plata na trud za mo`na rabota, pravo nasindikalno organizirawe, redovna plata itn. Na primer, naokolu 25% od vrabotenite vo stopanstvoto im e onevozmoèno daprimaat redovno plata.2. Zajaknuvawe na statusot na starite lu|eRepublika Makedonija ima demografski profil so 13%naselenie postaro od 60 godini vo koj vleguvaat i 8,7% na vozrastod preku 70 godini. Ekonomskite problemi so koi se soo~uvaatmnogu doma}instva i postojnata migracija selo-grad se faktorikoi vlijaat griàta za starite lica da bide problem zamnogu semejstva i potencijalen finansiski tovar na zemjata. RepublikaMakedonija ima poseben problem so starite lu|e koiìveat sami, ~ii deca ili se otseleni vo stranstvo ili vo zemjata.Odgovornosta na ovaa socijalna za{tita kako i drugite vi-239

Jorde Jakimovski:Participacijata kako cel vokreiraweto na socijalniot ìvotdovi na socijalna za{tita preminuva na dràvata i na semejstvatakoi se pominati vo del od fondovite za vrabotuvawe i penzisko-invalidskiotfond.Na starite lu|e treba da im se pomogne vo ìvotot vokrugot na nivnite semejstva i zaednici, dokolku e toa mo`no,ili institucionalno da se zgriàt kako krajna mo`nost dokolkune postojat uslovi za prethodniot na~in na zgriùvawe.Problemot koj sozdava pritisok vo momentov proizleguvaod okolnosta {to prethodnite politiki i na~ini na socijalnaza{tita na starite lica se nadminati so promenata na sistemot,pa sega ovoj problem se re{ava na toj na~in {to im se nametnuvaatdopolnitelni finansiski obvrski na semejstvoto. RepublikaMakedonija treba da go po~ituva principot deka staritelu|e pretstavuvaat vredna i va`na komponenta na ~ovekoviteresursi vo op{testvoto. Treba da se zalaga kako moè najdobroda im pomogne na starite lu|e koi imaat dolgoro~ni potrebi odpomo{. Treba da se razvivaat sistemi na socijalna sigurnost sokoi }e se obezbedi pogolema me|ugeneraciska i vnatre{no generaciskaramnopravnost i solidarnost i koi }e obezbedat pomo{na starite lu|e preku pottiknuvawe na multigeneraciskitesemejstva i obezbeduvawe na dolgoro~na pomo{ i uslugi za sépogolemiot broj na bolni i stari lica. Op{testvoto treba da sezalaga i za zgolemuvawe na nezavisnosta na starite lu|e poradiolesnuvawe na nivnata prodolèna participacija; za sozdavawena uslovi za osposobuvawe na starite lica da vodat samostoen,zdrav i prodolìtelen ìvot, i da gi iskoristuvaat svoiteve{tini i sposobnosti koi gi steknale vo tekot na nivniotìvot vo korist na zaednicata.Nevladinite organizacii i privatniot sektor treba da gopodobrat sistemot i merkite na socijalnata sigurnost na staritelica i da se eliminiraat site formi na nasilstvo i diskriminacija.Treba da postoi golemo razbirawe za zgolemuvawe nanivoto na socijalnata za{tita na starite lica preku neguvawetona slednite nasoki:240

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonija• Podobruvawe na uslovite za ìveewe na licata koiìveat sami;• Po~ituvawe na integritetot i dostoinstvoto napostarite;• Po~ituvawe na odlukite i mislewata na starite lica;• Celosna upotreba na sredstvata {to se dostapni vo neposrednotoopkruùvawe;• Sozdavawe na kombinacii na davateli na socijalniteuslugi vo koi bi vlegle javnite, privatnite, nevladinitei dobrovolnite organizacii.Za vreme na tranzicioniot period vnimanieto vo socijalniotsektor glavno e naso~eno kon posledicite od strukturalnotoprilagoduvawe na stopanstvoto. Reformite vo socijalnataza{tita se naso~eni kon golemata nevrabotenost i niskiteli~ni dohodi. Republika Makedonija so dva milioni ìteli, ima250.000 penzioneri, 260.000 nevraboteni i nad 80.000 semejstvakoi koristat socijalna pomo{.Socijalnata politika e naso~ena kon identifikacija idavawe pomo{ kon zagrozenite grupi.Vo idnina socijalnata politika treba da se prilagodi nanovata realnost kako namaluvawe na socijalnite uslugi nadràvata, pojava na neprofitni i komercijalni uslugi vo privatniotsektor kako i potreba od podelba na resursite me|u razli~nitegrupi+. Socijalnite uslugi treba da prodolàt so voobi~aenproces na modernizacija vo uslovi na akutni buxetskiograni~uvawa.Vladata treba da se podgotvi za premin kon komercijaleni dobrovolen socijalen pridones; obezbeduvawe na prihodipreku redistributiven prihod i toa preku dano~en sistem i sistemna blagosostojbi.Za obezbeduvawe na participacija vo op{testvoto potrebnoe:• Zajaknuvawe na mo`nostite za site lu|e, a osobeno naranlivite grupi, da formiraat organizacii koi }e gi241

Jorde Jakimovski:Participacijata kako cel vokreiraweto na socijalniot ìvotzastapuvaat nivnite interesi, vo ramkite na ustanovitei zakonskite normi;• Osposobuvawe na instituciite vo op{testvoto isproveduvawe na politikite povrzani so socijalniotrazvoj;• Ovozmoùvawe na pogolema proaktivnost na lokalnonivo vo kreiraweto i sproveduvaweto na lokalniteproekti vo: upravuvaweto so resursite, obrazovanieto,zdravstvoto i socijalnata za{tita;• Olesnuvawe na pristap na zagrozenite lica do socijalniteuslugi i informacii;• Identifikuvawe na specifi~ni merki za pottiknuvawena instituciite i slu`bite da se prilagodat napotrebite na ranlivite grupi;• Celosno obezbeduvawe na zdravstvena za{tita na siroma{nite,na nevrabotenite i na starite lica;• Ednakov pristap i celosno u~estvo na ènata pri donesuvawena odluki na site nivoa i eliminirawe nasite formi na nasilstvo i na diskriminacija naènata.242

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaStojan Trajanov- Ministerstvo za trud i socijalna politikaKatarina No{paloska- Praven fakultetREGULATIVATA VO FUNKCIJA NAKREIRAWETO NA SOCIJALNIOT @IVOTVO REPUBLIKA MAKEDONIJAVovedParticipacijata kako proces preku koj se ovozmoùvaat ipro{iruvaat mo`nostite za u~estvo na sekoj ~ovek vo razniformi na dejstvuvawe i rabotewe vo ekonomskiot, socijalniot,politi~kiot i kulturniot ìvot pretstavuva zna~aen faktor vorazvojot na sekoja zemja.Participacijata kako cel na razvojot obezbeduva maksimalnaupotreba na materijalnite, duhovnite i fizi~kite potencijali,a kako sredstvo za razvojot, so pogolemoto koristewe naznaeweto i sposobnosta, obezbeduva podobruvawe na ekonomskitei na socijalnite uslovi za ìveewe na sekoj ~ovek i naop{testvoto vo celina.Participacijata vo oblasta na socijalniot ìvot zna~i,od edna strana, obezbeduvawe na mo`nosti (uslovi) za socijalnaza{tita i socijalna sigurnost na gra|anite, a od druga strana,obezbeduvawe na mo`nosti za rabotno angaìrawe na gra|anite,so {to bi se obezbedile pogolem broj na vrabotuvawa, pogolem243

Stojan Trajanov, Katerina No{paloska:Regulativata vofunkcija na kreiraweto na socijalniot ìvot vo R. M.dohod i povisok ìvoten standard, {to vo krajna linija zna~i ipodobar socijalen ìvot.Regulativata, kako pravna ramka vo koja dràvata e osnovennositel i kreator na socijalnata za{tita i na socijalnatapolitika, gi utvrduva pravnite normi i merkite so koi{to segarantiraat takvi uslovi na ìvot {to }e obezbedat socijalnaza{tita i socijalna sigurnost na gra|anite vo sekoja zemja.Zna~i, regulativata pretstavuva eden od na~inite prekukoi se ostvaruva participacijata vo socijalniot ìvot.Imaj}i go predvid zna~eweto {to go ima regulativata zaparticipacijata vo kreiraweto na socijalniot ìvot, predmetna ovoj trud e regulativata vo funkcija na kreiraweto na socijalniotìvot vo Republika Makedonija.Celta na ovoj trud e da se prikaè postojnata regulativavo funkcija na kreiraweto na socijalniot ìvot vo RepublikaMakedonija i da se ukaè na idnite nasoki vo kreiraweto naregulativata na socijalniot ìvot so {to }e se obezbedi pogolemasocijalna za{tita i sigurnost na gra|anite vo RepublikaMakedonija.I. Regulativa vo funkcija na obezbeduvawe nasocijalna za{tita i na socijalna sigurnost nagra|anite vo Republika MakedonijaPojdovna osnova na regulativata za socijalna za{tita isocijalna sigurnost na gra|anite na Republika Makedonija e donesuvawetona Ustavot na Republika Makedonija od 17 noemvri1991 godina (~l.1, stav 1), spored koj taa se deklarira kako suverena,samostojna, demokratska i socijalna dràva. Spored ~len35 od Ustavot, Republikata obezbeduva socijalna za{tita i socijalnasigurnost za svoite gra|ani vo soglasnost so principitena socijalnata pravda. Ovaa ustavna odredba go garantira pravotona pomo{ na gra|anite koi ne se rabotno sposobni, a ja garantirai za{titata na invalidiziranite lica, kako i uslovite zanivno vklu~uvawe vo op{testveniot ìvot. Ustavot sodrì244

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijaodredbi i vo vrska so za{tita na semejstvoto, decata i maloletnicite(~l.40-42).Socijalnata komponenta na dràvata se sostoi vo sozdavaweuslovi za socijalna za{tita i socijalna sigurnost nagra|anite, so sproveduvawe na socijalnata politika koja e vodirektna zavisnost od stepenot i dinamikata na ekonomskiotrazvoj na Republikata.Implementacijata na socijalnata politika vo zemjata vopraktikata se rea.lizira preku donesuvawe na regulativa zaobezbeduvawe na socijalna za{tita i socijalna sigurnost nagra|anite, preku mnogubrojnite zakonski i podzakonski akti odovaa oblast.Pravnata ramka na sistemot na socijalna za{tita i socijalnasigurnost e sodràna vo pove}eto zakoni, propisi i podzakonskiakti.1. Osnovni zakonski propisi so koi se regulira socijalnataza{tita i socijalnata sigurnost na gra|anite se:- Zakonot za socijalna za{tita (1997);- Zakonot za semejstvo (1992);- Zakonot za detska za{tita (2000).Zakon za socijalna za{tita (1997)So ovoj Zakon se vospostavi noviot sistem na socijalnaza{tita spored koj dràvata kako osnoven nositel na socijalnataza{tita se griì za spre~uvawe i nadminuvawe na osnovniterizici (za zdravjeto, na stareeweto, na maj~instvoto i semejstvoto,nevrabotenosta i neadaptiranosta kon socijalnatasredina) na koi e izloèn gra|aninot, semejstvoto i grupa naselenievo tekot na ìvotot. Isto taka, so nego e vovedena {irokaramka na pravata na socijalnata za{tita, i toa: pravo na socijalnaprevencija, pravo na voninstitucionalna nega (uslugi nasocijalnata pomo{, informacija i sovetuvawe, doma{na nega i245

Stojan Trajanov, Katerina No{paloska:Regulativata vofunkcija na kreiraweto na socijalniot ìvot vo R. M.pomo{, dnevna nega i poddr{ka, zgriùvawe na semejstvoto),pravo na institucionalna nega (vklu~uvaj}i i stru~na nadgradbai za{tita pri vrabotuvaweto na hendikepiranite lica), pravona dopolnitelna pari~na pomo{, zdravstvena za{tita i uslugiza stanbeno zgriùvawe.Zakon za semejstvo (1992)Ovoj Zakon e dopolnitelen praven instrument so koj sekonkretizira sproveduvaweto na aktivnostite za socijalnataza{tita koi se odnesuvaat na semejstvoto. Ovoj Zakon gi opfa}abra~nite pra{awa, roditelskite pra{awa, posvojuvaweto, staratelstvoto,me|usebnoto izdrùvawe na ~lenovite na semejstvotoi voveduvaweto konkretni sudski proceduri za bra~ni i semejnisporovi.Zakon za detska za{tita (2000)So ovoj Zakon se regulira sistemot, organizacijata ina~inot na obezbeduvawe na za{tita na decata, soglasno Ustavotna Republika Makedonija. So nego se vovedeni konkretni prava iformi na detska za{tita koi vklu~uvaat: pravo na detski dodatok,pravo za nadomest na onesposobeno dete (deca so pre~ki vopsihofizi~kiot razvoj), pravo na pomo{ za oprema na novoroden~iwai pravo na participacija.[to se odnesuva za razvojot na uslugite na socijalnatagrià, so ovoj Zakon se zagarantirani tradicionalnite uslugi zadeca koi se javuvaat vo forma na grià i vospitanie na decata odpredu~ili{na vozrast, kako i odmorot i rekreacijata na decata.2. Drugi zakonski propisi (sekundarni) so koi se regulira socijalnataza{tita i socijalnata sigurnost na gra|anite, a seodnesuvaat na konkretni pra{awa za razvoj, sproveduvawe imonitoring na reìmot na socijalna za{tita se:246

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonija- Zakonot za lokalna samouprava (2002);- Zakonot za zdruènija na gra|ani i fondacii (1998);- Zakonot za vrabotuvawe i osiguruvawe vo slu~aj nanevrabotenost (1997).Zakon za lokalna samouprava (2002)So ovoj Zakon e vovedena novata pravna ramka za nadle`nostitena op{tinite, kako i za sorabotka so centralnataadministracija. So ~len 22 se utvrdeni nadle`nostite naop{tinite vo oblasta na socijalnata za{tita na decata, pri {tovo sekoj slu~aj }e treba da se po~ituvaat op{tite principi ideklaracii na nacionalnata programa za razvoj na socijalnataza{tita.Zakon za zdruènija na gra|ani i fondacii (1998)So ovoj Zakon se regulira formiraweto i funkcionirawetona site tipovi zdruènija i fondacii, osven onie koistremat kon politi~ki i profitabilni celi.Zakon za vrabotuvawe i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost(1997)So ovoj Zakon se utvrduvaat mnogu pra{awa od oblasta narazmenata na trudot, pravata i obvrskite na rabotodavcite,nevrabotenite lica i dràvata, vo vrska so vrabotuvaweto iosiguruvaweto vo slu~aj na nevrabotenost.Ovoj Zakon gi regulira pravata od osiguruvaweto voslu~aj na nevrabotenost zaedno so Zakonot za vrabotuvawe nainvalidnite lica.247

Stojan Trajanov, Katerina No{paloska:Regulativata vofunkcija na kreiraweto na socijalniot ìvot vo R. M.Pokraj ovie zakoni, postojat i drugi pravni propisi sokoi se ureduvaat pra{awata vo vrska so socijalnata za{tita,kako {to se: Krivi~niot zakon, Zakonot za krivi~na postapka,Zakonot za izvr{uvawe na kazneni sankcii, Zakonot za li~noime, Zakonot za dràvni slu`benici, Zakonot za mati~na evidencija,Zakonot za javen buxet, Zaknot za lotarija i igri nasre}a. Ovie zakoni ne se predmet na ovoj trud i zatoa samo senabrojuvaat.II. Me|unarodna regulativa vo oblasta na socijalnataza{tita i socijalnata sigurnostMe|unarodnata regulativa vo oblasta na socijalnataza{tita i socijalnata sigurnost sodrì obvrzuva~ki normikoi{to sozdavaat pravni obvrski za dràvata i gra|anite ipravni normi vo forma na preporaki i povelbi koi ne se odobvrzuva~ki karakter za doma{niot praven sistem.1. Pravni normi so obvrzuva~ki karakterPravnite normi so obvrzuva~ki karakter se sodràni vopove}eto dokumenti na Obedinetite nacii (ON), Sovetot naEvropa i Me|unarodnata organizacija na trud (MOT), koi seodnesuvaat na socijalnata za{tita i sigurnost.Republika Makedonija ima ratifikuvano pove}e me|unarodnidokumenti na ON i Sovetot na Evropa.Ratifikuvani pravni dokumenti na ON od oblasta na socijalnataza{tita i sigurnost se:- Univerzalnata deklaracija za ~ovekovi prava;- Me|unarodnata spogodba za ekonomski, socijalni ikulturni prava;248

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonija- Me|unarodnata spogodba za gra|anski i politi~kiprava;- Spogodba za eliminirawe na site formi na diskriminacijana ènite;- Spogodba za pravata na deteto;- Standardni pravila na ON za izedna~uvawe namo`nostite na licata so onesposobenost.Ratifikuvanite pravni dokumenti na Sovetot na Evropa se:- Evropskata spogodba za sproveduvawe na pravata nadecata;- Evropskata spogodba za pravniot status na vonbra~norodenite deca;- Evropskata konvencija za priznavawe i sproveduvawena odlukata koja se odnesuva na staratelstvoto nadeca;- Evropskata spogodba za posvojuvawe na deca;- Evropskata socijalna povelba koja e potpi{ana i e vopostapka na ratifikacija.Ratifikuvani dokumenti na MOTRepublika Makedonija gi ima ratifikuvano najva`nitespogodbi koi se zanimavaat so pravata na socijalnoto osiguruvawe.Nivnoto vlijanie vrz regulativata od socijalnata za{titae marginalno.Neratifikuvani pravni dokumenti od oblasta na socijalnataza{tita vo Republika Makedonija se trite osnovni dokumentina Sovetot na Evropa i toa:- Evropskata konvencija za socijalna i medicinskapomo{ (1953);- Evropskata socijalna povelba (1961);- Revidiranata socijalna povelba (1996).249

Stojan Trajanov, Katerina No{paloska:Regulativata vofunkcija na kreiraweto na socijalniot ìvot vo R. M.2. Pravni normi koi nemaat obvrzuva~ki karakterOvaa grupa na normi se vo vid na preporaki i povelbi koise od neobvrzuva~ki karakter za pravniot sistem na RepublikaMakedonija. Tie ~esto se odnesuvaat na principite na socijalnataza{tita koi vo ponatamo{nite fazi bi moèle da setransformiraat vo obvrzuva~ki dokumenti.III. Idnite nasoki vo kreiraweto i razvojot naregulativite za socijalnata za{tita vo RepublikaMakedonijaNatamo{nite aktivnosti vo kreiraweto na razvojot na regulativiteod oblasta na socijalnata za{tita potrebno e da bidatnaso~eni vo pove}e pravci, i toa:1. Edna od prioritetnite aktivnosti se aktivnostite naplanot na usoglasuvaweto na na{eto zakonodavstvo so zakonodavstvotona EU. Za taa cel }e se prodolì so komparativenpregled i analiza na na{eto zakonodavstvo odoblasta na socijalnata za{tita i nivno usoglasuvawe.Osven toa, }e prodolàt i zakonskite proceduri naratifikacija na oddelni dokumenti na EU od ovaa oblast,me|u koi prioriteti se Evropskata socijalna povelba iRevidiranata socijalna povelba na Sovetot na Evropa.2. Vtoriot prioritet }e bidat promeni i dograduvawe napostojnata zakonskita regulativa, a pred sî na: Zakonot zasocijalna za{tita, Zakonot za za{tita na decata idrugite propisi vo ramkite na proektot za decentralizacijai akcioniot plan za negova primena, {to kakoobvrska proizleguva od ustavnite promeni i realizaci-250

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijajata na Ramkovniot dogovor, Zakonot za lokalna samoupravai drugite zakonski propisi i proekti vo ramkite natransferot na oddelni nadle`nosti od centralno na lokalnonivo.3. Vo funkcija na pocelosno regulirawe na pra{awata vovrska so oblicite i na~inot na organizirawe i vr{ewena oddelni oblasti i dejnosti od op{t javen interes (me|ukoi spa|aat i socijalnata i detskata za{tita, vidot naustanovi, oblicite na organizirawe i vr{ewe na istite,upravuvaweto, rakovodeweto), se o~ekuva, soglasno proektotza reforma na javnata administracija, da se doneseplaniranata regulativa {to se odnesuva na ustanovite,kako i nekolkute novi propisi za novata teritorijalnapodelba i finansiraweto na edinicite na lokalna samouprava.Za ovaa cel treba da se izvr{at promeni na pove}ezakonski propisi za usoglasuvawe so novite regulativi.4. ]e prodolì i procesot za donesuvawe na podzakonskataregulativa ili izmeni na oddelni podzakonski akti vodetskata za{tita i socijalnata za{tita poradi zaokruùvawena regulativata i nejzina pofunkcionalna i pocelosnaprimena.5. Treba da se napravat soodvetni izmeni, dopolnuvawe i dogradbana propisite od oblasta na socijalnata za{titaporadi obvrskite {to proizleguvaat od oddelni proektiso EU vo ramkite na programata FARE "Gradewe na kapacitetna institucionalnata grià i za{tita" i oddelniproekti vo ramkite na aran`manite so me|unarodnitefinansiski institucii so pogolem akcent na sekundarnataregulativa.251

Stojan Trajanov, Katerina No{paloska:Regulativata vofunkcija na kreiraweto na socijalniot ìvot vo R. M.Od seto ova proizleguva deka postojnata regulativa odoblasta na socijalnata za{tita i idnite promeni vo gorenavedenitepravci }e pretstavuva osnova-baza vo osmisluvawe i implementacijana politikata vo ovaa oblast vo naredniot period.Ova se samo del od zapo~natite temelni reformi vo ovaaoblast vo ramkite na koi se planiraat reformi i merki na institucionalenplan, kadrovsko i tehni~ko osovremenuvawe nainstituciite i slu`bite, podobruvawe na na~inot na rabota,podobruvawe na vidot na uslugite, namaluvawe na brojot nakorisnicite so naso~uvawe na delot od sredstvata i na rabotnosposobnitelica vo razni rabotni programi nameneti za oddelnicelni grupi.Aktivnostite na normativen plan, zaedno so ostanatiteaktivnosti i obvrski {to proizleguvaat od spomenatite idrugite proekti povrzani so reformite na sistemot na socijalnaza{tite, }e pridonesat vo definiraweto na celite ipodgotovkata na novata nacionalna strategija i programa za socijalnaza{tita so pokonkretni definirawa na celite i prioritetitevo oddelnite politiki.Vo ovaa smisla, prioritetite na programata za socijalnapomo{ e potrebno da se koncentriraat vo nasoka na izgradba namehanizmi za podgotovka i implementacija na proektite i programitekoi }e ovozmoùvaat rabotno angaìrawe na rabotnosposobnitekorisnici na socijalna pomo{, stru~no osposobuvawe,obuka, prekvalifikacija i dokvalifikacija, davawesoveti i druga pomo{, prezemawe i poddrùvawe na inicijativataza otvorawe na novi rabotni mesta, samovrabotuvawe ivklu~uvawe vo javni raboti.Prioritetite i pravcite na idnoto usoglasuvawe na regulativitese povrzani so ponatamo{na implementacija na ustavnitepromeni i proektite za reformi vo javnata administracija,reformi vo socijalniot sektor i pazarot na trudot i proektotza decentralizacija i transfer na oddelni nadle`nosti od ovaaoblast od centralno na lokalno nivo.252

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaZaklu~okRegulativata kako pravna ramka vo funkcija na kreirawetona socijalniot ìvot ima golemo zna~ewe bidej}i pretstavuvaeden od na~inite preku koi se ostvaruva socijalnata za{titai sigurnost na gra|anite vo Republika Makedonija.Vo Republika Makedonija e utvrdena pravnata ramka zasistemot na socijalna za{tita i se doneseni pove}e zakonskipropisi, soglasno osnovite utvrdeni vo Ustavot od 1991 godina ivo me|unarodnite dokumenti.Ocenkite i analizite pokaùvaat deka postojnata regulativapretstavuva dobra pravna osnova za organizirawe i ostvaruvawena sistemot na socijalna za{tita sporedeno so regulativitei standardite na EU.Ne e zaokruèn sistemot na sekundarnata regulativa odoblasta na socijalnata za{tita.Vo naredniot period }e prodolàt aktivnostite na usoglasuvawetona propisite od ovaa oblast so regulativata na EUi reformite vo socijalniot sektor, pazarot na trudot i decentralizacijana lokalnata samouprava.Pra{awa za diskusija1. Dali regulativata na socijalnata za{tita i socijalnatasigurnost na gra|anite vo Republika Makedonija e presudenfaktor za razvojot na zemjata i koi se va{ite zabele{kina postojnata regulativa od ovaa oblast?2. Vo idnina, vo koi pravci treba da se naso~i regulativatana socijalnata za{tita i socijalnata sigurnost za da bide253

Stojan Trajanov, Katerina No{paloska:Regulativata vofunkcija na kreiraweto na socijalniot ìvot vo R. M.vo funkcija na podobar socijalen ìvot vo RepublikaMakedonija? Koi se va{ite predlozi?Literatura:1. Zakon za socijalna za{tita (Slu`ben vesnik br.50/97);2. Zakon za semejstvo (Slu`ben vesnik br. /92g.);3. Zakon za detska za{tita (Slu`ben vesnik br.98/2000);4. Zakon za lokalna samouprava (Slu`ben vesnik br.5/2002);5. Zakon za zdruènija na gra|ani i fondacii (Slu`benvesnik br. /98);6. Zakon za vrabotuvawe i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost(Slu`ben vesnik br.37/97);7. Me|unarodna regulativa na ON, Sovet na Evropa i MOT(Belata kniga i Konvenciite na MOT);8. Katarina No{paloska i Stojan Trajanov: "Privatizacijatai socijalniot sektor i nejziniot odraz vrz regulativatai sostojbata na socijalniot sektor vo RM", nau~ensobir organiziran od Fondacijata Fridrih Ebert, Ohrid2001;9. Katarina No{paloska i Stojan Trajanov: "Sistemot nasocijalna za{tita i reformite vo socijalniot sektor voRM", nau~en sobir organiziran od Fondacijata FridrihEbert, Skopje 2002;10. "Participacijata vo kreiraweto na novite biznisi ivrabotuvaweto", Ekonomski institut - Skopje, FondacijaFridrih Ebert, Skopje 2001;11. Socijalnata sigurnost na naselenieto vo RepublikaMakedonija vo uslovi na tranzicija, Ekonomski institut- Skopje, Fondacija Fridrih Ebert, Skopje 1997.254

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaStojan~e MitovskiOBRAZOVANIETO KAKO FAKTOR VOKREIRAWETO NA SOCIJALNIOT @IVOTVovedVo grupata na kvalitativni faktori koi pridonesuvaatza razvoj na ekonomijata, obrazovanieto pretstavuva komponentakoja naj~esto e potencirana vo ramkite na globalniot pridonesna kadrovskiot potencijal. Spored toa, obrazovanieto e specifi~enproces na koj osnovnata funkcija vo op{testveniot sistemmu e podignuvawe na kvalitetot na ~ove~kiot faktor, odr`liviotekonomski razvoj i namaluvaweto na siroma{tijata. No,vo kolkava mera }e bide faktor na razvojot }e zavisi od interaktivnotodejstvo so ostanatite podsistemi vo op{testvoto. Neusoglasenostadoveduva do neefikasnost ne samo na obrazovniotsistem tuku i na sistemot vo celina. Zatoa treba da se ostvaricvrsta vrska me|u obrazovanieto i razvojot, posebno vo vreme nabrz razvoj na tehnologijata i inovaciite. Obrazovaniot rabotnike sé pozna~aen faktor, sposoben da istraùva, da organizirai da ja osovremenuva rabotata.Takvite sovremeni uslovi na rabotewe koi baraat golemafleksibilnost i sposobnost za prilagoduvawe kon novonastanatiteuslovi, so zgolemeno prisustvo na sovremena tehnolo-255

Stojan~e Mitovski: Obrazovanieto kako faktor vokreiraweto na socijalniot ìvotgija, zgolemena dinamika na izmeni i vklu~uvawe vo rentabilnoproizvodstvo, bara obrazovan kadar, kako vo op{toto taka i vostru~noto obrazovanie.Spored toa, pred obrazovanieto se sé posloèni i pogolemiobvrskite vo podgotvuvawe na kadrite. Niz obrazovanietose zapoznavame so logikata i zakonitostite vo strukata, kako iso sovremenite nau~no - tehni~ki dostignuvawa, so {to ~ove~kiteresursi se podgotvuvaat i se voveduvaat do nivno stru~nodousovr{uvawe i specijalizacija niz procesot na proizvodstvo.Preku nego mladiot ~ovek go steknuva potrebnoto op{tokulturnonivo kako glaven instrument za {irewe na dostignuvawata na~ove~kata civilizacija. Vakvata multiplicira~ka cel na obrazovanietoe klu~na za op{testvenite tekovi vo site zemji.Zna~eweto na obrazovanieto za zgolemuvawena profitabilnostaVo poslednite 10-20 godini, obrazovanieto i obukata navrabotenite vo stopanstvoto stanuva primarno pra{awe na ekonomskiotrast i obrazovnata politika na Evropskata unija.Vklu~eno e vo Agendata 2000 i vo Belata kniga za obrazovanie za21 ot vek. Ovie dokumenti, no i mnogu drugi akti na Evropskatakomisija, poa|aat od soznanieto deka oscilaciite vo stopanskiotrast, nevrabotenosta, siroma{tijata, postojanoto menuvawei razvoj na proizvodnite sredstva i prestruktuiraweto nastopanstvoto voop{to t.e. polarizacija ne samo vo nacionalnituku i vo svetski ramki, se problemi i predizvici so koi sesoo~uvaat, pove}e ili pomalku, re~isi site dràvi vo Evropa ivo svetot (Jasmina Mir~eva, 1999 g.) .Profesionalniot razvoj na rabotnicite vo moderniotsvet - vo vreme na tretata nau~na i tehni~kata revolucija kako ivo periodot na visokokonkurentska pazarna ekonomija - e edenod osnovnite uslovi na sekoja organizacija; osposobenosta narabotnicite za rabota kako i nivniot status, zgolemuvaweto naplatite i napredokot. Stru~niot razvoj stanuva tolku vaèn i256

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijarasprostranet taka {to sega se govori za "organizacija {tou~i". So pravo moè da se kaè deka lu|eto - nivnite ve{tini -stanuvaat strategiski resurs za sekoja dràva, a investirawetovo vrabotenite e metod za dobivawe na komparativni prednosti.Kako potkrepa na ova e i napravenata anketa od strana naOECD vo Centralna i Isto~na Evropa. Anketata pokaùva dekaima tesna vrska me|u sposobnostite i ve{tinite na rabotnicitei ekonomskata aktivnost vo odredeni zemji. So drugi zborovi,onamu kade {to ve{tinite (sposobnosta) na rabotnicite se nanisko nivo, vrabotenosta vo zemjodelstvoto, industrijata i osnovniteuslu`ni dejnosti e sî u{te relativno visoka, {tovsu{nost e slu~aj vo pove}eto zemji na Centralna i Isto~naEvropa. Niskoto nivo na "pobaruva~ka" za permanentna obukaefektuira so relativno visoka vrabotenost vo proizvodstvotokade {to ima niska tehnolo{ka razvienost t.e. snabdenost. Toapovlekuva pogolema vrabotenost vo malite i mikro-pretprijatijatakoi, pak, mnogu malku se zainteresirani za obuka. Ako industrijatasaka da postigne napredok na globalno nivo, nivoto naznaewa, kvalifikacii, a ottuka i na nivoto na obuka mora dabide (da raste) soodvetno.Mnogu istraùva~ki studii ja potvrduvaat tesnata vrskame|u obrazovanieto (kvalifikaciite) i rabotata:• Francusko - germanskata komparativna studija izvedenaod LIST vo Aiv - en - Provance i od B. Lutz vo Nirnbergpokaùva deka razvojot na sistemot na obuka i dostapnostana obu~en kadar vr{i direktno vlijanie vrz organizacijatana rabotata na kompanijata, a indirektno ina samata ekonomska efikasnost (M.Maurice; F.Sellier;J.Silvestre, 1976).• Britanskite komparativni istraùva~ki studii se obiduvaatda ja prou~at razlikata vo produktivnosta, ve{tinitei obukata na personalot me|u britanskite i evropskitepretprijatija. I vo ovoj slu~aj rezultatite pokaùvaatnaglasena povrzanost me|u produktivnosta i stepenotna obu~enost na rabotnicite. Imeno, konstatirano e257

Stojan~e Mitovski: Obrazovanieto kako faktor vokreiraweto na socijalniot ìvotdeka niskata produktivnost vo britanskite firmi vo golemamera se dolì na niskiot stepen na obu~enost nanivniot raboten kadar (V H.Steedman; K.Wagner, 1987).• Vo SAD ima organizacii koi go obeshrabruvaat steknuvawetona rabotni ve{tini, slaba kompetitivnost, inferiornive{tini kaj personalot. Napravena e sporedba sofirmite od Japonija i Germanija koi go pokaùvaatsprotivnoto (R. Marshall; M.Tucker, 1992).• Supstencijalnite studii prezemeni vo ramkite na OECD iSvetskata banka, koi se zanimavale so prou~uvaweto navrskata me|u ekonomskite varijabili, strukturata na zanimawatai nivoata na obrazovanie. Vsu{nost, napraven eobid implicitno da se utvrdi dali postoi standard zastrukturite na zanimawa i obrazovanieto koj bi bilpovrzan so soodvetno nivo na rabotna efikasnost ilisostojba na ekonomski razvoj (M.Zumelman,1980; J.P.Jallode,1982). O~igledno e deka vakviot pristap dosta ednostavnogo tretira obrazovniot model, pripi{uvaj}i mu tesnaekonomska fokusiranost, so {to vo golema mera se kompromitiranegovata personalna, socijalna i kulturnafunkcija.Su{tinata na vakvite rezultati na istraùvawata leìvo obrazovnite modeli: institucionalnata ramka na programskiteosobenosti, na na~inot na utvrduvawe i uskladuvawe napotrebite i ponudata. Obrazovnite modeli i sistemi se razlikuvaatspored na~inot na re{avawe na obrazovnata problematika,raznovidnosta na tradiciite, stepenot na stopanska razvienost,prioritetnite stopanski nasoki ili infrastrukturnata uslovenost.A na toj na~in, pak, osposobuvaweto na vrabotenite vooddelni pretprijatija sekako zavisi i od: goleminata na pretprijatijata,granskata pripadnost, ekonomskata sostojba napretprijatieto, obrazovniot sostav na vrabotenite, finansiskatasostojba, zna~eweto {to mu se pripi{uva na obrazovanieto,258

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijainovativnosta i sorabotkata na site vraboteni vo procesot natrudot, nabavkata i razvojot na novi tehnologii itn.Obrazovanieto i razvojotPridonesot na obrazovanieto za ekonomskiot razvoj eneosporen, no toj ne doa|a sam po sebe. Najsilniot rast proizleguvaod investiraweto vo ~ove~kiot i vo fizi~kiot kapitalvo ekonomiite so pazarno stopanisuvawe. Vakvite pazari se proizvodna makroekonomska stabilnost, dobro funkcionira~kipazar na rabotna sila, kako i otvorenost kon me|unarodnatatrgovija i protok na tehnologija. Novite teorii na ekonomskiotrast ukaùvaat deka brzata tehnolo{ka razmena ja zgolemuvastapkata na ekonomski rast na dolg rok. Optekot na tehnologijatae pozabrzan vo uslovi koga rabotnicite se povisoko educirani.Pridonesot na obrazovanieto moè da se oceni preku negovotovlijanie na produktivnosta. Ova se pravi so komparirawena razlikite vo zarabotuva~kata na poedincite so i bez soodvetnoobrazovanie ili kurs, od edna strana, i tro{ocite na ekonomijata(pretprijatieto) za takvoto obrazovanie, od druga. Ovae poznato kako socijalna stapka na vra}awe na investiciite.Konceptot na merewe na stapkata za vra}awe na investiciite voobrazovanieto e sli~en kako i kaj sekoj inveticionen proekt.Koga stanuva zbor za sledewe na ovaa stapka na me|unarodnonivo, taa e mnogu visoka kaj nisko i sredno dohodovnite dràvi.Okolnostite vo koi stopanisuvaat pretprijatijata vo ednadràva se razli~ni, no vo ekonomiite kade {to ima minimalnonivo na obrazovanie vakvata stapka e najgolema za osnovnotoobrazovanie, pa sleduva srednoto i visokoto obrazovanie. Interesnoe da se napomene deka ekonomiite so univerzalno osnovnoobrazovanie {to go nadminale brziot rast nastojuvaat dapokaàt povisoka stapka vo srednoto otkolku vo osnovnotoobrazovanie (Jain 1991; T.P. Schultz 1993,1994). Vo skoro sitedràvi, stapkata na vra}awe na investiciite na site nivoa na259

Stojan~e Mitovski: Obrazovanieto kako faktor vokreiraweto na socijalniot ìvotobrazovanie gi nadminuva dolgoro~nite oportunitetni tro{ocina kapitalot (obi~no se procenuva na 8-10 % vo realni uslovi),so {to go pravi obrazovanieto dobra investicija.Stapka na vra}awe na investicii vo obrazovanieto po regionii nivo na obrazovanieRegion Dràvno PrivatnoOsnovno Sredno Visoko Osnovno Sredno VisokoAfrika (Sub-Sahara)*24,3 18,2 11,2 41,3 26,6 27,8Azija* 19,9 13,3 11,7 39 18,9 19,9Evropa, SredenIstok i Severna 15,5 11,2 10,6 17,4 15,9 21,7Afrika*LatinskaAmerika i 17,9 12,8 12,3 26,2 16,8 19,7Karibi*OECD - dràvi NemaNema10,2 8,7podatokpodatok12,4 12,3*Nisko i sredno dohodovni dràvi:Izvor: Psacharopoulos, 1994Procenetata stapka na vra}awe na investiraweto voobrazovanieto od 10% ili pove}e vo nisko i sredno dohodovnitedràvi indicira deka investiciite vo visokoto obrazovaniepridonesuvaat za zgolemuvawe na produktivnosta na trudot ipovisok dolgoro~en rast (World Bank, 1994e).So ogled na interakciskata povrzanost, moè da zaklu~imedeka obrazovanieto, vo zavisnost od negoviot kvalitet, organizacija,povrzanost so sferata na trudot i negovata kompatibilnostso potrebite na pazarot na trudot, isto taka igra zna~ajnauloga vo manifestiraweto na problemot na nevrabotenosta inamaluvaweto na siroma{tijata. Imeno, obrazovnite sistemikoi ne korespondiraat so realnosta i anticipacijata na razvojotna trudot ne samo {to nema da bidat vo funkcija na istiot tojrazvoj, tuku moè da se javat i kako pre~ka vo optimalizirawetona ponudata i pobaruva~kata na rabotna sila, reflektiraj}i260

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijapritoa negativno vlijanie vrz nevrabotenosta (Zoran Velkovski,1998).Vo sredi{teto na takviot razvoj i naso~enost na pretprijatietoe postojanoto osposobuvawe, preosposobuvawe i obrazovaniena vrabotenite, kako i mo`nosta za anticipirawe natakvi strukturi i obrazovni programi {to }e moàt da gi zadovolattie potrebi. Od ovoj aspekt gledano, Evropa zasileno stanuva"op{testvo {to u~i".So cel obrazovanieto i obukata da stanat posoodvetni napotrebite na pazarot na trudot, va`no e da se ima efikasnavrska me|u "dizajniraweto" i organizacijata na obukata.Ottuka moè da konstatirame deka potencijalnata koristod investiraweto vo stru~noto obrazovanie i obuka moè dabide na:• Individualno nivo:- pogolema mo`nost za vrabotuvawe;- povisoka plata;- podobar prosperitet vo karierata;- pomala mo`nost da se ostane bez rabota;- pogolemo zadovolstvo od rabotata;- podobra rabotna sredina.• Nivo na pretprijatie:- pogolema produktivnost;- zgolemena efikasnost;- visoka fleksibilnost;- podobra motivacija.• Nacionalno nivo:- ednakov pristap;- namaleni socijalni tenzii;- zgolemena ekonomska blagosostojba;- namaleni socijalni tro{oci;- zgolemuvawe na prihodite od danok;261

Stojan~e Mitovski: Obrazovanieto kako faktor vokreiraweto na socijalniot ìvot- postignuvawe na adekvatno nivo na ve{tini.Poznato e deka fondovite za permanentno obrazovanie semali vo site centralno-isto~ni zemji. Strukturata na pretprijatijatakako rezultat na privatizacijata (vo zemjite vo tranzicija)i sozdavaweto na mali i sredni pretprijatija, zna~itelnoja namali mo`nosta za obuka. Samo pogolemite pretprijatijaimaat mo`nost da bidat vklu~eni vo vakviot vid na obrazovanie.Malite pretprijatija koi go formiraat pogolemiot del od niv,nemaat realni mo`nosti nivnite vraboteni da u~estvuvaat nakursevi za obuka od stru~na sodrìna. Na pretprijatijata impreostanuva da ja ocenat isplatlivosta i efikasnosta od investirawetovo ~ove~kiot kapital. Ima razli~ni koncepcii koi seodnesuvaat na mereweto na korista od stru~nata obuka. Anglosaksonskiotsistem i Svetskata banka go preferiraat konceptotna kost-benefit analizata (cost - benefit analysis). Centralno iisto~no-evropskite zamji se na razmisluvawe za voveduvawe nakvalitativni komponenti vo analizata. Ova e opravdano osobenoonamu kade {to nema ili sé u{te ne postoi vistinski "pazar" zaobuka na kadri. Evropskata unija ja koristat kost-efektivnesanalizata (cost - effectiveness analysis). Ovoj metod se koristi i priEvropskiot socijalen fond (ESF) preku koj ne se meri samobrojot na obu~enite tuku i nivnoto vlijanie vo procesot na trudot.Vo Danska, na primer, se koristi sistemot na samoocenuvaweod strana na instituciite za obuka. Za vakov vid na modeldenes se zboruva i vo Slovenija. Drug model e preku angaìraweili "iznajmuvawe" na nastavnici i obu~uva~i direktno od industrijata.Ovoj model e voveden vo Avstrija, a od neodamna i voPolska. Kako instrument za merewe na korista od investirawevo ~ove~kite resursi denes teorijata i praktikata gi primenuvaat:ben~marking studijata (benchmarking), izve{taj za ~ove~kiotkapital (human capital report).Pretprijatijata na nekoi zemji koristat i neformalenna~in na obuka, na primer, studiski prestoj vo stranstvo.262

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaNamaluvawe na siroma{tijataNiskata zarabotuva~ka vo siroma{nite dràvi e delumnorezultat na relativno niskoto zalagawe na ~ove~kiot kapitali diskriminacijata na pazarot na trud. Ottuka, obrazovanietomoè da pomogne samo na re{avawe na prviot problem.Razlikite vo zarabotuva~kata me|u maìte i ènite vo LatinskaAmerika, na primer, se objasnuvaat so razlikite vo ~ove~kiotkapital (Psacharopoulos i Tzannatos, 1992).Zatoa, obrazovanieto moè zna~itelno da pridonese zanamaluvawe na siroma{tijata. Preku nego se steknuvaat znaewai ve{tini koi{to ja zgolemuvaat produktivnosta na trudot nasiroma{nite, na primer, kaj farmerite. Studiite pokaùvaatdeka farmerite so ~etirigodi{no stru~no {koluvawe imaatpogolema produktivnost otkolku onie bez obrazovanie (Lockheed,Jamison, Lau, 1980; Moock, 1994). Obrazovanieto isto taka gipravi rabotnicite vo industrijata poproduktivni (Haddad i dr.1990), a isto taka go podobruva pretpriema~kiot duh (Svetskabanka, 1991d).Kreiraweto na ~ove~kiot kapital e sozdavawe i distribucijana novi bogatstva. So toa se pridonesuva za namaluvawe ina apsolutnata i na relativnata siroma{tija, no se razbira dekaza toa e potrebno podolgo vreme za da se po~uvstvuvaat efektite.Resursite koi{to se denes investirani vo obrazovanietomoàt da dovedat do namaluvawe na siroma{tijata samo po nekolkugodini, koga }e moè da se po~uvstvuva korista i zgolemuvawetona zarabotuva~kata, pogolema sposobnost za samovrabotuvawei pogolema efikasnost vo koristeweto na drugiteresursi (T. W. Schultz, 1982).Vo mnogu zamji vo razvoj vrskata me|u pazarot na trud iobrazovniot sistem e mnogu va`na za siroma{nite vo neformalnioturban sektor. Na primer, vo Sub Saharska Afrika,263

Stojan~e Mitovski: Obrazovanieto kako faktor vokreiraweto na socijalniot ìvotvo 1980 god., 15 milioni rabotni mesta se sozdadoa vo ovoj sektor,vo sporedba so 1 milion vo urbaniot moderen sektor. No, zada se ostvari ova, neophodno e po{iroko javno u~estvo i nacionalna(dràvna) sopstvenost (MMF, 2002). Vo odredeni zamjinamaluvaweto na siroma{tijata e mo`no i preku makroekonomskataramka i politika, koja e sostaven del na Strategijata zanamaluvawe na siroma{tijata na istata. Za namaluvaweto nasiroma{tijata golema uloga igra i vlijanieto i "mo}ta" naMMF i Svetskata banka i toa vo domenot na dizajnirawe nacelite, jaknewe na vodstvoto (vladata), transparentnosta ipresmetlivosta. Vakvite programi obrnuvaat golemo vnimaniena siroma{tijata, monitoringot, strukturnite i sektorskiteproblemi, socijalnoto vlijanie, namaluvaweto na javnite tro-{oci od klu~nite makroekonomski merki. Pomo{ta na MMF vonamaluvaweto na siroma{tijata e preku IDA aran`manite. Vakovaran`mani ima i Makedonija i e vo grupata zemji kako: Avganistan,Albanija, Azerbejxan, Bosna i Hercegovina, Kamerun,Kamboxa, âd, Kongo, Etiopija, Gana, Gvineja, Ruanda, Nepal,Togo, Senegal itn. (MMF, 2002).Namaluvaweto na siroma{tijata vo MakedonijaPove}eto dràvi vo tranzicija se soo~uvaat so problemotna siroma{tijata kaj nivnoto naselenie. Vo izminativenekolku godini situacijata se vlo{uva. Istata ne treba da serazgleduva samo od ekonomski aspekt bidej}i problemot na siroma{tijataima polifaktorski karakter. Vakvata sostojba voMakedonija e rezultat na, glavno, dva faktora: namaluvawe naagregatnata potro{uva~ka za vreme na devedesettite i zgolemuvawena neednakva distribucija na istata. Vakvata sostojba e vokauzalnost so:- drasti~noto namaluvawe na ekonomskite aktivnosti, so padna bruto doma{niot proizvod od 1,7% godi{no;264

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonija- padot na realnite plati, penziite i drugite socijalni prihodina naselenieto (namaluvawe na realnata neto plata e3,9% godi{no);- zgolemuvaweto na dohodovnite razliki me|u oddelni grupikaj naselenieto;- strukturnite reformi i privatizacijata proizvedoa armijana nevraboteni itn.Vo periodot od 1996 do 2000 god. ne se zabeleùvaatzna~ajni promeni. Stapkata na siroma{tija od 18,1% vo 1996god. se zgolemi na 20,7% vo 1998 god., so {to indeksot na siroma{tijase zgolemi od 3,9 na 5,3% (Strategija za namaluvawena siroma{tijata - vremena vrazija - noemvri 2000 god.)Vo Makedonija postoi silna korelaciona vrska me|uobrazovanieto i siroma{tijata. Srednoto i univerzitetskotoobrazovanie "garantira" povisok ìvoten standard, dodeka pakkaj siroma{nite semejstva vrabotenoto lice e so osnovno obrazovanie.Onie so najnisko nivo na obrazovanie se glavnonevraboteni. Namaluvaweto na siroma{tijata mora da se potpomogneso: fiskalnata i monetarnata politika, jakneweto namalite i sredni pretprijatija, obrazovanieto i sl.Iako nivoto na pismenost na naselenieto vo Makedonijae na razumno visoko nivo (95% od celoto naselenie), obrazovanietoostanuva problem na odredena grupa naselenie zatoa{to 3/4 od siroma{noto naselenie e so ponisko nivo na obrazovanieod osnovnoto. Od ne pomalo zna~ewe za namaluvawe nasiroma{tijata e i stapkata na otkaùvawe od ponatamo{notoobrazovanie, posebno vo srednoto. Ova bi imalo golemireperkusii vrz nevrabotenosta i bara dopolnitelni programina obrazovanie, obuka, doobuka itn., a za {to se potrebni dopolnitelnibuxetski sredstva.Koristena literatura:265

Stojan~e Mitovski: Obrazovanieto kako faktor vokreiraweto na socijalniot ìvot1. Jasmina Mir~eva, "Obrazovni refleksii"1-2/1999, PZM,Skopje;2. Evelin Viertel "Continuing Vocational Training in Central andEastern Europe - Context Main Issues and Perspektives" -Karlskroka2000, (statija);3. M.Maurice; F.Sellier; J.Silvestre"Politique d`éducation et organisationindustrielle en France et en Allemagne: essai dànalyse sociétale",Presses Universitaires de France, Paris, 1982;4. B.Lutz, "Bildungssystem und Beschaftigungsstruktur in Deuchlandund Frankreich", voMendius, H.G. et al. Betraib, Arbeitsmarkt,qualification, Aspekte, Frankfurt/M, 1976;5. H.Steedman; K.Wagner, "A second look at productivity, Machineryand Skills in British and Germany", National Institute, EconomicRewiew, No122, London, 1987;6. R. Marshall; M.Tucker"Thinking for a Living: Education and theWelth of nations", Basic Books, Division of HarperCollins.Inc.N.Y.,1992;7. M.Zumelman, "Forecasting Manpower Demand", World Bank,Washington D.C.,1980;8. J.P.Jallode, "Alternance Training for Young People"; guideline foraction, CEDEFOR, Berlin,1982;9. Zoran Velkovski,"Andrago{kite aspekti na nevrabotenostavo Republika Makedonija" - Skopje, 1998 (doktorskadesertacija);10. "Practice firms", in "Workers` Education", No 5 - June 1884;11. Stojan~e Mitovski, "Vlijanieto na motivacijata i permanentnotoobrazovanie vrz profitabilnosta" - Skopje,2002 (magisterski trud);12. "The IMF’s Poverty Reduction and Growth Facility (PRGF)", AFactsheet, September, 2002.266

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaKiki Mangova -Powavi},Praven fakultet SkopjeSlavko Lazovski,Ministerstvo za finasiiDANO^NIOT SISTEM ISOCIJALNIOT @IVOTVovedni napomeniOsnovna pretpostavka za normalen, stabilen i solidensocijalen ìvot e obezbeduvawe op{ta stabilnost od strana nadràvata. Pod terminot socijalen ìvot smetame deka se podveduvakompletniot socio-ekonomski pa i politi~ki status nasekoj poedinec - da ima dostapnost do zdravstvenite, obrazovnite,kulturnite institucii, dostapnost do rabota, po mo`nost soglasnona obrazovnite i stru~nite sposobnosti, da se ~uvstvuvasiguren, da ima pravna sigurnost - mo`nost za ostvaruvawe nasvoite prava i za{tita na istite. Koga se govori za socijalenìvot sekako deka treba da se imaat predvid odredeni elementi(spored Metodologijata na OON - 12 elementi) vo dadeni uslovi,vreme i prostor {to mu davaat odredena sigurnost na poedinecot.Ne slu~ajno pojdovnite osnovi za ureduvaweto i za{titatana socijalniot ìvot vo naj{iroka smisla na zborot gi nao|amevo niza me|unarodni deklaracii i konvencii i vo ustavniteodredbi na koja bilo dràva, vo taa smisla i vo Ustavot na Re-267

K. M. Powavi} - S. Lazovski: Dano~niot sisten isocijalniot ìvotpublika Makedonija (RM). Od vkupno 134, 1/3 od ustavniteodredbi mu pripa|a na Del vtori, Osnovni slobodi i prava na~ovekot i gra|aninot (od ~l.9-~l.61), {to dava za pravo istiot dase okarakterizira kako moderen, demokratski i racionalenpraven akt.êtirite to~ki na Del vtori, Gra|anski i politi~kislobodi i prava (t.1 od ~l.9-~l.29): Ekonomski, socijalni i kulturniprava (t.2 od ~l 30-~l.49), Garancii na osnovnite slobodi iprava (t.3 od ~l.50-~l.54) i Osnovite na ekonomskite odnosi (t.4od ~l. 55-~l.60), imaat karakter na deklarativen normativizampravatase deklariraat, no potrebno e sekojdnevno da se osvojuvaat.Toa posebno so ogled na faktot {to pravoto ne e sinonimza pravi~nost tuku samo se stremi da ostvari pravi~nost. Vo ovojdel od Ustavot, pokraj niza slobodi i prava kako {to e samiotnaslov, se vgradeni i odredbi vo koi se sodràni kako prava takai obvrski-dol`nosti (st.2 ~l.39, st.2 ~l.43). Za razlika od prethodnite,odredbata od ~l.33 sodrì samo obvrska-dano~naobvrska i ima imperativen karakter. Taa glasi: "Sekoj e dolènda pla}a danok i drugi javni dava~ki i da u~estvuva vo namiruvawetona javnite rashodi na na~in utvrden so zakon" (pra{awee dali mestoto na ovaa odredba í e vo ovoj del ili pak e potrebnoda se smeni naslovot na ovoj del).Vo finansiskata teorija i praktika op{to prifateno estojali{teto deka danocite treba da bidat pravedni. Tokmu vovrska so toa e pra{aweto za prakti~noto zna~ewe na razre{uvawetona sudirot vo ostvaruvaweto na principite na pravi~nost,efikasnost i {tedrost, {to ne zna~i deka od pomala va`nost seostanatite dano~ni principi, posebno principot na ugodnost.Od odredbata na ~l.33 se ~ini deka zakonodavecot prekuutvrduvaweto na principot na op{tost se stremi da go ostvariprincipot na pravi~nost. Pri toa treba da se ima predvid dekapravi~nosta ne e edna{ za sekojpat dadena kategorija i sodrìna.No, iako vo ustavnata odredba izostanuva, od primarnava`nost e teoretski vostanoveniot i nerazdelen od principot268

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijana op{tost-principot na srazmernost ili ramnomernost-utvrduvawena dano~nata obvrska spored ekonomskata sila. Ovie dvaprincipa go so~inuvaat t.n. korpus na socijalno-ekonomski principi.Za razlika od principot na op{tost {to pretstavuvaformalen uslov na pravi~nosta, srazmernosta ili ramnomernostae materijalna pretpostavka za pravi~no odano~uvawe-seodnesuva na dano~nata (imotnata sposobnost) na subjektite -kako {to nitu eden princip nema, taka nitu ovie dva nemaat apsolutnavrednost. Zaradi postignuvawe na razli~ni vonfiskalniceli i zada~i za pottiknuvawe, za stimulirawe, za podobruvawena socijalno ekonomskiot razvoj i socijalniot ìvot sevostanovuvaat i se primenuvaat niza isklu~oci poznati kakodano~ni stimulacii (DC), koi pokraj, ili podobro kaàno, vokoordinacija so niza drugi merki na ekonomskata politikatreba da obezbedat soliden socijalen ìvot.Dano~en sistem (osnovni karakteristiki)Danocite poznati i primenuvani u{te vo starite civilizaciikako fiskalen, so tekot na razvojot sé pove}e dobivaatkarakter na vonfiskalen instrument - instrument za ostvaruvawena ekonomski, razvojni, stabilizacioni i socijalni celi. Sekojdano~en kako del od fiskalniot, odnosno finansiskiot sistemgi nosi negovite osnovni karakteristiki i voedno ima povratnodejstvo vrz niv. Pri planiraweto na dano~nite celi(finansisko-politi~ki, ekonomsko-politi~ki i socijalno politi~ki),pri izborot na oddelnite dano~ni oblici mora da se vodismetka ne samo za posakuvanite dano~ni efekti tuku i za mo`nite(povolni ili nepovolni). Vo sprotivno moè da nastapi ras-~ekor pome|u celite i efektite. Vo praktikata i pokraj deklarirawetona vonfiskalnite, naj~esto ili po pravilo prevladuvaatfiskalnite celi.Za razlika od neposrednite, posrednite danoci se poelasti~ni,poizda{ni, ~uvstvitelni na konjukturni promeni, giignoriraat socijalnite principi i poradi toa mnogu ~esto se269

K. M. Powavi} - S. Lazovski: Dano~niot sisten isocijalniot ìvotkoristele i se koristat za ostvaruvawe na razli~ni celi nadano~nata politika.Ova posebno so ogled na nivnoto svojstvo -anonimnosta (se pla}aat pod anestezija).So ogled na toa {to danocite gi pogoduvaat cenite, posrednitesekojpat, a neposrednite po pravilo, mora da se vodismetka za toa deka preteranoto odano~uvawe moè da predizvikaotpor i da ja zasili dano~nata evazija.Otporot (po pravilo pogolem kaj direktnite, iako sesmetaat popravi~ni, ako se progresivni) za pla}awe danok negdepove}e, negde pomalku, re~isi e prisuten vo site zemji. Ponekoga{dobiva {iroki razmeri so te{ki posledici, {to se potvrduvaso nastani kako vo minatoto taka i od ponovata istorija(Francuskata revolucija -rezultat na sudir na staleìte, Bostonskata~ajanka i donesuvaweto na Deklaracijata za nezavisnostod 1776 god., dvièweto puàdizam vo 60-tite godini voFrancija za smaluvawe na dano~niot tovar na trgovcite i zanaet~iite,Kanuname za serskiot i solunskiot okrug za da se spre~iraseluvaweto od odredeni sela poradi visokite dava~ki vo Otomanskiotperiod).Iako vo teorijata ne e izgraden nekoj deciden stav okolutoa koga edno optovaruvawe e visoko ili nisko, toa moè da sezaklu~i po nekoi nadvore{ni manifestacii, t.n. Sfiftovo pravilo{to nao|a svoj izraz vo t.n. Zakon za opa|awe na prinosot,potoa migracija na naselenieto, migracija na kapital - tamu kadeodano~uvaweto e ponisko ili pak voop{to ne se odano~uva(dano~ni raevi).Ottuka proizleguva i pra{aweto za opredeluvaweto nagranicata na dano~niot tovar. "Ni{to ne bara tolku znaewe,mudrost kako odreduvaweto na delot {to na gra|anite im seodzema, odnosno na delot {to im se ostava" (Monteskie). Ottuka,dejstvoto i efektite na danokot se od osobena va`nost u{te odinicijalnata faza kako koncept za voveduvawe na odreden dano-~en oblik-signalni efekti; za vreme na odano~uvaweto i po odano~uvaweto.270

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaPri koncipiraweto na dano~nite sistemi, rakovodeni odcelite na odano~uvaweto, naj~esto vonfiskalnite, pome|u ostanatotoi za ublaùvawe na dano~niot otpor dràvite vgraduvaati odredeni isklu~oci od op{tite principi. Ne kako najva`nituku kako najrelevantni za naslovnata tema se pogorespomnatitesocijalno-politi~ki principi. Deka principite nemaat apsolutnavrednost potvrduvaat ne samo teoretskite stojali{ta zapostoewe i sistematizirawe spored odredeni kriteriumi na isklu~ociod primenata na ovie dva principa voop{to, tuku i dano~nataregulativa na RM.Dano~ni stimulaciiSo ogled na op{tosta na dano~nata obvrska, dano~nitestimulacii na prv pogled izgledaat kako nekoj vid "privilegija",no, vo su{tina, preku niv se ovozmoùva nekoj vid korekcija,ispravuvawe na neednakvosta. Niv dràvata gi utvrduva popravilo, zaradi stimulirawe na ekonomskiot razvoj, ublaùvawena regionalnite i sektorskite dispariteti, zaradi socijalnaekolo{ka za{tita. Pri opredeluvaweto na DS bitno e da se imaatpredvid nekoi objektivni standardi. Vo taa smisla, pod zakrilana Komitetot za fiskalni raboti na OECD se pravat obidiza utvrduvawe standardi {to ostanatite zemji bi trebalo da givgradat vo svoite zakonodavstva. Sekako deka treba da se imaatpredvid i elementite za socijalna sigurnost spored metodologijatana OON.So ogled na toa {to DS vo krajna merka doveduvaat dosmaluvawe na dano~nite prihodi, vo fiskalnata teorija se poznatii kako dano~ni rashodi.Koga se govori za DS kako dano~en rashod spored efektitemoàt da se sporeduvaat so dràvnite subvencii-kako direktnamerka za pottiknuvawe. Iako na prv pogled sli~ni,posebno vo odnos na o~ekuvanite efekti,tie moàt da bidatrazli~ni duri i sprotivni na o~ekuvawata.Tie me|u sebe serazlikuvaat, pred sé, po toa {to dano~nite rashodi se pomalku271

K. M. Powavi} - S. Lazovski: Dano~niot sisten isocijalniot ìvotvidlivi, po na~inot na odobruvaweto, vremeto na primenata,namenata i dr. Pri izborot na koja bilo od ovie dve merki,dràvata vo zavisnost od uslovite, javnoto mislewe i dr. okolnostimora da bide pretpazliva koga koja merka }e ja primeni, noso daleku pogolema pretpazlivost i pocelosna analiza vo odnosna utvrduvaweto i primenata na dano~nite rashodi.Spored odredeni kriteriumi DS moàt da se sistematiziraati toa:Spored pri~inite poradi koi se voveduvaat moàt dabidat:- politi~ki (za ~lenovi na diplomatski i konzularnipretstavni{tva);- ekonomsko-politi~ki (osloboduvawa za novoosnovanipretprijatija);- finansiski (osloboduvawe na prihodi od k-ti, dividendii sl.);- socijalno politi~ki(osloboduvawa na egzistencijalenminimum ).Tokmu ova poslednoto osloboduvawe vo klasi~nata finansiskateorija predizvikuvalo odredeni dilemi. No dilematae otstraneta so ogled na toa {to dano~nata e op{ta obvrska {tomoàt da ja vr{at samo onie koi se ekonomski sposobni - onie~ija ekonomska sila e nad egzistencijalniot minimum (vorazli~ni ekonomski uslovi i okolnosti e razli~en). Na pr., vo[vedska za egzistencijalen minimum, osven stan, se smeta avtomobil,TV, kompjuter, solidna garderoba i mo`nost dva patigodi{no da se koristi odmor. Vo RM egzistencijalniot minimume utvrden vo Zakonot za utvrduvawe i naplata na danocite(~l.41): "Prisilna naplata se izvr{uva nad celokupniot imot,prihodite i pobaruvawata na dano~niot dol`nik osven na ona{to e navedeno vo 6({est) to~ki". (Sl.v.na RM br. 13/01).- Od aspekt na vremeto, DS moàt da se klasificiraat napovremeni i trajni.- Od aspekt na teritorija, DS se voveduvaat za odredenomesto, region ili za cela dràva. Vo vrska so toa vo mnogu272

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijadràvi se osnovaat slobodni ekonomski zoni vo koi pokraj drugipottiknuva~ki merki (carinski, devizni i sl.), se primenuvaat idano~ni.- Od aspekt na vlijanieto - efektite na DS na dano~niteprihodi,0 se razlikuvaat DS koi doveduvaat do definitivnonaplatuvawe na danokot (kaj dano~nite osloboduvawa) ili pak dodelumno smaluvawe na presmetaniot danok.- Spored davatelot, DS moàt da gi davaat zemjiteuvoznici na kapital ili pak zemjite izvoznici na kapital.- Od aspekt na fiskalnata tehnika, DS moè da se odnesuvaatna dano~niot obvrznik, na dano~nata osnovica, na dano~natastapka ili na nekoja obvrska od administrativno-praven karakter.Spored fazata vo koja se utvrduvaat, DS moàt da se primenuvaatpred zapo~nuvaweto na delovniot potfat, za vreme nastopanskite aktivnosti i po zavr{uvaweto. Ovaa podelba e odosobena va`nost i se ogleda vo razli~nite varijanti na DS, itoa:- Vo inicijalnata faza pred zapo~nuvaweto na investicionataaktivnost kako investicioni premii, prenesuvawe nazagubata nanapred, dano~ni osloboduvawa, dano~ni olesnuvawa inamaluvawe na danokot.- Vo vremeto na delovnata aktivnost kako olesnuvawa popat na poseben reìm na amortizacija, prenesuvawe na zagubatananazad, odbivawe na odredeni tro{oci od dano~nata osnova iliod danokot, neodano~eni rezervirawa za idnite investicii ivra}awe na danokot vo slu~aj na reinvestirawe.- Po zavr{uvaweto na aktivnostite kako investicionipremii, prenesuvawe na zagubata nanapred (za otstranuvawe nadestimulativnosta - pretstavuva namaluvawe na dano~niot tovarvo podocne`nite godini), dano~ni osloboduvawa, dano~ni olesnuvawa,dano~ni namaluvawa, olesnuvawa po pat na poseben re-ìm na amortizacija, prenesuvawe na zagubata nanazad (naj~estoza 3 godini), odbivawe na odredeni tro{oci od dano~nata osnovicaili od vkupniot dano~en iznos, neodano~eni rezervirawa za273

K. M. Powavi} - S. Lazovski: Dano~niot sisten isocijalniot ìvotidnite investicii, vra}awe na danokot vo slu~aj na reinvestirawe.Ako se imaat predvid na~inite na koi se vr{at DS, serazlikuvaat nekolku mehanizmi preku koi se vr{at, i toa:- vo odnos na dano~nite obvrznici:- za novootvoreni firmi;- za rezidenti koi ostvaruvaat prihodi po osnov na primenana patenti, licenci i sl.- vo odnos na dano~nata osnovica:- izzemawa od dano~nata osnova vo vrska so odredeni okolnosti,otkako prethodno dano~niot organ ja konstatiradano~nata obvrska;- odbitoci ili dedukcii, zna~i odzemawe na nekoi stavkipri utvrduvaweto na osnovicata, kako na pr. za izvr{eniinvesticii.- vo odnos na visinata na dano~nata stapka se utvrduva poniskadano~na stapka za odredeni vidovi na prihod ilistoka ili uslugi i sl.- vo odnos na visinata na presmetaniot danok ili, kakoinaku se vika, dano~en kredit.DS moè da se odobri na dano~en obvrznik bilo vo vid naodbivawe na odreden iznos (vo fiksen iznos ili iskaàn vo %)od iznosot na dano~niot dolg, bilo vo vid na kompenzacija nadano~noto pobaruvawe na obvrznikot kon dràvata so negoviotdolg kon dràvata.Soglasno na sovremenata fiskalna teorija za neutralnadano~na politika i promenite otpo~nati vo tekot na 80-titegodini vo nasoka na pro{iruvawe na dano~nata osnova, poniskidano~ni stapki i stesnuvawe na DS, re~isi niedna zemja ne seotkaà od niv. Taka utvrdeniot koncept vgraden vo dano~nitesistemi na zemjite so razviena pazarna ekonomija, prifaten i vodano~niot sistem na RM, se opravduva so ostvaruvawe na dalekupogolema pravi~nost, efikasnost, ednostavnost za evidencija,kontrola, analiza i planirawe. Od aspekt na socijalno-ekonom-274

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijaskiot razvoj, poniskite dano~ni stapki sekako se bitni, no ne sei edinstven preduslov za investicioni potfati.Za prakti~nata primena na DS od osobena va`nost erazre{uvaweto na pove}e problemi, kako vo odnos na dobro obmisleniotkoncept za nivno pravno normirawe i vo vrska so toa,solidna organizaciona postavenost na dano~nata administracijaso potrebni resursi za nivno prakti~no primenuvawe, od edna,taka i informiranosta na potencijalnite, odnosno na dano~niteobvrznici za mo`nostite za iskoristuvawe na DS, kako i kolkudovolno se tie posveteni na iskoristuvaweto na istite. Ovaporadi faktot {to ne retko se slu~uva mnogubrojnite DS da nemoàt o~ekuvawata da gi pretvorat vo stvarnost.Pri koncipiraweto na DS moraat da se predvidat siteprednosti, nedostatoci i eventualni opasnosti imaj}i gi kompletnopredvid uslovite i okolnostite relevantni za sekojadràva pooddelno. Ova poradi toa {to lo{o odmerenite DSmoàt da zna~at:- pogre{na alokacija na resursite;- pojava na t.n. "efekt na pregrejuvawe" (koga i bez DSbi se investiralo);- prigrabuvawe na DS od "dano~nite ajkuli" (onie zakoi DS ne se nameneti).Dano~nite stimulacii vo dano~niot sistem na RMZa ostvaruvawe na konceptot za otvorena pazarna ekonomijai za integrirawe vo evropskite ekonomski i drugi asocijacii,na RM í se nametna potreba za promeni i usoglasuvawe vosite sferi na ìveewe i vo taa smisla i vo oblasta na fiskalnioti na dano~niot sistem. Ottuka se postavuva pra{awetodali moème celosno ili delumno da gi inkorporirame re{enijata{to se pokaàle pozitivni vo nekoja razviena pazarna ekonomija.Pri toa treba da se ima predvid sintagmata "maladràva ne e golema dràva vo malo". A ova go potvrduva i neednakvatazakonodavna praktika i vo zemjite ~lenki na EU duri ivo odnos na primenata na DDV, {to se smeta za vid dano~en ob-275

K. M. Powavi} - S. Lazovski: Dano~niot sisten isocijalniot ìvotlik preku koj harmonizacijata na dano~nite sistemi vo oviezemji doa|a najmnogu do izraz. Duri da postojat i potpolno istidano~ni stapki, efektite sigurno }e bidat sosem razli~ni.Imaj}i go predvid naslovot i prethodnite napomeni, natamo{niteizloùvawa }e bidat prezentacija na DS kaj nekolkudano~ni oblici vo dano~niot sistem na RM. No pred toa,smetame za potrebno da spomeneme deka dràvata vo vrska sosocijalniot ìvot i socijalnata za{tita za spre~uvawe i nadminuvawena osnovnite socijalni rizici, pokraj ostanatitemerki, gi poso~uva i merkite na dano~nata politika (~l.5 odZakonot za socijalna za{tita Sl.v.na RM br. 50/97). Vo taasmisla moè da se spomene i Zakonot za vrabotuvawe na invalidnilica (Sl.v.na RM br. 44/2000), vo koj pokraj ostanatitepogodnosti se spomnuva i osloboduvaweto od danoci i finansiskapoddr{ka. Sekako deka e dobro da se spomene i Nacionalnatastrategija za izedna~uvawe na pravata na licata sohendikep vo RM (Sl.v. na RM br.1001/2001) so {to se ureduvaramkata i nasokite za nadminuvawe na odredeni neednakvosti.Danok na dobivkaDanokot na dobivka vostanoven vo 1993 g. do 2003 g.pretrpe niza izmeni i dopolnuvawa zaradi sozdavawe poprikladenprostor za stopanskite subjekti vo zemjata i za privlekuvawena stranski kapital. DS se sodràni vo preku 20 odredbi(~l.10, 15, 17, 17a, `7b, 17g, 19a, 20, 23, 23a, 25, 27, 30, 31, 32, 32a, 33,35, 36 i 36a). Izmenite se glavno vo funkcija na smaluvawe nadano~nata osnova preku eliminirawe na vlijanieto na tro{ocite,kako odbivni stavki (vo visina utvrdeni so bilansot na uspehot)za da se utvrdi dobivkata za razvojni ekolo{ki celi, zatehnolo{ki i regionalen razvoj, za zgolemuvawe na vrabotuvawetoi sl. Pri toa, koga DS se odnesuvaat na investicioni potfatipotrebno e ispolnuvawe i na odredena procedura prednadleèn organ na upravata so cel da se spre~at odredeni mo`nizloupotrebi.276

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonija- Vo taa smisla, amortizacijata na nematerijalnite i namaterijalnite sredstva se priznava kako rashod vo dano~niot bilansdo iznosot utvrden so primena na amortizacionite stapkiutvrdeni so Nomenklaturata na sredstvata za amortizacija;- Premiite plateni za osiguruvawe na delovniot imot isite vidovi na zadolìtelno neìvotno osiguruvawe;- Tro{ocite za nadomesti na plata (prevoz, hrana i dr.);- Tro{ocite po osnov na kamati na krediti koi se koristeniza vr{ewe na dejnosta na korisnikot;- Beneficija za dano~ni obvrznici koi ostvaruvaat kapitalnidobivki od proda`ba na hartii od vrednost. Ova vaì do1.01.2006g.;- Vloènite sredstva na stranski pretpriema~i se oslobodenipod odredeni uslovi. Imeno, na dano~en obvrznik vo kojse vloèni sredstva na stranski lica najmalku 20% od vkupniotzaedni~ki traen kapital, mu se namaluva presmetaniot danok vosoodvetna visina na vloènite sredstva vo prvite tri godini,po~nuvaj}i od godinata koga dobivkata e ostvarena i pod uslovobvrznikot koj go koristel osloboduvaweto da raboti najmalkuu{te tri godini .Vo sprotivno, obvrznikot go gubi pravoto naosloboduvawe.- Namaluvawe na dano~na osnova vo visina od 50% za obvrznikotkoj izvr{il vloùvawa od dobivka vo podra~ja na nedovolnorazvieni op{tini- Olesnuvawa pri vloùvawa vo tehnolo{ka modernizacijaili za{tita na ìvotnata sredina koi se opfateni prekuosloboduvawe od odano~uvawe na delot od 25% zgolemena, odnosnozabrzana amortizacija na osnovnite sredstva;- Dadena e mo`nost zagubite od delovni, finansiski i nedelovnitransakcii da se prenesat vo namaluvawe na dobivkatavo idnite tri godini, po godinata vo koja se napraveni.Natamu, so izmenite se izvr{i prifa}awe na odredenitro{oci vo funkcija na namaluvawe na dano~nata osnova na tojna~in {to dano~nata osnova ima mo`nost da se namali:277

K. M. Powavi} - S. Lazovski: Dano~niot sisten isocijalniot ìvot- so priznavawe na napravenite sopstveni tro{oci za istraùvawei razvoj i tro{ocite od samostojni istraùva~kiinstitucii;- so prifa}awe na premiite plateni za osiguruvawe nadelovniot imot na obvrznikot;- so prifa}aweto na danokot na imot, taksite i drugiteplateni javni dava~ki na tovar na dano~niot bilans sopriznavaweto na tro{ocite za kamati na krediti koi se namenetiza vr{ewe na dejnosta;- so prifa}awe na tro{oci za donacii, sponzorstvo,nau~ni, obrazovni, zdravstveni, religiozni i sportski celi (osvenprofesionalniot sport). Se priznavaat vo visina od 3% odvkupniot prihod, dokolku se isplateni na javni ustanovi koi sefinansiraat od buxetot (vo niv spa|a i Crveniot krst).Preku navedenite DS i ostanatite odredbi na Zakonot sesozdava mo`nost za osoznavawe na istite za intenzivirawe ipro{iruvawe na mo`nostite na stopanskite aktivnosti, a prekutoa i za podobruvawe na socijalnite i ekonomskite aspekti naìvotot na gra|anite.Personalen danok na dohodSo dano~nata reforma na RM od 1993 g. voveden e sinteti~kidanok na dohod na fizi~kite lica, so {to be{enapu{ten sistemot na cedularni danoci. Imeno, so ovoj viddano~en oblik se odano~uvaat site prihodi {to gra|aninot giostvaruva vo edna godina. Vo taa smisla, vo op{tite odredbi naZakonot vo 23 to~ki na ~l.6 e navedeno na koi prihodi-primawane se pla}a danok na dohod, a potoa, imaj}i predvid {to pretstavuvadano~na osnova na ovoj danok, vo ~l.10 e navedeno za koirashodi se namaluva dano~nata osnova voop{to (pridonesi zaPIO, pridonesi za dobrovolno PIO: li~no osloboduvawe voutvrden fiksen iznos na pari~ni sredstva i taksi i drugi javnidava~ki). Pritoa, vo st.2 na istata odredba e navedeno deka ovienamaluvawa ne se odnesuvaat na nerezidenti. Vo vrska so ovaaodredba i odano~uvaweto na li~nite primawa odnosno primena278

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijana DS kaj diplomatski i konzularni pretstavnici e navedenprincipot na reciprocitet. Vo vrska so odredbite od ~l.6, voramki na ureduvaweto na prihodite po razli~ni osnovi: (1)li~ni primawa od ~l.14 - ~l.17: (2) prihodi od zemjodelska dejnostod ~l.18-~l.27: (3) prihodi od samostojna dejnost od ~l.28-~l.31: (4) prihodi od imot i imotni prava od ~l.32 - ~l.37:(5)prihodi od avtorski prava i prava od industriska sopstvenostod ~l.38-~l.46: (6) prihodi od kapital od ~l.47-~l.49: (7) prihodiod kapitalni dobivki od ~l.50-~l.53: (8) prihodi od igri na sre}ai drugi nagradni igri ~l.54 - ~l.55 i (9) drugi prihodi, pri ureduvawetona osnovnite elementi za sekoj prihod oddelno se navedenii DS (~l.22, 23, 24, 25, 26, 26 a, 27, 30|, 30e, 30c, 30k, 30j, 34, 41,43 i 52a). Kako primer }e navedeme nekoi DS utvrdeni vo vrskaso prihodite od zemjodelska dejnost.Od dano~na obvrska privremeno se osloboduva obvrznikotza:- zemji{te koe bilo neupotreblivo, a koe so vloùvawana sredstva e pretvoreno vo upotreblivo, za petgodini od po~etokot na osposobuvaweto nazemji{teto,- zemji{te na koe se podignuvaat novi lozja,ovo{tarnici i drugi dolgogodi{ni zasadi za petgodini(~l.23) iliSe osloboduva od pla}awe na danokot od zemjodelska dejnostza period od pet godini liceto koe za prv pat }e se opredeliza vr{ewe zemjodelska dejnost kako osnovna dejnost, kako iliceto koe }e se vrati na selo i }e se reaktivira kako vr{itelna zemjodelska dejnost, a koe bilo evidentirano kako nevrabotenolice.(~l.26 a)Kaj prihodite od vr{ewe na samostojna dejnost. Na obvrznikkoj za prv pat po~nuva so vr{ewe na samostojna dejnostpresmetaniot danok vo prvata godina mu se namaluva za 50%(~l.30 j).Pokraj navedenite, i niza drugi DS davat mo`nost zaprimenuvawe na DS i vo oblasta na ostvaruvaweto na prihodi po279

K. M. Powavi} - S. Lazovski: Dano~niot sisten isocijalniot ìvotrazli~ni osnovi. Me|utoa, kolkavi i kakvi }e bidat krajniteefekti, {to e bitna pretpostavka za soliden socijalen ìvot,zavisi od niza prakti~ni analizi.Danoci na imotiVo Zakonot za danocite na imot dominantno e osloboduvaweto{to go dobivaat dano~nite obvrznici na ovoj danok vovisina od 50% od danokot za stanovite i stanbenite zgradi vokoi ìveat. Negovata primena dopira do golem broj na dano~niobvrznici, a toa zna~i efektno go namaluva dano~niot tovar naonie obvrznici na koi edno vakvo olesnuvawe navistina imzna~i mnogu. Na ova olesnuvawe, i pokraj golemata efektivnost,moè da mu se zabeleàt, sepak, dva mali nedostatoka koi bi japodobrile negovata efektivnost:- otsustvo na element na olesnuvawe, {to }e bide povrzanoso brojot na ~lenovite na doma}instvoto, na pr. osloboduvawetoda bide vrzano za sekoj ~len, na pr. po 10% za sekoj ~lenna doma}instvoto, no najmnogu do 50% od danokot; i,- otsustva na cenzus na minimalen iznos na danokot, podkoj iznos danokot ne bi se pla}al, pa ako toj cenzus se odredi nanisko nivo, toga{ bi gi zadovolil samo administrativnotehni~kitebarawa pod koi ne e racionalno da se vospostavuvadano~niot dolg, no, dokolku toj cenzus se podigne na ne{to povisokonivo, toga{, }e ima i odredeni socijalno - za{titniopravduvawa.Zna~ajno e da se odbeleì i osloboduvaweto od ovoj viddanok na ku}ite vo selskite naselbi vo ridsko-planinskite podra~ja.Za odbeleùvawe e i osloboduvaweto od ovoj danok koj bibil nametnat na zgradite i zemji{teto ,,koi se koristat za prosvetni,kulturni, nau~ni, socijalni, zdravstveni, humanitarni isportski celi". Ako pak, nekoj poseduva vakvi zgradi i zemji{te,a ne gi koristi za utvrdenite celi, }e bide zadolèn so ovoj danok.Na ova osloboduvawe moàt da mu se stavat slednite zabeleùvawa:280

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonija- kaj ova osloboduvawe se bara "ostvaruvawe na celite",dodeka kaj zgradite i zemji{teto {to e vo sopstvenost nadràvata i lokalnata samouprava ne se bara ovoj uslov; i,- ako ovie zgradi i zemji{te se koristat za ekonomskiceli potpa|aat pod obvrskata na nametnuvawe na danokot, a povtornoovoj uslov ne go sretnuvame za zgradite i zemji{teto vosopstvenost na dràvata i lokalnata samouprava.Sosema e jasno deka dobro dano~no pravilo za re{avawena ovaa situacija bi bilo koga osloboduvaweto bi bilo dadeno na"nedvi`nosti vo sopstvenost na NVO (nevladinite organizacii)",a objasnuvawata bi bile sledni:- bi se izbegnalo ona preklopuvawe vo pravnata regulativa,{to e zabele`livo kaj postoe~koto re{enie, bidej}i objektiza navedenite celi moàt da se vo sopstvenost i nadràvata;-koga ovie objekti bi bile vo sopstvenost na gra|anin ilisubjekt od biznis sektorot, toga{ nema opravduvawe za osloboduvawetood danokot na imot; i,- koga ovie objekti vo sopstvenost na NVO bi bile izdadenipod naem i koga ovie objekti ne bi se koristele za celiteza koi se nameneti, na pr. kako magacinski prostor, dano~notozafa}awe bi bilo napraveno so danokot na dobivka, koj bi bilnametnat na odredena visina na dano~na osnova i ne bi se odnesuvalaza NVO so status na "organizacija od javen interes".Vo ovoj Zakon se sretnuva osloboduvawe i za objektite napretprijatijata za rabotno osposobuvawe, profesionalna rehabilitacijai vrabotuvawe na invalidi. Ovaa odredba ne e usoglasenaso najnovata regulativa od oblasta na socijalnataza{tita, pa duri i natamo{noto zadrùvawe na terminot: "invalid"e soodvetno, pa duri i navredlivo.Danok na nasledstvo i podarokVo ~len 17 od Zakonot za danocite na imot stoi: "od danokna nasledstvo i podarok se oslobodeni dràvnite organi, organitena op{tinite i Gradot Skopje, organizaciite na Crveniot281

K. M. Powavi} - S. Lazovski: Dano~niot sisten isocijalniot ìvotkrst, humanitarnite i socijalnite ustanovi, nau~nite, obrazovnite,kulturnite ustanovi i verskite zaednici za podarokot {togo primile vo vid na nedvièn ili podvièn imot, pari~nisredstva i pobaruvawa." Ovde treba da se ponudi re{enie sporedkoe osloboduvaweto }e bide ostvarlivo ako primatelot na podarokotna nasledstvoto i podarokot }e bide dràvata i lokalnatasamouprava ili NVO. Na ovoj na~in }e se izbegne osloboduvawetoda bide i toga{ koga primatelot e trgovsko dru{tvo koee sopstvenik na nekoja na pr. kulturna ustanova.Danok na dodadena vrednostDanokot na dodadena vrednost, kako danok na potro{uva~kata,se utvrduva i se primenuva na prometot na site dobra i uslugiso primena na dve dano~ni stapki: op{ta i povlastena. Kakokaj ostanatite, i kaj ovoj dano~en oblik se sretnuvaat brojnidano~ni stimulacii, kako vo oblasta na kulturata, zdravstveniteuslugi, socijalnata za{tita, obrazovnite uslugi i dr.Taka prometot vo oblasta na kulturata e osloboden odDDV, no bez pravo na odbivka na prethodniot danok. Ova osloboduvawemoè da go ostvarat i drugi subjekti od oblasta nakulturata, no za toa im treba mislewe od Ministerstvoto zakultura. Kako subjekti od oblasta na kulturata se smetaat i:umetnici, samostojni umetnici, trgovci-poedinci i trgovskidru{tva, koi pokraj registracijata za vr{ewe na nekoja drugadejnost se registrirani i za vr{ewe dejnost od oblasta na kulturata,potoa, zdruènija na gra|ani, fondacii , zaednici, sojuzii sl., kako i sekoe fizi~ko lice, koe e vklu~eno vo procesot naobrazovanieto (u~enik, student i dr.), kako i nau~en rabotnikkoj vr{i dejnost od oblasta na kulturata.Vo oblasta na zdravstvenite uslugi dano~noto osloboduvawegi opfa}a merkite,aktivnostite i postapkite za za~uvuvawe i unapreduvawena zdravjeto na lu|eto, spre~uvaweto i suzbivaweto na zaboluvawata,povredite i drugite naru{uvawa na zdravjeto, navre-282

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijamenoto i efikasnoto lekuvawe i rehabilitacija so primena nastru~no-medicinski merki, aktivnosti i postapki.DS vo oblasta na socijalnata za{tita se nameneti zaprometot na dobra i uslugi na ustanovite od oblasta na socijalnataza{tita opredeleni spored Zakonot za socijalna za{tita,kako i uslugite vo ramkite na zgriùvaweto i nadzorot na deca imladinci, uslugite vo ramkite na smestuvawe na deca i mladinciso cel za nivno vospituvawe, obrazovanie ili doobrazuvawe.Uslugite na osnovnite, srednite u~ili{ta i instituciitena visokoto obrazovanie koi se sostaven del na vospitno-obrazovniotproces i koi se ostvaruvaat spored nastavniteplanovi i programi se oslobodeni, isto taka, od DDV. Ovaosloboduvawe e nameneto i za uslugite za zgriùvawe, prestoj iobrazovanie na deca i mladinci, potoa, uslugite na obrazovanietona zdobivawe na povisok stepen na osposobuvawe zaodredeni zanimawa, kako i za izu~uvaweto na stranskite jazici.Osloboduvaweto od DDV bez pravo na odbivka na prethodniotdanok e necelosno bidej}i se ostvaruva samo na ednastrana, odnosno na stranata na izleznite ispolnuvawa, dodekavleznite ispolnuvawa se optovareni so DDV. Ova zna~i dekaovie subjekti dano~niot tovar pri svoite vlezni ispolnuvawa nemoàt da go simnat preku iskoristuvaweto na pravoto na odbivkana prethodniot danok, tuku go turkaat nanapred, prenesuvaj}igo na svoite klienti preku cenite. No, mora da se naglasideka vakvite dano~ni pravila se postaveni vo re~isi site zemjikoi go primenuvaat DDV, a taka se postaveni i pravilata vo direktivitena Evropskata unija.Zaklu~ni konstataciiImaj}i go predvid statusot na poedinecot i negovitemo`nosti za ostvaruvawe niza prava {to go so~inuvaat negoviotsocijalen ìvot, vo trudot pod gorniot naslov napravivme obidda gi stavime vo korelacija dano~niot sistem kako sostaven delna fiskalniot, odnosno socijalno-ekonomskiot sistem i socijalniotìvot. Pritoa, so ogled na vidovite na dano~ni oblici,283

K. M. Powavi} - S. Lazovski: Dano~niot sisten isocijalniot ìvotceli i principi, gi elaboriravme dano~nite stimulaciivoop{to i od aspekt na pravnata regulativa vo R Makedonijaukaùvaj}i i na nekoi opasnosti pri primenata na istite. No, zacelosen odgovor na dadenata tema potrebna e poprodlabo~enaanaliza za prakti~nata primena na normiranite DS za sekojdano~en oblik oddelno - za efektite {to moàt i {to gi proizveduvaatna kvantitetot i kvalitetot na socijalniot ìvot napoedincite.Pra{awe i dilema: Ili povisoki danoci ili kastrewe nabuxetot?Koja varijanta da se prifati, bilo direktno bilo indirektnonepovolno vlijae na socijalniot ìvot. Dali nekojnapravil analiza i presmetal, ili barem ima nekakva pretstavakoja od ovie dve merki kako }e vlijae, odnosno kakov }e bide krajniotefekt ({to zna~i poka~uvawe na cenite za 13% na sé ona{to be{e dosega odano~eno so 5%, osven hranata - za pretendentza ~lenka na EU vo 21 vek na elektronska komunikacija -standardna klo{ar), i pokraj najavenata popovolna kreditna politika;o~ekuvaniot veten priliv na sredstva od donatorskata konferencija;o~ekuvaniot veten, no smalen iznos na amerikanskapomo{ i sl. Ova posebno so pritisokot vo kus rok da se ozakonii primeni sé {to e i {to ne e utvrdeno so Ramkovniot dogovor.Kolku finansiski sredstva se potrebni za realizacija napoliti~ki celi (decentralizacija, demokratizacija, tolerancija,ednakvost, stimulacija i {to u{te ne) za smetka na socioekonomskiotrazvoj i, vo taa smisla, na rapidno naru{uvawe nasocijalniot ìvot na poedincite na stranata na pote{kiot tegna siroma{noto naselenie.284

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaDISKUSII:285

Mirjana Borota Popovska: Participacija na ènitevo rabotnata silaMirjana Borota PopovskaParticipacija na ènite vo rabotnata silaPARTICIPACIJA NA @ENITEVO RABOTNATA SILAIako ne se demografsko malcinstvo, ènite imaat statusna malcinstvo vo rabotnata sila i toa se dimenzionira prekunekolku problemi proizlezeni od odnosot me|u ènata i rabotata.Jasno e deka pove}eto od ènite ne go dostigaat istotonivo na kariera kako i maìte. Dodeka e donekade lesno ènatada dobie vrabotuvawe na poniskite nivoa vo rabotnata organizacija,se pokaùva kako dosta te{ko da napreduva na menaxerskipozicii od sredno i visoko nivo. "Tamu kade {to e ènata, ne e imo}ta" 64 . Za da se razbere zo{to ènite ne se uspe{ni vo zazemawetopovisoki menaxerski pozicii, korisno e da se istraàtmehanizmite niz koi se aktualizira mo}ta vo organizacijata.Izvorite na mo}ta vo organizacijata se ~esto nakloneti konmaìte, {to pretstavuva rezultat na generacii na socijalizacijakoi proizveduvaat struktura, normi i kultura, balansiranivo odnos na maìte. Organizaciskata kultura {to se bazirana vakvata struktura i normi glavno raboti protiv ènitepoa|aj}i od aspektot deka proizveduva sistemi na promocija irazvoj na kariera koi im ovozmoùvaat na maìte polesno danapreduvaat otkolku na ènite. Bidej}i se raboti za kulturakoja ~esto se sostoi od meki "nevidlivi" elementi, te{ko e da sepromeni so legislativa. ]e navedam samo nekoi kulturni fak-64 Leadership&Organizational Development Journal, Vol.16 No.2, 1995.str.9-15286

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijatori koi se ~esti vo raboteweto i koi pretstavuvaat ograni~uvaweza ènite:- Ohrabruvawe na vrabotenite da rabotat prekuvremeno, {to ete{ko ostvarlivo za ènite koi imaat semejstvo;- Zakaùvawe sostanoci vo nesoodvetno vreme: posle rabota,za vreme na vikend;- Vodewe neformalni razgovori za temi koi í se dale~ni naènata, kako na primer sport;- Pravewe {egi na "ma{ki" na~in, za vreme na delovnisostanoci;- Nemawe na soodvetna poddr{ka za ~uvawe na deca - kaj nasgradinkite zavr{uvaat so rabota vo tri ~asot, isto e i sodnevniot prestoj vo u~ili{tata;- Del od biznisite se izveduvaat i so "socijalna participacija",kako {to e ostanuvawe docna nave~er vo kafeana;- Nemawe soodvetna poddr{ka za pomo{ na ènata vo domot -nedostatok na odredeni servisi i nivna visoka cena.Problemi za analizaKako prv problem se nametnuva stepenot do koj ènataparticipira vo svetot na rabotata. Ima pove}e socijalni i kulturnifaktori {to deluvaat ograni~uva~ki na ènite vo odnosna nivnata legitimna èlba za ednakov ekonomski tretman.Zna~ajno e da se naglasi deka ènata otsekoga{ pridonesuvalaza ekonomskata dobrosostojba na semejstvoto. Vo ponovataistorija, osobeno vo industriskiot period, ulogata na ènata sesfa}a pove}e kako doma}inka, iako golem del od ènite rabotati se uspe{ni vo profesijata.Isto taka, generalno moè da se kaè deka postoi svoevidnoprifateno gledawe na menaxerite za vrabotenata ènakako za ne{to {to e privremeno i na koe ne moè{ da se potpre{.Modernata èna - ekonomskite i kulturnite faktiNa promenetata uloga na ènata deluvaat mnogu kulturnifakti: kontrolata na ra|aweto, planiraweto na semejstvoto,287

Mirjana Borota Popovska: Participacija na ènitevo rabotnata silanamaluvaweto na brojot na ~lenovite na semejstvoto. Mnogu odènite kako prioritet ne go stavaat maèweto i ra|aat potomstvoiako ne se vo bra~na zaednica. Tie {to se vo brak, ne japrifa}aat pozicijata da bidat zavisni ili samo vo uloga nadoma}inki. Ottuka, mnogu èni se postojani, posveteni ~lenovina rabotnata sila i vo mnogu slu~ai nivnite raboti pretstavuvaatkriti~na ekonomska potreba.Ovie zna~ajni promeni vo mnogu slu~ai ne ja eliminiraarazlikata me|u maòt i ènata vo svetot na rabotata.Statisti~kite podatoci pokaùvaat deka ènata voMakedonija participira samo so 36,7% vo rabotnata sila, dodekapak vo Velika Britanija ovoj procent e 51%.Promena na sfa}awataOd istraùvaweto sprovedeno vo 2001, vo ramkite na proektot"Menaxmentot vo makedonskoto delovno opkruùvawe",jasno moè da se sogleda deka sfa}awata za ènata i rabotata semenuvaat, otstapuvaat od tradicionalnite sfa}awa i nametnuvaatnovi barawa vo rabotnata sredina. Ovoj trend sekako dekanametnuva novi barawa na rabotnite organizacii. Vo sekojslu~aj, organizaciite treba da go promenat stavot i da ovozmo-àt uslovi za ènata rabotnik. Sepak ostanuva faktot deka malbroj èni se na visoki rakovodni pozicii. Ova e moèbi rezultatna dominantnata ma{ka kultura vo organizaciite. No sekakodeka nedostasuva i edna edukativna dimenzija koja bi se sostoelaod seminari na koi ènite bi imale trening za menaxment imo`nost da dobijat soveti, osobeno za mladite èni. Sepak ostanuvasvetla to~ka deka predrasudite za toa dali ènata treba dase vraboti i da bide na menaxerski funkcii se re~isi nadminatii se vo pravec na liberalno i progresivno sfa}awe vo korist naènata.288

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaRuìca CacanoskaInstitut za sociolo{ki ipoliti~ko-pravni istraùvawa SkopjePARTICIPACIJATA VO KREIRAWETO NAVERSKIOT KOLEKTIVITET IPARTICIPACIJATA VO KREIRAWETO NASOCIJALNIOT @IVOTParticipacijata vo verskiot kolektivitet vo najop{tasmisla na zborot bi se odnesuvala na u~estvuvaweto vo rabotatana verskiot kolektivitet, bez razlika na obemot na aktivnosta.Participiraweto vo verskiot kolektivitet vo osnova zna~iprifa}awe na standardite i modelite na odnesuvawe koi{to gipropi{uva dadenata zaednica, odnosno usvojuvawe na neophodenminimum koj istata ja distancira od srodnite ili drugite zaednici.Participiraweto vo verskiot kolektivitet moè da sepojavi vo odredeni slu~ai kako pre~ka, a vo drugi slu~ai, pak,kako svoeviden korektiv ili pak moè delotvorno da deluva naparticipiraweto vo kreacijata na socijalniot ìvot, na fundirawetona bazi~nata ramka na globalnata zaednica.Verskite kolektiviteti vo odnos na glavnata "ideolo{-ka" matrica moè da bidat celosno ili delumno vklu~eni ilipak sosema marginalizirani vo op{testvenata zaednica. Periodotna sekularizacija zna~ajno ja neutralizira "vlijatelnosta"289

Ruìca Cacanoska: Participacijata vo kreiraweto naverskiot kolektivitet i socijalniot ìvotna ovie grupacii i gi postavuva vo marginalna pozicija vo odnosna odlu~uvaweto i "raspredelbata" na op{testvenata mo}.So razvojot na procesot na desekularizacija, religijatastanuva mnogu pomo}na vo sporedba so prethodniot period, postepenoizboruvaj}i pogolema vlijatelnost, ostavaj}i neizbri-{liva traga vo globalnata op{testvena dinamika. Poradi toa,participiraweto vo verskite kolektiviteti nosi prednosti koiuspe{no ja promoviraat individuata ili grupata kako participientvo kreiraweto na socijalnata zaednica.Na primer, procesot na desekularizacija sleden "posebno"niz rasplamnuvawe na nacionalnite konflikti í ovozmoùvana religijata najlesno vo ovoj period da se promovira "vo" nacionalnataramka. Povrzuvaweto na nacionalnoto i verskoto,protkaeno so religiozniot tradicionalizam, oformuva zaednicikoi{to stanuvaat pocvrsti i kohezivni, no samo vo ramkitena svojata nacija (svojata vera). Globalno sledeno, homogeniteverski zaednici, struktuirani na nacionalna osnova, ~inatrazedineta globalna zaednica koja ponatamu se "nadograduva" soponatamo{na radikalizacija.Vo ovaa kratka elaboracija na ovaa tema, neophodno e dase spomene deka javnosta, osobeno postsekularnata, a ne smee dase zaobikoli nitu onaa koja e sekularno "oboena" vo izminatiov,a i vo dene{niov period, mnogu ja voznemiruva "otcepuvaweto"od op{testvoto na onie zaednici koi{to nosat religiozen predznak.Imeno, vo globalnoto op{testvo se sozdavaat grupi koi-{to celosno se odvojuvaat od op{testvenata ramka i osven fizi~kotoopkruùvawe taa nema ni{to zaedni~ko so istoto. Ovabegstvo od "svetot" sledi kako nezadovolstvo, kako protest, kakoreakcija na ona {to se narekuva vladea~ki op{testven normativ.Ovie zaednici ne sakaat nitu delumno da participiraat vo ovieop{testva, tie praktikuvaat ekskluzivno odnesuvawe, nedvosmislenodeklariraj}i ja svojata zatvorenost kako potraga kon originalnareligiozna struktura na koja{to voop{to ne vlijaelaop{testvenata sredina.290

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaParticipiraweto vo ovoj tip verski kolektiviteti re~isisekoga{ se ìgosuva od javnosta, obiduvaj}i se ova pribeì{-te od svetot postepeno da go anulira ili da go etiketira kako zasolni{teza individui so "specifi~en" karakter. Istorijata ninudi brojni primeri na zaednici od ovoj tip koi gi obremenuvaleop{testvenite zaednici od tie periodi, no na niv ne e imunonitu sovremenoto op{testvo.Literatura:1. Jakimovski, J. i grupa avtori, (2001), Socio-ekonomskatastruktura i problemi na naselenieto vo Republika Makedonija,Skopje, ISPPI;2. Marty, M. E, (1983), Religijski trendovi u Americi, Beograd,Pregled.3. Susnjic, Dj. (1988), Znati i verovati, Zagreb, Krscanska stvarnost iStvarnost;4. Vernon, M.G. (1962), Sociology of religion, New York, McGraw-Hill Book Company;5. Vrcan, S. (1986), Od krize religije k religiji krize, Zagreb, BibliotekaSuvremena misao, Skolska knjiga.291

Jorde Jakimovski: RecommendationsRECOMMENDATIONSThe success of these conventions will depend on the readiness of theGovernment, the local authorities, non-governmental sector, and of the allother organizations or individuals, to turn these recommendations in deeds.This kind of readiness for genuine integration of social questions from allaspects will help considerably in achieving the quality in the lives of everyone,particularly the vulnerable groups, or those in the underdevelopedregions. The whole effort has to be directed toward lasting economic andsocial development in the frames of the sustainable development, including:1. Legal reforms. Providing stable legal frame in agreement with theEU legislation, complete respect of all human rights, freedoms, and the ruleof law. The worthwhileness of the undertaken state measures, including: theprivatisation effects of the public/state capital on the public wellbeing of thepopulation, state’s legal functions in the domain of economy, participationof the ownership in the management and decisionmaking, etc. has to bereconsidered. The reforms in the social sector, the labour market, tax system,and the decentralisation of the local management have to continue inthe function of better social life.2. Labour market reforms. The goal of the reforms has to be directedtoward creation of changes and additions of the legal regulation; particularlyfor better evaluation of the labour. More specifically, the minimalwage that will provide material and social security for the employed has tobe established. Likewise, international law regulations related to the employmentand carrying out specific activities from the side of economicsubjects has to be applied.3. Economic reforms. Solid, stable macroeconomic, and sector’spolitic that will provide continuous economic increase and development hasto be carried out. This will open new workplaces, enable decrease of poverty,and normal social life. In order to achieve the goal the investmentexpenditure must be increased through increasing the accumulative capabil-292

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika Makedonijaity of the economy. Moreover, interest rates of the investment credits haveto be decreased, and conditions for increasing bank savings of the populationas an important source of the investments have to be created.4. Decreasing the poverty through decisive national program. In orderto achieve the goal the focus must be on eliminating the hunger and themalnutrition of the population, access to education, employment security,income for living, and complete access to the public services has to be provided.5. Welfare reforms. The government has to devote more attention tothe public programs for decreasing the poverty through addressing thestructural causes. Moreover, criteria for receiving welfare have to be defined,in order to enable fair and balanced distribution of the welfare funds.Welfare fund has to be created in order to provide and direct the funds towardthe poorest and the excluded citizens. Particular attention has to begiven to the vulnerable categories of the population in order to provideadequate social services, such as education, health, and culture. This willempower them to improve their life and participate in the economic, social,and political activities. Bi-directional communication has to be establishedbetween the political or leadership elite from one side and the poor andpowerless groups on the other side.6. It is necessary to encourage and support the project of the localcommunity that promote skills and facilitate their active participation in theeffort for quality life.7. Female autonomy has to be reinforced, as well their economic andsocial status. Female participation has to be increased, with the goal of theircomplete involvement in the processes of policy creation and decisionmakingin all phases and aspects of production, employment, education, health,etc. Women must be provided with equal employment opportunities, withoutbeing discriminated neither through their wages nor in the workplace.8. Policies that will enable everyone to have adequate social protectionduring employment, maternity, disability, childhood, and old age haveto be developed and carried out.9. Social exclusion has to be decreased through increasing the abilitiesand access to the means as well incomes. Likewise, economic, social,293

Jorde Jakimovski: Recommendationsand political factors and pressures that enhance and sustain the social exclusionhave to be removed.10. Schemes or criteria have to be made in order to decrease the differencesbetween more and less developed municipalities, or parts of themunicipalities. According to these schemas, it will be defined clearly howand to what extent should funds be given to the less developed municipalities,or parts of them.11. State measures have to be transparent and open to continuouspublic assessment through the media, regular contacts with governmentalrepresentatives, as well organizing public debates, or initiating other activitieswith public character.294

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaSUMMARYThe scientific conventions: "Poverty, fragmentation, and the possibilitiesfor social integration", "Decrease of the socio-economic exclusionof the citizens of Republic Macedonia", "The participation in the creation ofsocial life" were conducted during the period when Republic Macedoniawas facing serious economic, political, and security difficulties. Moreover,the number of people who live in poverty is increasing. The diffusion anddepth of poverty remains main challenge for the developmental efforts inthe country. Poverty is often accompanied with malnutrition, illiteracy,unemployment, or limited access to the social services. All of these factorscontribute to the increase of the mortality rate, delaying getting married.The reproductive function of the families has been disturbed, as well postponinghaving children. Finally, they have contributed to the weak economicproductivity, unsustainable use of the natural resources, and seriousecological degradation.The most significant characteristics of the last few years are the notablechanges in the structure of the society, social stratification, as well impoverishmentof the major part of the population in the state. The rate ofpoverty has risen from 19.0% in 1997 to 22.3% in 2000. The major part ofthe impoverished is individuals with lower educational level, old people,families with young children, unemployed, and Roma’s families. Romas inMacedonia have very low living standard, and are very poor. The majorpart of the poor households lives in the rural regions. The gap between thepoor and the rich is increasing. More then one third of the population livesin poverty, majority of them experience hunger daily (23% do not havemoney to buy food). Large part of them have limited access to the wages,education, health protection and food, usually it is the population in the295

Jorde Jakimovski: Summarymountain and the underdeveloped areas. They are facing poverty due toseveral factors. First, there are lesser possibilities for agriculture. Second,the migration has reduced the number of work-capable population. Finally,the access to the public institutions, such as educational, health, cultural,and the like is difficult.There is a great recession in the area of personal spending. Themeans for personal spending in Republic Macedonia are decreasing. Thisinfluences on significant changes in the structure of expenditures. In theseframes, there is increase of expenditures for food, housing, heat, electricity,health, and hygiene, whereas, there is decrease in expenditures for clothes,furniture, as well as savings. All of it indicates decrease in the living standardof the population in the Republic Macedonia.Many categories of population are excluded in Republic Macedonia.The most obvious exclusion is on the economic and social level, where dueto unemployment or low and irregular wages, citizens cannot cater sufficientquantities of food, cannot use the health services, as well the educationis not available to everyone. Finally, the welfare help is not available tothose that need it. There are difficult and chronic changes in the area of theregional development. The regional changes in the level of development arevery big and there is tendency toward increase. There are multiple causes,however, they can be reduced to two major: First, one fourth of the populationin Republic Macedonia is excluded from the possibility to participatein the economy. The poor are not capable to get bank loans, thus, they cannotparticipate in the economic life. This inability prevents them from improvingnot only their financial condition, but also to contribute to the economicdevelopment of the country. Second, the high degree of unemploymentindicates that large amount of people have been denied their right toparticipate on the labour market. The structure of the unemployed indicatesthat the participation is denied mostly to the relatively young and insufficientlyeducated people. The transition caused decrease even in the participationof the employed. That is, large amount of the employed is deniedtheir rights for normal work conditions, rights for higher nightshift wage,rights for trade-union organization, or regular wages.Among the most significant sources of social exclusion is the unemployment.The unemployed is denied equal opportunities to the production.296

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaThis source of social exclusion does not have the same specific weight inevery region of Republic Macedonia because the degree of unemploymentis significantly differentiated regionally.The bureaucracy represents a special kind of an obstacle for the completerealization of the participation. There are cases of long and tiresomeadministrative procedures for realization of certain rights, or obligatoryrequirements for obtaining some documents necessary for starting individualsmall businesses or enterprises.Additional factor that strengthens the poverty is the lack of infrastructure.This affects especially the population in the underdeveloped regions.We are facing emphasized exploitation of the working force, increaseof the social differences, illegal gaining of wealth of the small group of thepopulation, who enjoys privileged position in the society. They have developedluxurious style of expenditures with insufficient care for the existenceof the large part of the Macedonian citizens, or for the high and increasingrate of unemployment.Republic Macedonia is facing social problems. The negative side isthe undeveloped and unadjusted economic structure that in the process ofprivatization created poverty, huge unemployment, getting rich quickly of asmall group of citizens, as well as privatization with discount prices ofsignificant business capacities.During the procedure for privatization of the companies, personalgaining was more important then the interest of the community in somestructures. The model of paid privatization caused exclusion of the citizensin Republic Macedonia due to: favoring the managerial purchase, decreaseof the price of the capital, and selling the bonds through pressure andblackmail.Creating institutional frames, that is, normatively organizing themarket and enhancing the economic development is not enough to reducethe poverty and the social insecurity. There are instances when the legalnetwork is specifically created it does not warrant neither complete regulationof the market, nor efficient protection of the social rights. Incompletelegal regulation in the area of labour laws enables numerous instances of297

Jorde Jakimovski: Summaryexploitation of the employed: low and irregular wages, or avoiding to paythe benefits for health, retirement and disability insurance.There are cases when economic increase was achieved, however, theresults do not reach the poor and this does not reduce the poverty. Althoughthere is increase in the GDP from 1722$ in 1977 to 1823$ in 2000, the rateof poverty is increasing.The economic development and the poverty have to be synchronizedbecause the interaction is not only economic question, but also a politicalone. In other words, this question depends on the social players, those thatparticipate in the policy for decrease of poverty.The social development cannot be accomplished only through economicinteraction of the economic forces. There is a necessity for publicpolicy in the unsuccessful creation of the market, as well as in the creationof national economic environment that will promote sustainable development.Decrease of the poverty, exclusion, and the creation of normal sociallife looks for universal access to the economic possibilities that will enablepromoting sustainable incomes for life and basic social conditions, as wellas special efforts for creating access to the services for those that are endangered.The importance for the improvement of the female status was emphasizedon these conventions. Women in Republic Macedonia are facinghealth and life hazards due to workload, lack of education, and power. Insome parts of the country women acquire less formal education then men.Moreover, her knowledge and abilities remain very often unacknowledged.There are differences in the educational level between men and women, infact 76.6% of the illiterate population are women in Republic Macedonia.Although the literacy level of the population is on reasonably highlevel (95% of the population is literate), education remains problem ofspecific social groups of the population, due to the fact that three fourths ofthe poor have less then primary school education.Inaccessibility of the primary education and the low level of literacyof the adult population continue to impede human developmental process inany area. The education and the social security are interrelated. There isnarrow and complex relation between education, poverty, social exclusion,and quality of life.298

Socijalna polo`ba na naselenieto vo Republika MakedonijaDuring this period of transition the religious communities overall arecaring very little for their followers. That is, the believers claim that theydid not get any help from the religious communities during this period.Hence, the humanitarian activities, which are practiced by the religiouscommunities in Macedonia, are only a possibility for partial answer to thetendency toward impoverishment.Jorde Jakimovski299

socijalnata polo@ba na naselenieto vo republika makedonija

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?